Microsoft Word - UNI_Prestor_Mojca_1982.doc

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - UNI_Prestor_Mojca_1982.doc"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija dela POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI Mentor: izredni prof. dr.marko Ferjan Kandidatka: Mojca Prestor Kranj, januar 2007

2 »Skoraj normalno postaja, da tisti, ki smo jih izvolili in pooblastili, da izvršujejo oblast, tega niso zmožni poeti. Hkrati pa so edalje pogosteje upravljavci oblasti taki, ki jih sploh nismo neposredno izvolili, niti nimajo pooblastil. To so mednarodne organizacije, kapital z odloitvami o svojem gibanju in naložbah, pa tudi nevladne in druge organizacije«. Urlich Beck, svetovno znani sociolog

3 ZAHVALA Iskreno ter z vsem spoštovanjem se zahvaljujem mentorju izrednemu prof. dr. Marku Ferjanu, za usmerjanje in pomo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi gospodu poslancu Branku Grimsu za pomo pri zbiranju podatkov v raziskovalnem delu diplomske naloge.

4 POVZETEK Diplomsko delo raziskuje pojavnost lobiranja v državnem zboru Republike Slovenije. V teoretinem delu je bralcu predstavljeno lobiranje kot organiziran poizkus vplivanja posameznika interesne skupine na tistega,ki sprejema odloitev. V Sloveniji se na to definicijo težko zanašamo. Samo lobiranje poteka namre na isto primitiven nain. Bodisi na nain podkupovanja, ali pa na isto balkanski nain»daj dam«, kar pa ni ve lobiranje v pravem pomenu besede. Lobiranje najvekrat poteka na izrazito prijateljski nain, preko sorodstva, znancev, preko vseh možnih kanalov. Preko le-teh pa se nato poskuša vplivati na neko odloitev. Za tem sledi država in interesne skupine. Najbolj splošna definicija»interesna skupina«govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politini interes. Svoje interese skušajo interesne skupine uveljaviti po razlinih poteh in na razline naine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj uinkoviti. Naini za dosego ciljev segajo od prijateljskega preprievanja do resnih groženj (z ugrabitvijo, ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez. V teoretinem delu nato sledi komuniciranje z vplivnimi javnostmi, ki jih lahko opišemo kot subjekte ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopolitine odloitve, ter subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odloajo o sprejetju ali nesprejetju doloene zakonodaje. V diplomski nalogi je opisan tudi proces lobiranja. Proces poteka po naslednjih korakih:odloitev o lobiranju, izbor lobista, analiza stanja, doloanje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov. Naslednja stvar, ki je pri lobiranju tudi pomembna, so mediji. Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji, je najprej potrebno natanno poznati zapletena razmerja med mediji,

5 politiki in organizacijami. Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in le ti imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. V teoretine delu diplomske naloge je omenjeno tudi lobiranje kot proces preprievanja. Kar lahko definiramo kot, da je lobiranje proces preprievanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in lobiranca ter lastnosti preprievalnega sporoila. Praktini del diplomske naloge prikaže raziskovanje s pomojo intervjuja poslanca. Tukaj so navedeni odgovori na vprašanja v zvezi s pojavnostjo lobiranja v Republiki Sloveniji, pripravljenostjo lobiranca ob zaetku lobiranja, omenjeni so tudi primeri lobiranja ter kaj natanno je lobiranje. Omenjene so tudi metode in taktike lobiranja, ki se jih poslužujejo poslanci v državnem zboru. Omenjeno je lobiranje v Republiki Sloveniji in kdo vse sestavlja odloevalni proces v Republiki Sloveniji. V praktinem delu diplomske naloge lahko najdemo tudi organizacijsko shemo državnega zbora. Omenjene pa so tudi politine stranke. Politina stranka je definirana kot združenje državljank in državljanov, ki uresniujejo svoje politine cilje, sprejete v programu. V praktinem delu diplomske naloge je omenjeno tudi glede ureditve pri nas. Za katero pa lahko povem, da v Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon o lobiranju je v pripravi. Prvo obravnavo je doživel Zaenkrat to podroje bolj ali manj urejajo posamezni zakoni. Omenjen je tudi vpliv na nastanek zakonodaje. V Republiki Sloveniji je zakonodajni organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in dopolnjuje zakone. Nove zakone ali spremembe in dopolnitve obstojeih zakonov pa pripravljajo odbori ali strateške skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada. Opisan je tudi primer študentske organizacije s podroja spremembe zakonodaje.

6 V praktinem delu diplomske naloge je glavnega pomena intervju. Tukaj lahko preberemo dejansko stanje lobiranja. Gospod poslanec Branko Grims, mi je povedal nekaj besed o lobiranju»iz prve roke«. KLJUNE BESEDE lobiranje državni zbor interesne skupine komuniciranje z vplivnimi javnostmi proces lobiranja lobiranje in mediji lobiranje kot proces preprievanja vpliv na nastanek zakonodaje intervju poslanec

7 ABSTRACT This diploma researches the occurrence of lobbying in the Parliament of Republic of Slovenia. Lobbying is introduced to the theoretical part as an organized attempt of influence of individual interest group on those making the decision. This definition is very hard to rely on in Slovenia. The lobbying itself is run in a primitive way. In a way of bribe or in a Balcanic way You give I give, but that is not lobbying, at least not in the right sense of the word. Lobbying usually runs in distinctive friendly way, through family, acquaintances, through all channels possible. Then through them you can influence on the decision. After that are the country and the interest groups. The most general definition interest group says that the interest group is a social group, which tries to influence on political interest to put into effect its own interests. They try to put into effect their interests through many ways, which seem most appropriate and efficient in given conditions. The ways to achieve goals extend from friendly persuasion to serious threats (kidnapping, murder) and even to corruption and mafia connections. Communication with influential public follows in the theoretical part, which can be described as subjects, or groups that directly influence on social-political decisions and subjects or groups, which influence on goals and interests of the organisation, company or individual with their power. Those are the one who decide about passing or rebutting of certain legislation. The process of lobbying is also described in this diploma. Process runs through many steps: decision about lobbying, selection of a lobbyist, analysis of the situation, defining the dynamics of lobbying, selecting the methods and tactics of lobbying, realization, evaluation of the results.

8 The next thing that is important with lobbying is media. For a successful design of public relations, you need to know exactly the complicated relations between media, politicians and organisations. Communication between government and citizens manly runs through media and only the media have great influence on shape and contents of these information. Lobbying is also mentioned as a process of persuasion in the theoretical part of diploma. This can be defined as if lobbying was a process of persuasion, on success of which influence the characteristics of lobbyist and the one being lobbied and the characteristics of persuasive message. Practical part of diploma shows the research with help of interview with a Member of Parliament. The answers to the questions about appearance of lobbying in Republic of Slovenia, readiness of the one being lobbied at the beginning of lobbying are stated here. Examples of lobbying and what lobbying exactly is are also mentioned. Methods and tactics of lobbying, which members of Parliament use are also mentioned. Lobbying in Slovenia and who all constitutes the decision-making process are also mentioned. The organisational scheme of Slovenian Parliament can also be found in practical part of diploma. Political parties are mentioned too. Political party is defined as an union of citizens that make their political goals, passed in program, come true. How the things are settled in Slovenia is also mention in this part of diploma. For which I can say that there is no law here in Slovenia which would settle lobbying in whole. The law of lobbying is currently in preparation. The first settlement was on the 14 th of July in the year of Individual laws manage this area at the moment. Influence on the beginning of legislation is mentioned. The legislative body is the Parliament, who adopts, makes changes and supplements laws. New laws or changes

9 and supplements are prepared by committees or strategic groups, which are named by the Parliament or Government. Case of a student organisation from a field of legislation change is also described. Interview is of great significance in the practical part of the diploma. The actual state of lobbying can be read here. Member of Parliament Mr. Branko Grims said a few words about lobbying from his experience. KEYWORDS lobbying parliament interest group communicating with the influential public process of lobbying lobbying and media lobbying as a process of persuasion influence on the beginning of legislation interview hypothesis a member of Parliament

10 KAZALO VSEBINE 1. UVOD 2 2. LOBIRANJE KAJ JE LOBIRANJE? Primer lobiranja: VRSTE LOBIRANJA Notranje, zunanje lobiranje DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE INTERESNE SKUPINE NAIN VPLIVANJA INTERESNIH SKUPIN NA POLITINE STRANKE KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI KAJ SO VPLIVNE JAVNOSTI? Vplivne javnosti delimo na: KAKO ODLOAJO VPLIVNE JAVNOSTI Mediji Volivci Osebni interes KDO VPLIVA NA KOGA? PROCES LOBIRANJA ODLOITEV O LOBIRANJU IZBOR LOBISTA ANALIZA STANJA DOLOANJE DINAMIKE LOBIRANJA IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA UDEJANJENJE VREDNOTENJE REZULTATOV LOBIRANJE IN MEDIJI MEDIJI, POLITIKI, LOBISTI NAJPOGOSTEJŠA ORODJA IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Z MEDIJI SO: Sporoilo za medije Novinarska konferenca Gradivo za novinarje Izjava lanek Intervju... 16

11 Internet LOBIRANJE KOT PROCES PREPRIEVANJA DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MO PREPRIEVANJA Lastnosti lobista Lastnosti lobiranca Lastnosti sporoila PRILOŽNOSTI ZA LOBISTE V SLOVENIJI Zaeti pri poslancih Pritisk daje rezultate Zaeti na vrhu Poslanci in uradniki se morajo zabavati Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi ŠEST PRAKTINIH NASVETOV, KAKO LOBIRATI MINISTRE, DRŽAVNE SEKRETARJE ALI POSLANCE Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje Dobro poslušamo Bodimo dobro pripravljeni Ne ostanimo predolgo Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca RAZISKOVALNI DEL CILJ RAZISKAVE OSNOVNA HIPOTEZA OPIS METODE RAZISKOVANJA Intervju LOBIRANJE V SLOVENIJI ODLOEVALSKI PROCES V SLOVENIJI Predstavitev vlade Delo vlade in priložnosti za lobiste Državni zbor Republike Slovenije Državni svet Politine stranke UREDITEV LOBIRANJA Ureditev lobiranja v svetu Ureditev lobiranja pri nas VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE PRIMER ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE S PODROJA SPREMEMBE ZAKONODAJE ZAKON O LOBIRANJU... 39

12 11. UGOTOVITVE RAZISKAVE SEZNAM VPRAŠANJ ZAKLJUEK TEST HIPOTEZ POVZETEK UGOTOVITEV SKLEP LITERATURA PUBLIKACIJE INTERNETNI VIRI USTNI VIRI... 52

13 KAZALO SLIK Slika 1: Trikotnik lobiranja...9 Slika 2: Klasini krogi vpliva (Ogrizek, 2004)...10 Slika 3: Krogi vpliva idealna situacija (Ogrizek,2004)...10 Slika 4.: Proces lobiranja...11 Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti...15 Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije...1 Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora...30 KAZALO TABEL Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobistinih projektov...12 Tabela 2: Sestava državnega sveta...32

14 1. UVOD Ljudje živimo v družbi, ki jo sestavljajo številna pravila in zakoni za preživetje tako družbe, kot tudi posameznika, le te pa je nujno tudi spoštovati. V demokratini družbi zakone in pravila sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva in s tem v veliki meri vplivajo na življenja vseh predstavnikov družbe. Proces lobiranja kljub stoletni tradiciji za posamezne primere ni natanno predpisan. Lahko je povsem preprost ali pa veplasten in zapleten. Pravilno nartovanje strategije in taktike lobiranja mono poenostavi razumevanje lobiranja kot proces pogajanja. To pomeni, da bosta obravnavanje in dolgorono urejanje neke teme ali problematike zahtevala veliko mero prilagodljivosti obeh vpletenih strani. Vedno moramo namre biti pripravljeni, da nam bodo predstavniki vplivnih javnosti predlagali nove možnosti za reševanje skupnega problema. Da bo lobist lahko ugotovil, kaj ti predlogi pomenijo za doseganje konnega cilja, mora biti odlino pripravljen, e pa je zraven tega oborožen še z pravimi argumenti, lahko hitro nadaljuje pogajalski proces in ga obrne v korist svoje organizacije oziroma naronika. Priujoa naloga bo tako preuevala ali se lobiranje pojavlja tudi v državnem zboru, kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, nenazadnje pa bo napisanih tudi nekaj besed glede samega procesa lobiranja. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 2 od 53

15 2. LOBIRANJE 2.1. Kaj je lobiranje? Lobiranje je praviloma neformalna institucionalna mreža, s pomojo katere vplivamo na odloitve subjektov v politino ekonomskih procesih. Predstavlja takšno neformalno mrežo medsebojnega nadziranja lanov družbe, ki skuša presei tržne nepravilnosti in omejenosti državnega intervencionizma. Temeljni cilj lobiranja je vpliv na proces odloanja v imenu posebnih splošnih koristi ali koristi posameznih skupin ljudi. (Mack, 1989). Sam izraz izhaja iz angleške besede»lobby«poseben prostor, kjer se tradicionalno sreujejo parlamentarci in zunanji obiskovalci, ki skušajo vplivati na politine odloitve lanov parlamenta. Zgodovinsko so bili lobisti ljudje, ki so neformalno skušali vplivati na odloitve politinih subjektov. Javno mnenje je bilo obiajno nenaklonjeno takšni neformalni mreži vplivov, saj so lobisti obiajno zastopali interese manjših in premožnejših interesnih skupin. Pojem lobist vkljuuje vse, ki so v doloeni organizaciji zadolženi za vladne odnose, pa tudi posameznike in podjetja zunaj te organizacije. Lobist pripravlja razline metode, strategije in taktike (natanen nart lobistine kampanje), da doseže naslednje: pridobi dostop, obvesti, vpliva, izvaja pritisk Primer lobiranja: Vizija farmacevtskega podjetja je, da postane vodilni evropski proizvajalec generinih zdravil. Cilj (dodano vrednost) menedžmenta podjetja predstavljajo dobiek, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo naronikov ter družbena koristnost. Menedžment s komunikacijsko funkcijo ustvarja ugled podjetja, z lobistino funkcijo pa (legalno) Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 3 od 53

16 vpliva na vplivne javnosti, da ustvarijo take zakonske akte, da podjetje najlažje ustvarja in trži Vrste lobiranja Notranje, zunanje lobiranje Obstajajo razline strategije lobiranja, zelo razširjena pa je razvrstitev v dve veliki skupini (Bibi, 1995:13). Notranje lobiranje: Pri notranjem lobiranju gre za prizadevanje, da lobiji in lobisti navežejo in ohranijo im tesnejše stike z oblikovalci politike. S temi stiki skušajo dosei svoj vpliv pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, na distributivne in redistributivne ukrepe, na davke, carino, socialno in zdravstveno politiko. Lobiranje je pri tem usmerjeno ne le v smeri naslovljencev, za katere se rauna, da so interesom lobistov naklonjeni, ampak tudi v smeri izrazitih nasprotnikov doloenega ukrepa. Ena izmed rednih tehnik je informiranje državnih organov o zadevi s stališa ekspertnega poznavanja in interesov lobistov, ki se zavzemajo za doloeno politiko. Zunanje lobiranje: Pri tem lobiranju ne gre za neposredne kontakte z državnimi organi, temve za posebno vplivanje prek njihove»volilne baze«bodisi da gre za mobilizacijo doloene skupine volivcev (npr. kmetov), ki skušajo s kakšno demonstrativno akcijo vplivati na nosilce državne kmetijske politike, ali pa gre za vplivanje s finanno podporo, ki je v prid doloenemu kandidatu ali stranki. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 4 od 53

17 3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE 3.1. Interesne skupine Najbolj splošna definicija pojma»interesna skupina«govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politini proces. V zgodovini politike so imeli interesi in interesne skupine pomembno vlogo, eprav se je vse do 20. stoletja nenehno menjavalo mnenje o obstoju interesnih skupin, od zanikanja do priznavanja. Priznavanje interesnih skupin in njihove legitimne vloge pa je postajalo v 20. stoletju vse širše. edalje veji pomen interesnih skupin gre iskati v ve razlogih (Bibi, 1995:12): sodobna družba postaja edalje bolj asociacijsko gosta in zaradi kvantitativne rasti in kvalitativne diferenciacije interesnih združenj edalje bolj kompleksna; pojav t.i.»javnih interesnih skupin«; vzpon nevladnih organizacij; zagon nastajanju in veji vlogi interesnih skupin je dal nov val demokratizacije, na prelomu 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Tako v zgodovini, kakor tudi danes, posameznik zelo težko uveljavi svoj specifini interes v procesu politinega odloanja. Posamezniki s skupnimi ali vsaj sorodnimi interesi se povezujejo in na razne naine organizirajo zato, da bi v danem družbenem kontekstu s sodelovanjem in usklajenim delovanjem zagotovili boljše možnosti za uveljavitev in uresniitev svojih specifinih interesov v procesu politinega odloanja. (Žagar,1995:55) Svoje interese poskušajo interesne skupine uveljaviti po razlinih poteh in na razline naine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj uinkoviti. Naini za dosego ciljev segajo od prijateljskega preprievanja do resnih groženj (z ugrabitvijo, Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 5 od 53

18 ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez (Bibi, 1995:9). Podrobnejše naine vplivanja bom predstavila v naslednjem poglavju. Interesne skupine se glede na specifine znailnosti delijo na ve tipov: (Blondel, 1969 v Žagar 1995:56) 1. obiajne skupine (plemena, kaste, etnine skupine); 2. institucionalne skupine (cerkve in verske skupnosti, vojska, birokracija); 3. zašitne skupine (sindikati, organizacije poslodajalcev, profesionalna združenja); 4. promocijske skupine (trgovinska in industrijska združenja, gospodarska podjetja, ekološke skupine). Vse te interesne skupine šitijo svoje interese, ki so v osnovi v veini materialnega izvora. Dejavnost interesnih skupin ni usmerjena predvsem na gospodarstvo, ampak na politiko. Takšna usmerjenost interesnih skupin je pogojena z dvema osnovnima razlogoma (Brezovšek, 1995:21): 1. politika je še vedno prevladujoa, avtoritativna sfera razdelitve družbenih vrednot; 2. posebni interesi se s pomojo politike želijo predstaviti kot skupni in splošni, da bi se lažje uresniili. Poleg navedenih tipov interesnih skupin, pa se v današnjem asu vse bolj pojavljajo t.i. javne interesne skupine. Te se v nasprotju z zavzemanjem za partikularne interese, zavzemajo za kolektivno dobro. Javne interesne skupine politino posredujejo v imenu razlinih splošnih družbenih ciljev, in se zavzemajo za: zašito okolja, varnost, zdravje, enakost spolov, interese potrošnikov, mir, interese starostnih kategorij ipd. Bibi ugotavlja, da ta nova kategorija interesnih skupin pria krepitvi sodobne civilne družbe Nain vplivanja interesnih skupin na politine stranke Interesne skupine se v splošnem razlikujejo od politinih strank po tem, da slednje tekmujejo za oblast, medtem ko si interesne skupine prizadevajo predvsem za vpliv na politine stranke. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 6 od 53

19 V literaturi zasledimo najvekrat dva naina delovanja interesnih skupin, le te lahko delujejo neposredno na vlado, ali pa posredno preko politinih strank ali množinih medijev. Poleg lobiranja obstajajo tudi drugi naini s pomojo katerih lahko skupine uveljavljajo svoje interese. Pomembno vlogo imajo tudi; mobilizacija ljudi za doloen cilj, oblikovanje in usmerjanje javnega mnenja oziroma javnomnenjski pritisk pri posameznih aktualnih družbenih zadevah. Bogomir Ferfila (1995:101) navaja še takoimenovani volilni inžinering, ki se nanaša v prvi vrsti na skupine, ki delujejo v volilnem procesu. Te skupine financirajo svoje kandidate, vplivajo na strankino strategijo in programske omejitve ter aktivirajo lanstvo za sodelovanje v kampanji. Pomembno pa je tudi pravdanje, ki je v ZDA vasih uinkovitejša strategija delovanja interesnih skupin kot lobiranje. Interesne skupine na sodišu pogosto nadomešajo, kar so zamudile na zakonodajnem podroju z lobiranjem. V ZDA so posebej uspešne ekološke skupine (Ferfila, 1995:101), pa tudi organizirani potrošniki in skupine za državljanske pravice. Delovanje interesnih skupin ima tudi asovne termine, Marjan Brezovšek (1995:32) govori o treh fazah: predparlamentarna faza (tu skupine delujejo pri konzultacijah, kampanjah); parlamentarna faza (lobiranje, povezovanje, iskanje proti uslug) postparlamentarna faza (pravda pred sodišem). Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 7 od 53

20 4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI Kljuno vprašanje pri lobiranju je, katere so vplivne javnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev lobistine kampanje. Pomembno je tudi, kako sprejemajo odloitve, od katerih so odvisni interesi našega podjetja ali organizacije Kaj so vplivne javnosti? To so subjekti ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopolitine odloitve, ter subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odloajo o sprejetju ali nesprejetju doloene zakonodaje Vplivne javnosti delimo na: vlado (vkljuujo ministre, državne urednike), parlament, politine stranke, druge Vlada Vlada, ministri ter državni uradniki izvajajo (ekonomske) politiko ter tekoe posle, ki neposredno vplivajo na življenje posameznika, organizacije ali podjetja Parlament Je zakonodajno telo in s svojo mojo ustvarja socialna, gospodarska in pravna pravila delovanja organizacij, posameznika ali podjetja Politine stranke Soustvarjajo politine cilje in obljube, ki jih dajo volivcem v volilni kampanji, in si jih prizadevajo uresniiti. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 8 od 53

21 Druge vplivne javnosti Sem prištevamo tiste institucije, ki zaradi svoje kapitalske pomembnosti (državni kapitalski skladi, Banka Slovenije, finanne institucije itd.) ali zaradi idejnega organizacijskega naboja (nevladne organizacije) lahko odloilno vplivajo na subjekt, organizacijo ali podjetje Kako odloajo vplivne javnosti Vplivne javnosti: Kako odloajo: Vlada Parlament Politine stranke Mediji Volivci Osebni interes Slika 1: Trikotnik lobiranja (Novak, 2006) Vplivne javnosti odloajo po kriterijih, kaj poroajo mediji, kaj menijo volivci in kaj je njihov osebni interes (tj. interes politikov, uradnikov, lobirancev) Mediji Ti imajo kljuno vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja Volivci Kljuna potreba in cilj organiziranih politinih skupin v demokratinih državah je zmaga na volitvah. Vplivne javnosti jasno in z natanno doloenimi cilji sledijo volji volivcev tudi pri sprejemanju zakonodaje. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 9 od 53

22 Osebni interes Poznavanje osebnih interesov posameznikov iz vplivne javnosti (lobirancev) je kljuno za uspeh lobistinega projekta Kdo vpliva na koga? Vpliv nikoli ni enosmeren ali izoliran od drugih vplivov. To nazorno prikazujejo krogi vpliva, saj se med seboj prekrivajo, kakor se prepleta vpliv posameznih družbenih subjektov in skupin. Slika 2: Klasini krogi vpliva (Ogrizek, 2004) Slika 3: Krogi vpliva idealna situacija (Ogrizek, 2004) Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 10 od 53

23 5. PROCES LOBIRANJA Proces lobiranja sestoji iz ve faz, katere so razvidne iz naslednje slike. Faze procesa lobiranja so opisane v naslednjih podpoglavjih. ODLOITEV O LOBIRANJU IZBOR LOBISTA ANALIZA STANJA DOLOANJE DINAMIKE LOBIRANJA IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA UDEJANJENJE VREDNOTENJE REZULTATOV Slika 4.: Proces lobiranja (Ferjan, 2000) 5.1. Odloitev o lobiranju Najprej je potrebno opredeliti cilj lobiranja. Cilj je navadno vplivati na vsebino odloitve državnega organa. Poznamo: lobiranje za dosego ciljev v zvezi s poslovanjem z državo ( nakup, prodaja, finanni posli, koncesije ); lobiranje za dosego povsem osebnih ciljev; Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 11 od 53

24 lobiranje za dosego politinih ciljev (sprejem zakonodaje ). Preden se odloimo za lobiranje je potrebno odloitev dobro pretehtati. Potrebno je ugotoviti, kakšne posledice bodo za organizacijo nastale ob taki ali drugani odloitvi državnega organa. e so posledice doloene odloitve za organizacijo tako neugodne, da bi bili stroški za organizacijo upravieni, se odloi za lobiranje Izbor lobista Odloiti se je potrebno ali za lobiranje angažirati notranjega lana ali najeti zunanjega lobista. Prednosti sodelovanje poteka izkljuno na projektni osnovi; zelo usposobljen kader; poznavanje metod lobiranja; povezava z drugimi lobisti in ustanovami; hiter dostop do virov in informacij; neobremenjenost z rezultati; drugaen pogled na problem; nevtralna pozicija; izkušnje. Slabosti visoka cena storitev; daljši as spoznavanja podjetja, naronika in njegovega problema; napano razumevanje problema; možnost razkritja zaupnih podatkov; slabo poznavanje naronika in njegove organiziranosti; nerazumevanje z naronikom in njegovimi zahtevami: nedosledno izpolnjevanje dogovora. Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobistinih projektov Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 12 od 53

25 5.3. Analiza stanja Pred zaetkom kakršnekoli akcije lobiranja je potrebno temeljito analizirati stanje. Le to pa mora pokazati realne možnosti za uspeh lobiranja Doloanje dinamike lobiranja Pravilno izbran as za lobiranje je kljuen za uspeh. Najbolj je uinkovito: v asu pred volitvami; preden neka zadeva postane javna; v asu, ko je neka zadeva na vrhuncu publicitete; preden gre neka zadeva v obravnavo v parlament; ko je neka zadeva v parlamentarni proceduri Izbor metod in taktik lobiranja Poznamo metode direktnega in indirektnega lobiranja: K direktnem lobiranju štejemo: osebno sreanje; posredovanje po telefonu; pošiljanje pisem posameznikom; pošiljanje odprtih pisem; pošiljanje pisem, katere podpiše ve podpisnikov; zasedbo telefonske številke oziroma drugih elektronskih naslovov; peticije. K indirektnem lobiranju pa štejemo: kampanje v medijih; ciljno usmerjene politine kampanje; generiranje zadev v medijih; pritisk organizacij civilne družbe; pritisk vzporednih politinih organizacij; masovne demonstracije; Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 13 od 53

26 ustanovitev lastne politine stranke. Izbor taktik lobiranja Taktika pomeni nain ravnanja za dosego kakega cilja. (SSKJ) Taktike lobiranja so: dajanje komplimentov ravnanju politika; sklicevanje na ideologijo; sklicevanje na zakone, resnico, pravico; sklicevanje na ureditev v drugih državah; zadovoljevanje osebnih interesov posameznika; ponudba pomoi; grožnje Udejanjenje Dejavnost planiranja je dobro planirati. To pomeni predvsem opredeliti proces lobiranja, kakor smo ga opisali. V fazi udejanjenja je potrebno skrbeti za: logistiko (priskrbeti si je potrebno potrebne vire); kontaktiranje z lobisti v smislu dajanja povratnih informacij naroniku lobiranja; po potrebi kontaktiranje s politiki; izvajanje administrativno-tehninih opravil Vrednotenje rezultatov Med procesom lobiranja je pomembna tudi funkcija kontrole. Kontrolno funkcijo je potrebno izvajati že med samim procesom lobiranja. Ob koncu pa je pomembno še ugotoviti: stroške in koristi lobiranja; katere metode so nam prinesle želene in katere neželene uinke; katere taktike so se najbolj obnesle. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 14 od 53

27 6. LOBIRANJE IN MEDIJI Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji je najprej treba natanno poznati zapletena razmerja med mediji, politiki in organizacijami Mediji, politiki, lobisti Politiki Mediji Lobisti Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti (Novak, 2006) Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in mediji imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. Vladni odnosi z javnostmi so se razvili predvsem zato, da bi državne ustanove dosegle svoje cilje, omogoajo pa tudi kontrolo javnosti nad vlado Najpogostejša orodja in tehnike komuniciranja z mediji so: sporoilo za medije, novinarska konferenca, gradivo za novinarje, izjava, lanek, intervju, internet. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 15 od 53

28 Sporoilo za medije To je osnovno komunikacijsko orodje v odnosih z mediji. Z njim medijem posredujemo informacije, s katerimi želimo seznaniti javnost, hkrati pa skušamo vzpodbuditi urednika ali novinarja, da bo poiskal ve informacij o naši novici, ki bo osnova za prispevek na doloeno temo Novinarska konferenca Organiziramo jo, kadar želimo vsem medijem hkrati sporoiti našo novico in jim ob tem dati priložnost, da nam zastavijo vprašanja Gradivo za novinarje Za njih pogosto pripravimo posebno gradivo, ki ga imenujemo novinarska mapa ; zastavimo jo tako, da jo po potrebi brez težav spreminjamo Izjava Z izjavo v nekaj stavkih povemo svoje mnenje. Izjava naj bo kratka in naj odgovarja na novinarjevo vprašanje lanek Vasih se lahko v vlogi novinarja znajdemo tudi sami, saj lahko kot strokovnjaki objavljamo lanke oz. strokovne prispevke Intervju e nas novinarji zaprosijo za intervju, se najprej pozanimajmo o temi pogovora, da ugotovimo, ali smo sploh pravi sogovornik Internet Oblikovanje posebne spletne strani za novinarje je sestavni del predstavitve organizacije na spletu. Po nekaterih raziskavah 80 odstotkov ameriških novinarjev svoj prvi vir informacij poiše na spletu. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 16 od 53

29 7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRIEVANJA Lobiranje je proces preprievanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in lobiranca, ter lastnosti preprievalnega sporoila. Zelo pomembno je, da za posamezno lobistino namero izberemo pravega lobista, strokovnjaka z doloenega podroja, z dobrimi odnosi z lobiranci, ki ga spoštujejo in mu zaupajo Dejavniki, ki vplivajo na mo preprievanja Na uspešnost preprievanja vplivajo dejavniki, povezani s tremi elementi preprievalnega komuniciranja. Na mo preprievanja torej vplivajo: lastnosti lobista oz. preprievalca; lastnosti lobiranca oz. tistega, ki ga prepriujemo; lastnosti sporoila oz. komunikacije med lobistom in lobirancem Lastnosti lobista To je oseba, ki skuša vplivati na stališa sogovornika. Lastnosti so: Verodostojnost oz. kredibilnost Verodostojen lobist je kompetenten, dobro informiran in ima zanesljive vire informacij. V to mora prepriati tudi lobiranca, e hoe, da ta sprejme njegove argumente. Socialni kapital To so vse njegove veze in poznanstva, preko katerih navezuje stike z lobiranci. Socialna mo Ta je odvisna od njegovega položaja v družbi. Gre za mo socialnega vpliva, ki ga je zmožen lobist imeti na prejemnike sporoenega, in je odvisna od socialnega kapitala lobista. Privlanost To ima izjemno mone zmožnosti preprievanja, saj privlanejšim ljudem raje verjamemo in se poistovetimo z njimi. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 17 od 53

30 Sposobnost empatije Sposobnost vživljanja v sogovornika je prav tako ena bistvenih sposobnosti dobrega lobista. Retorine sposobnosti Dober lobist je tudi dober retorik, ki zna besede, kretnje in vsebino povedanega izbrati ustrezno okolišini in sogovorniku ter tako sogovornika popeljati do želenega zakljuka Lastnosti lobiranca Posamezni lobiranci so razlino dojemljivi za socialni vpliv. V vlogi lobirancev se najpogosteje pojavljajo: vlada, kot center odloanja; državni zbor, oblika posameznega zakona je odvisna tudi od dopolnil in glasovanja poslancev Lastnosti sporoila Vsako sporoilo ima tri znailnosti: vsebino, slog in strukturo. Vse tri znailnosti vplivajo na mo preprievanja posameznega sporoila Priložnosti za lobiste v Sloveniji Zaeti pri poslancih Parlament je splošno pomemben, je ena izmed komponent v strukturi moi. Ker ima vsak poslanec lažji dostop do ministra, kot ga imajo predstavniki javnosti, tudi lažje predstavi tematiko. Vendar ni pogosto, da bi imel parlament najveji vpliv. e predstavitve ministrom potekajo v parlamentu, so najprimernejši komunikacijski kanal uradniki, na katetre se ministri obraajo glede informacij in argumentov, ki bi jih obvarovali pred napadom nanje Pritisk daje rezultate Samo izkušnje nam povedo, kdaj je pravi as za pritisk. Pogosto uporabljen, vendar ne nujno uspešen nain je množini lobi, kjer množica ljudi pritiska na nekega ministra ali Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 18 od 53

31 lana parlamenta. Poslanci in zakonodajalci raje odgovarjajo na posamezna pisma, kot pa velikim delegacijam, ki pritegnejo malo pozornosti in ni ve Zaeti na vrhu Vsaka strategija naj bi se zaela pri predsedniku vlade, ministrih in politinih strankah, ker imajo najvejo mo. Vendar gre vsaka predstavitev najprej preko oddelka, pristojnega za ta problem, ki svetuje ministrom na podlagi informacij, ki jih ima in ki jih seveda najprej skri na bistvo, preden pridejo do vrha Poslanci in uradniki se morajo zabavati Poslanci državnega zbora in uradniki sprejmejo mnogo povabil na kosila, veerje ipd., zato so tudi pazljivi pri sprejemanju, predvsem pri osebah, ki jih ne poznajo preve dobro. Vendar jih nikoli ne smemo podkupiti z gostoljubnostjo Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi Odnosi z javnostmi so pomembni kot okrepitev ali kot vodilna tehnika, kjer je mobilizacija javnega mnenja, promocije, ugleda organizacije pomembna pri predstavitvi primera. Vendar so te metode nepomembne pri znanju (ang. need to know), tehniki zagovarjanja in pri razumevanju odloanja Šest praktinih nasvetov, kako lobirati ministre, državne sekretarje ali poslance Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje. Vedeti moramo katero temo bomo obravnavali. Ne predstavljamo prevelikega števila tem ostanemo pri najve dveh ali treh. Odloiti se moramo kaj priakujemo od obiska ali zagotovilo glede glasovanja ali prevzem vodenja doloene teme ali pa je obisk zgolj informativne narave. Na zaetku dovolimo nekaj asa za vekanje, ampak ne preve. Zapomniti si moramo, da smo na obisku in da je as omejen. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 19 od 53

32 e gre za skupinski obisk, se je treba odloiti kdo bo razpravo zael in vodil ter kdo bo odpiral prioritetne teme Dobro poslušamo. Veji del lobiranja je poslušanje, iskanje namigov glede pogledov, mnenj in stališ poslancev o odprtih vprašanjih in iskanje priložnosti za plasiranje dobrih informacij. e se sreujemo z bolj tihim lovekom, poskušamo razviti debato z zastavljanjem vprašanj. Zanemo previdno. e se sreujemo s lovekom, ki dolgovezi, moramo biti pozorni na priložnosti, ko lahko debato pripeljemo spet nazaj na obravnavano temo Bodimo dobro pripravljeni. Veino poslancev posplošuje, podobno kot veina vseh nas. Narediti moramo domao nalogo, vendar nam ni treba imeti obutka, da moramo poznati vsako najmanjšo podrobnost glede odprtega vprašanja. Kadar je primerno, lahko dodamo kakšne osebne izkušnje ali obutke. Predstaviti je potrebno skrbi/pomisleke naših prijateljev in drugih lanov skupnosti glede odprtega vprašanja. Vedeti je treba, kdaj je modro priznati, da esa ne vemo, ter ponuditi pomo pri iskanju te informacije. Bodimo odprti do protiargumentov, vendar se pri njih ne ustavljajmo predolgo. Ne bodimo prepirljivi ali tekmovalni Ne ostanimo predolgo. Poskusimo priti do sklepa odprtega vprašanja. e smo slišali, kar smo želeli, se zahvalimo in odidimo. e razprava zaide v slepo ulico, se zahvalimo kljub temu, da smo razoarani. Zapustimo prostor in razpravo nadaljujemo prihodnji. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 20 od 53

33 Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik. e poslanec podpira našo pozicijo glede odprtega vprašanja, ki ga zastopamo, ali jo je v preteklosti že podprl, mu med obiskom izrazimo našo hvaležnost in ponudimo podporo. e je situacija nasprotna, pomislimo na frazo: Nobenih stalnih prijateljev, nobenih stalnih sovražnikov. Mogoe bo nekega dne glede pomembnega vprašanja isti poslanec podprl našo pozicijo. Med tem asom pa bo naš obisk mogoe preprial poslanca, da ne bo naš gore nasprotnik. Z drugimi besedami, napetost na nasprotni strani lahko zmanjšamo Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca. Po obisku moramo poslati zahvalno pismo/sporoilo. e smo se na sestanku dogovorili za doloene obveznosti, ponovimo naše razumevanje le-teh. e je bilo na sestanku prisotno tudi osebje, pišimo tudi njim. Pogosto so lahko prav oni pomembni zavezniki. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 21 od 53

34 8. RAZISKOVALNI DEL 8.1. Cilj raziskave Raziskava preuuje navzonost lobiranja v slovenskem parlamentu. Z lobiranjem skušajo interesne skupine vplivati na sprejemanje odloitev. Cilj raziskave bo temeljil tudi na preuevanju kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, omenjen bo tudi sam proces lobiranja. S pomojo intervjuja bom tako prejela veliko informacij, ki mi bodo v pomo pri sami raziskavi Osnovna hipoteza V Sloveniji opravlja vlogo splošnega predstavniškega telesa državni zbor. Poleg državnega zbora, ustave odloa tudi državni svet, ki predstavlja posebne družbene interese oziroma interesne skupine. Zaradi zastopanja interesnih skupin v državnem svetu gre priakovati, da lobiranje v državnem zboru ni navzoe. Z ozirom na to je bil namen mojega diplomskega dela raziskati navzonost lobiranja v državnem zboru, ter pripravljenost lobista na samo lobiranje. OSNOVNI HIPOTEZI: Lobiranje v državnem zboru je navzoe Pripravljenost lobista ob prietku lobiranja je navadno slaba Razlog za postavitev navedenih hipotez je dejstvo, da bo Slovenija s približevanjem zahodnim integracijam morala sprejeti pravila vedenja, ki jih narekujejo te integracije, potrebno se bo sooiti tudi s prakso, ki jo poznajo razviti parlamenti kamor sodi tudi lobiranje. Vstop lobistov v državni zbor je po mojem mnenju neizbežen. Prav tako sem mnenja, da so lobisti pri lobiranju zelo nepripravljeni, saj po mojem mnenju prevekrat prihaja do nesprejetja zakonov. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 22 od 53

35 8.3. Opis metode raziskovanja Raziskovalnega dela diplomske naloge sem se lotila z metodo intervjuja. Intervju lahko pomeni dvoje, kot nain zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji ali pa kot javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja. (SSKJ, 2004) V diplomski nalogi bom uporabila intervju, kot nain zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji, kar pomeni narten razgovor med dvema osebama, in sicer med tistim, ki intervjuja in intervjuvancem. S tehniko intervjuja na eni strani ugotovimo stališa, mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj lahko oblikujemo svoja stališa. Po drugi strani pa je tehnika intervjuja pomembna tudi pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališa Intervju Zaradi bolj obširne pridobitve podatkov sem se v diplomski nalogi odloila za metodo raziskovanja uporabiti intervju. Po mojem mnenju je to ena boljših metod. Intervju je bil v mojem primeru narten razgovor med dvema osebama. Med osebo, ki intervjuva (menoj) in intervjuvancem (poslancem Grimsem). Slika 1: poslanec mag. B. Grims S tehniko intervjuja lahko na eni strani ugotovimo stališa, mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj oblikujemo svoja stališa. Po drugi strani je tehnika Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 23 od 53

36 intervjuja pomembna pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališa. Metoda intervjuja nam je le v pomo, oziroma je eden od dejavnikov za lažji in nartnejši razgovor. Obstaja še vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost intervjuja. Ti dejavniki so v tistem, ki intervjuja (osebi, ki vodi razgovor), in se kažejo v njegovi strokovnosti, poznavanju problemov, njegovi izkušenosti, odnosu do sodelavcev, osebnosti itd., kot tudi intervjuvancev (osebi, s katero vodimo intervju), kot npr.: ali je intervjuvanec zainteresiran za pogovor, je pripravljen sodelovati, pozna podroje problematike itd. Sam postopek organiziranega intervjuja je potekal sledee. Najprej sem veliko pozornosti posvetila sestavi vprašalnika. Po tem sem preko telefona obvestila intervjuvanca v mojem primeru poslanca B. Grimsa. Tako sva skupaj doloila teme pogovora. Že v prvem pogovoru z njim sem ga podrobneje seznanila s problemom in ciljem pogovora. Sam se je z veseljem odzval in mi posredoval kar nekaj informacij, ki so mi bile v pomo pri sami raziskovalni nalogi. Gospod poslanec mi je že v naprej omenil, da mu je tema zelo blizu in tako nebo imel težav pri odgovorih na vprašanja. Sama sem se šele ob pisanju diplomske naloge podrobneje sreavala z navedeno temo. Zato sem porabila kar nekaj asa za samo pripravo na intervju. Sama priprava na intervju je po mojem mnenju kljunega pomena. Razgovor ob dobri pripravljenosti tako poteka nemoteno, sprošeno, iskreno. Tako lahko hitreje dosežemo cilj razgovora in sprejmemo stališa, ki so vsem dovolj skupna. Sodelovanje je aktivno in zainteresiranost obojestranska. Razgovor se kona v prijetnem ozraju, zadovoljna sta tako intervjuvana oseba, kot tisti ki je intervjuval. Intervju v moji raziskavi obsega 19 vprašanj. Sama sem med intervjujem intervjuvani osebi postavila tudi nekaj podvprašanj. Tako je intervju potekal bolj sprošeno in razgibano. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 24 od 53

37 Sam intervju z g. B. Grimsem je potekal v Ljubljani 18. oktobra 2006, pred parlamentom. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 25 od 53

38 9. LOBIRANJE V SLOVENIJI 9.1. Odloevalski proces v Sloveniji Predstavitev vlade Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Vlada in ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Po zakonu vlado sestavlja štirinajst ministrov s svojimi ministrstvi, poleg teh pa ima lahko vlada tudi dva ministra brez resorja. Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne uprave. Funkcija vlade je torej dvojna: upravlja politino - izvršilno in upravno funkcijo. Politina izvršilna funkcija pomeni predvsem predlaganje politike državnemu zboru, predlaganje zakonov in drugih aktov, ter skrb za njihovo uresnievanje. Tako v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti državnega zbora doloa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, politine, ekonomske, finanne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh podrojih v pristojnosti države. Predsednik vlade Vodi ter usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politine in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik vlade lahko doloi ministra, ki ga nadomeša v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Ministri V vlado so imenovani ministri za naslednja podroja: finance, gospodarstvo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zdravje, notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje, javno upravo, delo, družino in socialne zadeve, promet, kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, okolje in prostor, kulturo, šolstvo in šport ter obrambo. Ministri so odgovorni za stališa in odloitve vlade in za izvajanje teh odloitev. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odloitve pri vodenju ministrstva, pa tudi za opustitve ukrepov, ki bi jih moral sprejeti. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 26 od 53

39 Državni sekretarji Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja. Državni sekretarji v bistvu predstavljajo namestnike ministra, ki so odgovorni za doloeno podroje v okviru ministrstev. Za lobiste predstavljajo pomemben komunikacijski kanal do pristojnega ministra in posledino do vlade. Generalni direktorji Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem podroju znotraj ministrstva vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada. So tudi pomemben komunikacijski kanal in veinoma strokovnjaki za podroje, ki ga pokrivajo. Strateški sveti Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se doloijo naloge in delovno podroje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega podroja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in mu svetujejo ter zanj pripravljajo mnenja. lane strateškega sveta imenuje predsednik vlade. Vladne službe Za organizacijsko, strokovno in drugo pomo pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstva lahko vlada ustanavlja vladne službe. Poslanske skupine Poslanci so v državnem zboru organizirani v poslanskih skupinah. V mandatu je ustanovljenih osem poslanskih skupin. Delovna telesa Državni zbor ustanovi delovna telesa: komisije in odbore. V mandatu je ustanovljenih 24 delovnih teles: 14 odborov in 10 komisij. Podroje dela delovnih teles ureja Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 35/02 in 06/04). Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 27 od 53

40 Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije (Internetna stran, 2006)

41 Delo vlade in priložnosti za lobiste Vlada dela in odloa na rednih in dopisnih sejah. Njeno delo je javno. Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbita služba vlade za informiranje in vladni predstavnik za odnose z javnostmi. Urad vlade za informiranje skrbi za obvešanje domae javnosti in domaih medijev o delu vlade preko interneta. Na spletnih straneh urada lahko spremljamo tekoe delo vlade, tj. ves postopek od nastajanja gradiv, ki akajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave) in obravnavo na sejah vlade (dnevni red sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor in sklepe v objavo v uradni list. Po vsaki seji vlade urad pripravi tudi sporoilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je vlada sprejela, in jih objavi na vladnem spletnem portalu in na straneh urada. Vsak lobist mora spremljati delo vlade, da je sproti informiran o njenih tekoih in prihodnjih aktivnostih. Demokratien sistem nam zagotavlja, da smo vsi državljani obvešeni o delu vlade, e to želimo. Spremljanje dela vlade je tako za povprene državljane možnost, za lobiste pa obveza Državni zbor Republike Slovenije Organizacijska shema državnega zbora prikazuje sam sestav državnega zbora. Shema je dokaj pregledna in po mojem mnenju ne potrebuje dodatne razlage. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 29 od 53

42 DRŽAVNI ZBOR KABINET PREDSEDNIKA DZ SLUŽBE POSLANSKIH SKUPIN PREDSEDNIK DZ 3 PODPREDSEDNIKI DZ KOLEGIJ PREDSEDNIKOV DZ ZAKONODAJNO PRAVNA SLUŽBA GENERALNI SEKRETAR URAD GS SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI SEKRETARIAT DRŽAVNEGA ZBORA DIREKTORAT SEKTOR ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI DZ RAZISKOVALNO DOKUMENT. SEKTOR SPLOŠNI SEKTOR INFORMACI. SEKTOR OPERATIVNO TEHNINI SEKTOR Oddelek za pripravo in izvedbo sej DZ Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje Raziskovaln i oddelek Dokumentac ijskoknjižnini oddelek Oddelek za organizacijo in kadre Finanno raunovodsk i oddelek Oddelek za razvoj informacijsk ega sistema Oddelek delo z gradivi in pošto Oddelek za operaterski servis Oddelek tiskarna Oddelek za investicije in vzdrževanje Oddelek za gostinske storitve Oddelek za prevoze Oddelek za receptorska in telefonska dela Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora Pogled lobista na državni zbor Državni zbor šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Ustava v 80. lenu predpisuje, da se v državni zbor vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. lani parlamenta so izvoljeni za dobo štirih let. Državni zbor kot predstavniško telo opravlja vse funkcije, znailne za sodobni parlament. Te funkcije se obiajno porazdelijo na zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 30 od 53

43 Zakonodajna funkcija zboru omogoa: sprejemanje sprememb ustave; sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov; sprejemanje svojega poslovnika; sprejemanje državnega prorauna in zakljuenega rauna prorauna; ratificiranje mednarodne pogodbe; razpisovanje referendumov. Volilna funkcija omogoa državnemu zboru, da voli ter imenuje in razrešuje predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, sodnike ustavnega sodiša, guvernerja centralne banke, lane raunskega sodiša, varuha lovekovih pravic itd. v okviru nadzorne funkcije državni zbor zlasti odreja parlamentarno preiskavo, odloa o zaupnici in nezaupnici vlade in odloa o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodišem. (Grad, Kaui, 1997:178) Poleg navedenih funkcij pa ima državni zbor pristojnosti, da odloa o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter uporabi obrambnih sil. Delovanje državnega zbora: Na podlagi ustave in poslovnika državni zbor opravlja svoje delo na zasedanjih in sejah. Zasedanje pomeni daljše asovno obdobje delovanja državnega zbora, znotraj zasedanj pa dela državni zbor na sejah, ki potekajo na doloene dneve v mesecu. e je nujno je mogoe državni zbor po 85. lenu ustave, sklicati tudi mimo rednih zasedanj na izrednem zasedanju Državni svet Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Šteje 40 lanov, ki so za razliko od Državnega zbora Republike Slovenije kjer Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 31 od 53

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje

Prikaži več

(Microsoft Word - Statut A\ s spremembami skup\232\350ina 2010)

(Microsoft Word - Statut A\ s spremembami skup\232\350ina 2010) Na podlagi Zakona o društvih (Ur.l.RS štev.60/95 in 89/99) in 8. člena Pogodbe o združevanju je Skupščina Zveze za avto šport Slovenije AŠ 2005 na zasedanjih dne 31. maja 2000, 15. decembra 2001, 31. maja

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom

Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega

Prikaži več

Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža

Prikaži več

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5 Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) minister za zunanje zadeve v soglasju z

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

PRILOGA 1

PRILOGA 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 1004-42/2018/6 Ljubljana, 22. 6. 2018 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GENERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12 Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Microsoft Word - RavnikMojca

Microsoft Word - RavnikMojca UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo univerzitetnega programa POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Kandidatka: Mentor: Mojca Ravnik Številka indeksa: 04033061 izredni prof.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Pravilnik sejnine

Pravilnik sejnine OBČINSKI SVET www.sezana.si obcina@sezana.si Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Tel.: 05 73 10 100, Fax: 05 73 10 123 Številka: 032-1/2011-11 Datum: 28. 2. 2011 Na podlagi sedmega odstavka 34.a člena Zakona

Prikaži več

Akt o ustanovitvi

Akt o ustanovitvi Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/1991, 8/1996) sprejema ustanovitelj/ca ta in ta naslednji Akt o ustanovitvi Zavod ta in ta... I. SPLOŠNE DOLOČBE Namen 1. člen Namen ustanovitve zavoda

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 007-418/2018-11 Ljubljana, dne 15.

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška 149 1000 LJUBLJANA International ski instructors Association ISIA MEDNARODNA ZVEZA

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

PRAVILNIK

PRAVILNIK PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi

Prikaži več

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna

Prikaži več

Microsoft Word - POSDZ98VPR.rtf

Microsoft Word - POSDZ98VPR.rtf FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE CENTER ZA POLITOLOŠKE RAZISKAVE VPRAŠALNIK ZA POSLANCE DRŽAVNEGA ZBORA (1998) CILJ RAZISKAVE JE UGOTOVITI STALIŠČA POSLANCEV O DELOVANJU DRŽAVNEGA ZBORA V SEDANJEM MANDATU RAZISKAVA

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

SCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi

SCs V Portorož 3 Skupščina  - vabilo s sklepi Številka: SCs_170511_Portorož_V_1_Skupščina_170412 Datum: 12.4.2017 Člani združenja Občine - ustanoviteljice športnih centrov, zavodov, podjetij in agencij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

Na podlagi 4. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94) in 18. člena Študentske ustave (ŠU- 3UPB) (Uradni list RS, št. 14/18 urad

Na podlagi 4. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94) in 18. člena Študentske ustave (ŠU- 3UPB) (Uradni list RS, št. 14/18 urad Na podlagi 4. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94) in 18. člena Študentske ustave (ŠU- 3UPB) (Uradni list RS, št. 14/18 uradno prečiščeno besedilo) je bila na 31. seji Skupščine

Prikaži več

Predstavitev IPro06

Predstavitev IPro06 REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:

Prikaži več

Številka:

Številka: Kotnikova 5, 1000 Ljubljana T: +386 1 400 33 11, +386 1 400 33 13 F: +386 1 433 10 31 E: gp.mg@gov.si www.mg.gov.si Številka: 360-20/2010/140 Ljubljana, dne 11. 1. 2012 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

Številka: 4/14-3 Datum: Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je

Številka: 4/14-3 Datum: Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je Številka: 4/14-3 Datum: 24. 4. 2014 Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je Sodni svet Republike Slovenije na 34. seji dne 24.

Prikaži več

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta , Fax: Št.: GZS-35/2016 D

GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta , Fax: Št.: GZS-35/2016 D GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta 221 01 241 97 57, 241 97 52 Fax: 01 241 97 64 E-mail: gasilska.zveza-slo@siol.net Št.: GZS-35/2016 Datum: 22.02.2016 Zadeva: PREDLOG PRAVIL GASILSKE SLUŽBE

Prikaži več

Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučars

Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučars Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, 13. 11. 2018 Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije, ki je potekala v torek, 13. 11.

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju

Prikaži več

Sklep

Sklep REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: Mp-1/07-16 - Datum: 17. 1. 2008 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec,

Prikaži več

(Microsoft Word - KR\216AN-DIPLOMA.DOC)

(Microsoft Word - KR\216AN-DIPLOMA.DOC) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nataša Kržan VRSTE IN OBLIKOVANJE VLADE V PARLAMENTARNEM SISTEMU Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nataša Kržan

Prikaži več

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k i s v e t 18. redna seja Občinskega sveta dne 19. oktobra 2017 Gradivo za 16. točko dnevnega reda Predlag

O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k i s v e t 18. redna seja Občinskega sveta dne 19. oktobra 2017 Gradivo za 16. točko dnevnega reda Predlag O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k i s v e t 18. redna seja Občinskega sveta dne 19. oktobra 2017 Gradivo za 16. točko dnevnega reda Predlagatelj: ZADEVA: Kadrovske zadeve: - soglasje k imenovanju

Prikaži več

Statut Surf zveza Slovenije.docx

Statut Surf zveza Slovenije.docx Na podlagi 9. člena Zakona o društvih - ZDru-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 64/2011 z dne 12. 8. 2011) je izredna skupščina sprejela na seji dne 9.4.2014 S T A T U T SURF ZVEZE SLOVENIJE I. SPLOŠNE DOLOČBE

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

STATUT

STATUT STATUT Policijskega sindikata Slovenije Spremembe in dopolnitve S spremembami in dopolnitvami 5. Kongresa PSS, dne 18.5.2011 Izredne Skupščine, dne 17.1.2012 1. redne Skupščine, dne 10.1.2013 6. Kongresa,

Prikaži več

Excel 2016

Excel 2016 PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,

Prikaži več

Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik Evropskega sveta in Sveta

Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik Evropskega sveta in Sveta PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA IN SVETA PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA IN SVETA Obvestilo To publikacijo je pripravil generalni sekretariat

Prikaži več

Naslov na naslovnici = 16 pik

Naslov na naslovnici = 16 pik Številka: 020-2/2019/2 Datum: 29. 3. 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa Računsko sodišče Republike Slovenije Ljubljana, Slovenska c. 50 tel: 01/478-58-00

Prikaži več

OBČINA ŠKOFLJICA OBČINSKI SVET GRADIVO ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 28. redna seja 2009 DNE: 2. november 2009 Naslov: Vsebina: ODLOK O SPREME

OBČINA ŠKOFLJICA OBČINSKI SVET GRADIVO ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 28. redna seja 2009 DNE: 2. november 2009 Naslov: Vsebina: ODLOK O SPREME OBČINA ŠKOFLJICA OBČINSKI SVET GRADIVO ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 28. redna seja 2009 DNE: 2. november 2009 Naslov: Vsebina: ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, tel. 01/786-70-10, fax: 01/780-79-23, e-mail: obcina.dobrepolje@siol.net PODATKI O PONUDNIKU IN PONUDBI Firma oziroma ime:. Zakoniti zastopnik: Identifikacijska

Prikaži več

Microsoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc

Microsoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE

POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE KAZALO I. SPLOŠNO... 3 II. UDELEŽENCI... 3 III. POTEK SKUPŠČINE... 4 IV. SKLEPČNOST IN ODLOČANJE... 4 V. VOLITVE ORGANOV ZVEZE... 5 VI. KONČNE DOLOČBE... 7 POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE

Prikaži več

LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL

LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL Let. 6, št. 1, stran 111-115, januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBILA, MATEJA TEKALEC * KLJUČNE BESEDE: Kraljevina Belgija ustavnopravni razvoj decentralizacija teritorialne

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Priloga_04.indd

Priloga_04.indd 1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial

Prikaži več

- Osnutek pripravil Borut Peršolja, dne 26

- Osnutek pripravil Borut Peršolja, dne 26 Na podlagi 1. vrstice 47. člena Statuta PZS in na predlog Zbora načelnikov mladinskih odsekov z dne 29. novembra 1997 je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 19. redni seji dne 27. februarja 1998

Prikaži več

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc Sektor za pripravo in izvedbo sej vlade Gregorčičeva 20, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.gsv.gov.si/ Ljubljana, 18. 5. 2016 PREČIŠČEN PREDLOG DNEVNEGA

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n AREA ARS d.o.o. Trg mladosti 6 3320 VELENJE Velenje, 2013-09-20 št.: area ars/d62/2013-opn/sp OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Center 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEM PREDMET: OPN ČRNA NA KOROŠKEM DOPOLNITEV POROČILA

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih-zdru-1-upb2 (Uradni list RS, št. 64/2011 z dne ) je skupščina sprejela na seji dne : S T A T

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih-zdru-1-upb2 (Uradni list RS, št. 64/2011 z dne ) je skupščina sprejela na seji dne : S T A T Na podlagi 9. člena Zakona o društvih-zdru-1-upb2 (Uradni list RS, št. 64/2011 z dne 12. 8. 2011) je skupščina sprejela na seji dne 29.3.2017: S T A T U T SURF IN SUP ZVEZA SLOVENIJE I. SPLOŠNE DOLOČBE

Prikaži več