Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV m

Transkripcija

1 Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV magistrski druga stopnja Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) (17003) ISCED izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (14) KLASIUS-P Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (podrobneje neopredeljeno) (1430) Frascati Družboslovne vede (5) Raven SOK Raven SOK 8 Raven EOK Raven EOK 7 Raven EOVK Druga stopnja Področja/moduli/smeri Ni členitve (študijski program) Članice Univerze v Ljubljani Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Slovenija Trajanje (leta) 2 Število KT na letnik 60 Načini izvajanja študija redni, izredni Temeljni cilji programa Splošni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Predšolska vzgoja je profesionalizacija predšolske vzgoje oz. dvig ravni in kakovosti strokovne usposobljenosti strokovnih delavk in delavcev vrtcev. Program je namenjen oblikovanju kritične mase strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bodo skrbeli za razvoj stroke in stalen razvoj kakovosti predšolske vzgoje v Sloveniji ter njeno umeščanje v sodobne procese v svetu. Študenti se bodo usposabljali za razvoj sistema predšolske vzgoje na nacionalni ravni v smeri oblikovanja razvojnih politik, strokovnih standardov in etičnih meril stroke. Usposobljeni bodo tudi za delovanje na skupnostni ravni, v smeri promocije sodelovanja med strokovnjakinjami oz. strokovnjaki ter ustanovami, ki skrbijo za blaginjo predšolskih otrok. Usposabljanje za delovanje na ravni institucije se bo osredotočalo na strokovno vodenje vrtcev, namenjeno spodbujanju reflektiranega strokovnega delovanja, evalvaciji, podpori razvojno-raziskovalnim projektom in demokratizaciji kurikula oz. vzgoje. V ta namen je študijski program zasnovan interdisciplinarno in medpodročno, zagotavlja tudi primerjalni pristop. Študente v čim večji meri vključujemo v razvojno-raziskovalne projekte na fakultetah in v praksi. Program se osredotoča tako na konceptualna vprašanja kot tudi na disciplinarna področja. Diplomanti bodo usposobljeni za raziskovanje, vodenje in razvoj kakovosti vrtcev ter za specialno-didaktična področja. Splošne kompetence Splošne kompetence: 1. poznavanje in uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja lastne prakse, 2. sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje, intervizija, supervizija), 3. vodstvene in organizacijske zmožnosti, 4. vzpostavljanje partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi skupinami, 5. zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso,

2 6. razvijanje novega znanja in razumevanja področja, 7. delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom, 8. zmožnost sodelovanja v interdisciplinarnem timu in komuniciranja z vsemi vključenimi subjekti v vzgojno izobraževalnem procesu (otroki, mladostniki, starši in strokovnimi delavci), 9. reflektiranje in evalvacija obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig njene kakovosti, 10. razvijanje višjih kognitivnih veščin, povezanih z ustvarjanjem novega znanja. Predmetno specifične kompetence Predmetno specifične kompetence, ki jih pridobijo diplomanti: 1. zmožnost sodelovalnega reševanja problemov edukacije v različnih kontekstih, 2. zmožnost prilagajanja prakse specifičnim edukacijskim kontekstom, 3. razvoj znanja in razumevanja na področju predšolske vzgoje, 4. zmožnost refleksije in artikulacije vrednot in stališč, ki ustrezajo določeni praksi, 5. zmožnost uporabe raziskovanja na predšolskem področju za oblikovanje drugačnih praks, 6. zmožnost usmerjanja prakse v smeri medkulturnega in medetičnega dialoga, 7. zmožnost povezovanja kurikularnih področij, 8. poglobljeno razumevanje teorij razvoja, vodenja in evalvacije dela v javnem zavodu vrtcu, 9. zmožnost vodenja in organizacije javnega zavoda vrtca. Pogoji za vpis V magistrski študijski program druge stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk (v nadaljevanju: KT), ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred , z ustreznega strokovnega področja predšolska vzgoja, brez dodatnih obveznosti (KLASIUS-P Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok). b) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja predšolska vzgoja, brez dodatnih obveznosti (KLASIUS-P Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok). c) študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT, ali univerzitetni/visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred , z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 KT (Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 KT. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 KT praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju.). O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog komisije, pristojne za podiplomski študij druge stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. d) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija. Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa: povprečna ocena študija na prvi stopnji (40 %), dosežki na področju predšolske vzgoje (npr. objavljeni strokovni in znanstveni prispevki, nagrade, sodelovanje v projektih, vodenje vrtcev) (30 %), izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju želene smeri študija (30 %). Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne in posebnega Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga je sprejel Senat UL PEF na seji dne in je objavljen na spletnih straneh fakultete).

3 Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidati pridobili pred vpisom v program po formalni poti, se prične na pobudo študenta, ki v referat odda pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki oceni ali je mogoče znanje in spretnosti, pridobljene pred vpisom v program na formalen način, priznati kot študijsko obveznost. Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa. Priznajo se lahko izbirni strokovni moduli I, II ter III in Izbirni skupni predmet I in II, v kolikor so opravljeni v primerljivih (pedagoških) študijskih programih. Načini ocenjevanja Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih. Pogoji za napredovanje po programu Pogoj za napredovanje v 2. letnik je opravljenih 45 KT iz obveznosti 1. letnika. Pogoji za prehajanje med programi Prehodi med programi se izvajajo v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur.l. št. 95/2010) (v nadaljevanju: Merila) in Aktom o spremembi Meril za prehode med študijskimi programi (Ur. l. št.: 17/11). Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v prvem študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja na drugem študijskem programu. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje (4. člen Meril) oziroma v skladu s 6. členom Meril med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študent lahko prehaja v študijski program druge stopnje Predšolska vzgoja tudi iz univerzitetnih študijskih programov, veljavnih pred Pri prehodih se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu, neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili. O priznavanju neformalnih znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Senat UL PEF na predlog Komisije za priznavanje neformalnega izobraževanja in na podlagi pisne vloge študenta, priloženih pisnih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki ga je sprejel Senat UL na seji , in Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga je sprejel Senat UL PEF na seji dne Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu (8. člen Meril). Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa, v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis oziroma napredovanje v višji letnik tega študijskega programa (9. člen Meril). Poleg vseh navedenih pogojev mora študent izpolnjevati še pogoje za vpis v študijski program, v katerega prehaja. Prošnje kandidatov za prehod na magistrski študijski program druge stopnje Predšolska vzgoja bo individualno obravnavala Komisija za podiplomski študij 2. stopnje, skladno z Merili za prehode med študijskimi programi, Pravili UL PEF in Statutom Univerze v Ljubljani. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora kandidat zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh ustreznih delov programa. Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oz. dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili UL PEF ter potrjene na organih fakultete.

4 Kandidat, ki se vpiše v program druge stopnje PV, mora ne glede na določila prejšnjega odstavka, doseči najmanj 60 ECTS v študijskem programu UL PEF. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje Program ne vsebuje posameznih delov, ki bi jih bilo mogoče deloma opraviti. Strokovni oz. znanstveni naslov (moški) magister profesor predšolske vzgoje Strokovni oz. znanstveni naslov (ženski) magistrica profesorica predšolske vzgoje Strokovni oz. znanstveni naslov (okrajšava) mag. prof. pred. vzg.

5 PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA S PREDVIDENIMI NOSILKAMI IN NOSILCI PREDMETOV Ni členitve (študijski program) 1. letnik, Obvezni predmeti Kontaktne ure Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren Demokratizacija predšolske vzgoje Marcela Batistič Zorec, Mojca Peček Čuk, Nadica Turnšek Zimski ne Otroštvo in vzgoja Marcela Batistič Zorec, Tatjana Devjak Zimski ne Povezovalni kurikulum Darija Skubic, Dušan Krnel, Jera Gregorc, Karmen Pižorn, Nadica Turnšek, Tatjana Hodnik Čadež Zimski ne Raziskovanje pedagoške prakse Janez Vogrinc Zimski ne Razvoj in kakovost vrtcev Alenka Polak, Marcela Batistič Zorec, Tatjana Devjak Zimski ne Metodologija znanstvenega raziskovanja Janez Vogrinc Letni ne Vzgoja skozi umetnost Izbirni strokovni predmet I Izbirni strokovni predmet II Alenka Vidrih, Brina Jež Brezavšček Letni ne Letni da Letni da

6 Izbirni skupni predmet I* Letni da Skupno *Študent iz nabora skupnih izbirnih predmetov UL PEF ali ostalih članic Univerze v Ljubljani izbere eden predmet v višini 6 KT. 1. letnik, Strokovni izbirni predmeti Kontaktne ure Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren Dejavno državljanstvo v otroštvu Marjan Šimenc, Nadica Turnšek, Robert Kroflič Letni da Gibanje v kurikulu za vrtce Interakcija in komunikacija Izbrane teme iz matematike Jera Gregorc Letni da Tomaž Vec Letni da Tatjana Hodnik Čadež Letni da Jezik v vrtcu Darija Skubic Letni da Poučevanje tujega jezika v otroštvu Primerjalne študije v vzgoji Umetnost v kurikulu za vrtce Vodenje za razvoj vrtca Karmen Pižorn, Mateja Dagarin Fojkar Marcela Batistič Zorec, Nadica Turnšek, Tatjana Hodnik Čadež Alenka Vidrih, Brina Jež Brezavšček Alenka Polak, Tatjana Devjak Letni da Letni da Letni da Letni da

7 Zakonitosti naravoslovja Dušan Krnel Letni da Skupno letnik, Obvezni predmeti Kontaktne ure Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren Družina, ženske študije in študije spola Mojca Urek, Olga Poljšak Škraban Zimski ne Magistrski seminar Darija Skubic, Janez Vogrinc, Milena Valenčič Zuljan Zimski ne Nediskriminatorno delovanje Odzivi na drugačnost in oblikovanje identitet Profesionalni razvoj skozi področja kurikula Izbirni strokovni predmet III Mojca Peček Čuk, Nadica Turnšek Irena Lesar, Špela Razpotnik Milena Valenčič Zuljan, Tatjana Hodnik Čadež Zimski ne Zimski ne Zimski ne Letni da Izbirni skupni predmet II* Letni da Magistrsko delo Letni ne Skupno *Študent iz nabora skupnih izbirnih predmetov UL PEF ali ostalih članic Univerze v Ljubljani izbere eden predmet v višini 6 KT. 2. letnik, Strokovni izbirni predmeti Kontaktne ure

8 Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren Edukacijske politike Janez Krek, Pavel Zgaga, Slavko Gaber Letni da Gozdna pedagogika v začetnem naravoslovju Gregor Torkar Letni da Institucionalni vidiki drugačnosti Oblikovanje vzgojne zasnove šole in vrtca Bojan Dekleva, Irena Lesar Darja Zorc Maver, Janez Krek, Tatjana Devjak Letni da Letni da Sodelovanje s starši in družino Teoretske in izkustvene osnove supervizije Vodenje skupine in skupinska dinamika Olga Poljšak Škraban Letni da Tomaž Vec Letni da Tomaž Vec Letni da Skupno

9