Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Velikost: px

Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx"

Cvetka Tomažič
pred 4 leti
Pregledov:

1 številka 10,27.avg. 2004, ISSN , urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji številki bomo na podoben način obravnavali področje šolanja in izobraževanja ter t. i. socialne prilagojenosti. Vodenje in vrednotenje selekcijskega intervjuja (4.del) II. Zgodovina šolanja in izobraževanja Zgodovina šolanja in izobraževanja je še zlasti pomembna pri tistih kandidatih, ki nimajo še nikakršnih delovnih izkušenj (pripravniki). V tem primeru lahko o ustreznosti kandidata sklepamo le na podlagi podatkov iz obdobja izobraževanja in šolanja. Največjo pozornost moramo zato nameniti naslednjim temam: 1. Predmeti, ki so mu bili všeč, in tisti, ki jih ni maral Interesi in motivacija so v močni zvezi s sposobnostmi. Večina ljudi ima najraje tiste šolske predmete, pri katerih so najbolj uspešni in kjer se njihove sposobnosti najbolj izrazijo. Seveda je treba poiskati globlje vzroke za kandidatove preference. Nekdo ima lahko določene predmete rad samo zato, ker ne zahtevajo napora in truda in pri njih učitelji nekritično dajejo visoke ocene.

2 S tem vprašanjem lahko odkrijemo tudi marsikatere pomanjkljivosti. Večina ljudi čuti odpor prav do tistih predmetov, kjer niso uspešni bodisi zaradi manjše motivacije ali manjših sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje predmeta. Ti odpori so velikokrat med seboj povezani. Če nekdo ne mara matematike, je lažje razumeti njegove težave pri fizikalni kemiji, ker sta oba predmeta povezana s poznavanjem matematičnih zakonitosti. S poglobitvenimi vprašanji lahko odkrijemo vzroke za odpor do nekaterih predmetov in iz tega sklepamo na pomanjkljivosti. Kateri so bili tisti predmeti, ki ste jih imeli najraje oz. so vas najbolj zanimali? So vas bolj navduševali praktični predmeti ali bolj teoretični? S katerimi predmeti pa ste bili manj zadovoljni oz. so vas manj zanimali? Kaj je bilo pri matematiki tisto, kar vas je še zlasti motilo? 2. Ocene Višina ocen nam marsikaj pove o splošnih sposobnostih in motivaciji, ni pa nujno povezana samo z inteligentnostjo. Seveda moramo višino ocen vrednotiti in interpretirati v skladu z akademskim statusom šole (pri študiju matematike je ocena 8 lahko zelo visoka, medtem ko na nekaterih drugih, lažjih fakultetah pomeni čisto povprečje). Zato je treba vedeti, kako uspešen je nekdo v primerjavi s sošolci (ali po uspehu sodi med prvih pet, v prvo tretjino, v prvo polovico ipd.). Tudi število sošolcev v letniku je pomembno. Nekoga, ki je po uspehu na devetem mestu med 400 sošolci, lahko imamo za zelo uspešnega. Devetega mesta med 20 sošolci pa ne moremo nujno interpretirati enako. Včasih je kandidat lahko tudi zelo sposoben, pa vseeno ne dosega visokih ocen. Iz tega pa lahko sklepamo na določene osebnostne lastnosti. Vidimo torej, da moramo pri interpretaciji kandidatovih sposobnosti upoštevati kar nekaj dejavnikov. Kaj pa ocene oz. šolski uspeh? Kako uspešni ste bili? Bi rekli, da ste bili v primerjavi s sošolci nekje v sredini, v prvi tretjini, med prvimi petimi?

3 3. Trud, vložen v študij Iz višine ocen in truda, ki ga je nekdo vlagal v šolanje, si precej zanesljivo ustvarimo sliko o njegovih sposobnostih in motivaciji. Nekdo potrebuje za visoke ocene razmeroma malo vloženega truda v učenje, drugi ga za doseganje povprečnih rezultatov potrebujejo veliko. Vložen napor je treba seveda vrednotiti glede na trud preostalih sošolcev v razredu ali letniku (v mislih moramo spet imeti akademski status oz. težavnost šole). Pri interpretaciji moramo upoštevati tudi čas, porabljen za zunajšolske dejavnosti. Kandidati s povprečnim uspehom v težji šoli in intenzivnim sodelovanjem pri zunajšolskih dejavnostih si zaslužijo namreč vse priznanje. Koliko truda ste vlagali v šolski uspeh? Bi rekli, da ste v primerjavi s sošolci vlagali več truda v študij, manj ali v povprečju enako kot drugi? Koliko časa dnevno ste npr. porabili v študij oz. koliko časa so vam vzele priprave za posamezen izpit? Kdaj ste običajno zvečer nehali študirati? 4. Zunajšolske (obštudijske) dejavnosti Ti podatki nam lahko marsikaj povedo o osebnostnih potezah (plahost, snobizem, lenoba, manjša raven energije, vzvišenost, sposobnost dela z ljudmi, družabnost, pomanjkanje samozaupanja, zaprtost vase...). Ste v času šolanja in študija imeli priložnost sodelovati v kakšnih zunajšolskih dejavnostih? Ste se npr. ukvarjali s kulturo, sodelovanjem v društvih, skupinah, ste imeli kakšne zadolžitve ali funkcije?

4 5. Financiranje študija (šolanja) Vprašanje o financiranju študija nam lahko odkrije nekatera izhodišča za vrednotenje motivacije in zrelosti. Kandidat, ki je večino svojih potreb med študijem kril s honorarnim delom, ima običajno bolj razvite delovne navade, odnos do dela, je bolj osebnostno zrel in ima večjo motivacijo. Dobro je, če so študij, obštudijske dejavnosti in honorarno delo uravnoteženi glede vlaganja naporov vanje. Kako ste pokrivali stroške študija in življenja med študijem? So vam stroške pretežno krili starši, ste imeli štipendijo, ste opravljali kakšno honorarno delo ali delo prek študentskega servisa? III. Prosti čas, hobiji in interesi 1. Športne dejavnosti Ukvarjanje s športom samo po sebi pomeni prednost kandidata, že zaradi tega, ker skrbi za telesno kondicijo. Raziskave kažejo, da so takšni ljudje manj na udaru bolezni in zaradi tega tudi manj odsotni z dela. Pove nam precej tudi o njihovi energiji in tekmovalnem duhu, ki je eden pomembnih gradnikov vodstvenih sposobnosti. Prav tako nam o določenih osebnostnih in značajskih lastnostih veliko lahko povedo tudi tipi športa, s katerimi se kandidat ukvarja. Se v prostem času rekreativno ali aktivno ukvarjate s kakšnim športom? Kako pogosto? Kaj vas pritegne k takšni vrsti dejavnosti? Kdaj ste se navdušili zanjo? 2. Branje in umetnost

5 Inteligentnejši in ustvarjalnejši ljudje imajo velikokrat večjo potrebo po branju kot drugi. Tudi vsebina prebranega je zahtevnejša. Prav tako kot športne dejavnosti nam bralne navade lahko razkrijejo marsikaj o kandidatovi intelektualni globini in širini ter njegovih interesih in motivaciji. Seveda je poleg tipa literature treba določiti tudi, koliko določene literature kandidat prebere npr. v enem mesecu. Ukvarjanje z umetnostjo (glasbo, slikarstvom, gledališčem) pa govori o širini in dobri kulturni podlagi. Vas mogoče pritegne katera od oblik umetniškega izražanja? Katera zvrst glasbe in kateri ustvarjalec (skladatelj) vam je najljubši? 3. Družbene aktivnosti Družbene aktivnosti nam dajejo informacije predvsem o kandidatovih sposobnostih dela z ljudmi, organizacijskih in vodstvenih sposobnostih, sposobnostih sprejemanja odgovornosti ter socialnem čutu. Ste mogoče včlanjeni v kakšno društvo, skupino, organizacijo? Imate kakšne funkcije v posameznih organizacijah? Izbirate nove sodelavce? Izberite pravega! Ste objavili svoje pogoje, zahteve in pričakovanja? Ste se znašli pred nepregledno kopico vlog? Se sprašujete, kako izmed teh izbrati najprimernejšega sodelavca? Verjetno ste že ugotovili, da ni vsak človek primeren za delo v vašem podjetju. Radi bi izbrali sodelavca, ki bi ustrezal konkretnim zahtevam in pogojem vašega podjetja.

6 V podjetju Kragelj & Kragelj izvajamo postopek ocenjevanja in izbora kadrov. Zasnovan je na zahtevah, ki jih za konkretno delovno mesto opredelite vi sami. Ob pomoči metod in orodij, ki jih uporabljamo, pa nato med vsemi prijavljenimi poiščemo tistega, ki najbolje ustreza vsem vašim pogojem. Postopek, ki ga izvajamo že dobrih 13 let v znanih slovenskih podjetjih, je natančno strukturiran, zato z njim prihranite 35 % vsega časa, ki ga zdaj porabite za izbor kadrov. Poleg tega pa si boste z njim poenostavili izvedbo vseh nadaljnjih izbirnih postopkov. In kar je najpomembneje: novi sodelavec bo ustrezal vsem tistim zahtevam, ki jih boste na začetku postopka opredelili. Za dodatne informacije nas pokličite na: (01) , ali pišite na kragelj.kragelj@kadrovanje.com. Podrobnejšo razlago si lahko preberete tudi na naših spletnih straneh: informacije o poteku postopka, splošno o postopku, konkretneje o metodah in orodjih, ki jih uporabljamo. V naslednji številki si bomo ogledali, na podlagi katerih podatkov, zbranih med intervjujem, lahko sklepamo na kandidatove splošne sposobnosti, stopnjo motiviranosti, osebnostno in čustveno zrelost ter ustrezno energetsko opremljenost. Lep pozdrav do naslednjič, Radovan Kragelj 2004 Kragelj & Kragelj. Članke iz mesečnika lahko ponatisnete le s

7 pisnim dovoljenjem avtorja.

Podobni dokumenti

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih