(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)"

Transkripcija

1 Zaključek Iz podatkov mednarodnih raziskav bralne pismenosti, v katerih je sodelovala Slovenija (RL 1991, PIRLS 2001, PIRLS 2006, PIRLS 2011), ter sekundarnih študij, ki smo jih na Pedagoškem inštitutu izvedli v preteklih letih, se kaže dokaj jasna slika, kako je z začetnim opismenjevanjem pri nas: bralna pismenost se zvišuje, največ razlik pa v bralnih dosežkih pojasnjujejo socioekonomski kazalci. Poleg tega se povečujejo razlike v bralnih dosežkih med različnimi socialnimi skupinami. Največjo povezavo z dosežki otrok imajo materina izobrazba, število otroških knjig, število vseh knjig, ki jih ima družina doma, znanje branja otroka pred šolo, obiskovanje glasbene šole ter vsakodnevno branje otroka za zabavo. To nas lahko napelje k razmišljanju, da se v šoli ne da ničesar storiti, kar pa ne drži. Šola z usposobljenimi učitelji lahko doseže, da otrok tudi preko dobre bralne pismenosti uresniči svoje potenciale. Dobro bralno pismenost otrok se da doseči z rednim izpostavljanjem različnim bralnim dražljajem, ki morajo z naraščajočo bralno pismenostjo postajati vedno zahtevnejši. Če naj jih šola nudi vsem učenkam in učencem, mora gojiti visoka pričakovanja do vseh otrok, osmišljati pouk na različnih ravneh in omogočati pester nabor bralnih gradiv. Pismenost, o kateri govorimo v okviru Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS, je bralna pismenost, to je sposobnost bralk in bralcev, da razumejo, kar samostojno preberejo. Natančneje je bralna pismenost v okviru raziskave PIRLS opredeljena kot»sposobnost razumeti in uporabljati tiste pisne jezikovne oblike, ki jih od posameznika zahteva družba in/ali on sam.«(campbell et al., 2001). Slovenija je do sedaj sodelovala v vseh štirih raziskavah bralne pismenosti, ki jih je izvedla Mednarodna zveza za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA s sedežem v Amsterdamu na Nizozemskem in Mednarodnim koordinacijskim sedežem v Bostonu, ZDA. Prva raziskava iz leta 1991 se je imenovala Reading Literacy. Takrat je sodelovalo 35 držav (Gradišar, 1995), v letu 2011 jih sodeluje že 50. IEA je leta 2001 prvo raziskavo (RL 1991) ponovila in hkrati izvedla novo, Mednarodno raziskavo bralne pismenosti PIRLS, ki jo zdaj izvajajo vsakih pet let (2001, 2006, 2011 ). Ciljna skupina so ves čas 9 10-letni učenci in učenke. Cilj raziskave je ugotoviti, kakšna je bralna raven sodelujočih otrok, s kakšnimi okoliščinami se povezujejo različni nivoji bralne pismenosti, kakšne so razlike med državami. Končni cilj je uporaba rezultatov za izboljšanje poučevanja pismenosti. PIRLS ugotavlja, da so dobre bralke in bralci otroci, ki imajo izobražene matere, ki radi berejo, ki v prostem času berejo za zabavo, ki obiskujejo glasbeno šolo, ki imajo doma veliko otroških knjig in katerih družine imajo doma veliko knjig. Deklice berejo bolje od dečkov. (Mullis et al., 2003, 2006). Boljši bralci so tudi otroci, ki so brali stavke pred vstopom v šolo (Doupona Horvat & Rosén, 2007). Kljub vsesplošnemu prepričanju, da je bralna pismenost vedno slabša, raziskave PIRLS ne kažejo, da bi to v Sloveniji držalo tudi za populacijo 9 10 letnikov. Ravno nasprotno, saj je bralna pismenost od leta 1991 do 2011 narastla. V letu 2011 je Slovenija v absolutnem dosežku ponovno napredovala, in sicer za 8 točk (oziroma 9; v nekaterih virih je zaslediti 9 točk, to se zgodi zato, ker se razlika dosežkov računa z decimalnimi števili, objavljajo pa se samo dosežki v celih številih. Če primerjamo rezultata 2011 in 2006 v celih številih, je razlika 8, sicer pa 9 točk). V letu 2006 je bila Slovenija med prvimi štirimi državami, ki so od leta 2001 najbolj napredovale (Mullis et al, 2007), v letu 2001 pa je v primerjavi z letom 1991 bolj od nas napredovala le Grčija (Mullis et al, 2003). Kljub temu smo po bralnem dosežku še vedno za večino evropskih držav.

2 140 Mednarodno povprečje je postavljeno na 500 točk. V letu 2001 je bila Slovenija s 502 točkama ravno na mednarodnem povprečju, v letu 2006 pa ga je s 522 točkami močno presegla. Kaj pomeni razlika 20 točk? Nekatere države, na primer Švedska in Islandija, so v letu 2006 oziroma 2001 izvedle raziskavo na dveh populacijah, na 3. in 4. razredu oziroma 4. in 5. razredu. Pokazalo se je, da otroci, ki so eno leto starejši in eno leto dlje hodijo v šolo, dosežejo približno 40 točk višji bralni rezultat (Mullis et al. 2003, 2007, Cliffordson & Gustafsson, 2008, Van Damme et al., 2008). Slovenski napredek v petih letih je torej velik za približno polovico enega leta. Kar nas skrbi, je podatek, da so razlike v napredku med različnimi socioekonomskimi skupinami zelo velike. Še očitnejše razlike lahko ponazorimo s primerom otrok, ki so znali brati pred šolo (tako smo interpretirali podatek iz vprašalnika, da so pred šolo zelo dobro znali brati stavke, v nasprotju z otroki, ki so malo ali pa sploh ne brali oz. pisali posamezne besede ali črke). Otroci staršev s končano osnovno šolo, ki so pred šolo znali brati stavke, v 4. razredu niso prišli niti do slovenskega povprečja, saj so dosegli le 498 točk (slovensko povprečje 522 točk), medtem ko so otroci izobraženih staršev, ki so ravno tako brali pred šolo, dosegli že kar neverjetnih 583 točk (Doupona Horvat & Rosén, 2008). Analiza za 2011 nas še čaka, toda prvi podatki jasno kažejo, da so razlike med skupinami skoraj neverjetno velike. Na videz se zdi, da so vse okoliščine, ki pripomorejo k dobremu branju, povezane z družino, iz katere izhaja otrok. V podatkih raziskave PIRLS za Slovenijo namreč ne najdemo nobene spremenljivke, ki bi neposredno kazala na to, katere šolske prakse so pomembne za dobro bralno pismenost (seveda pa lahko kar nekaj kazalcev najdemo s pomočjo sekundarnih analiz). Če nismo pozorni, se nam kaj lahko zgodi napaka pri sklepanju in rečemo, da tam, kjer je dom tako pomemben, šola lahko le malo stori. To ni res iz dveh razlogov. Prvi je ta, da vpliv doma ni velik sam po sebi. Velik je zato, ker je vpliv šole majhen. Če bi se povečal vpliv šole, bi postale domače okoliščine skoraj zanemarljive. To nam kaže primer Hongkonga. V Hongkongu je imelo po podatkih PIRLS 2006 (Mullis et. al, 2007) kar 34 % otrok starše, ki so končali osnovno šolo ali manj. V zajemu se je pokazalo, da se je ta skupina zmanjšala še nadalje pa se je zmanjšala razlika med dosežki skrajnih skupin. V Sloveniji je takih otrok le 6 %. V Hongkongu je razlika med skupinama otrok, katerih starši so imeli končano univerzo, in tistih, katerih starši so imeli končano osnovno šolo, znašala le 20, pri nas pa 96 točk! (Spomnimo: razlika 40 točk pomeni razliko 1 leta.) V letu 2011 znaša v Hongkongu razlika 15 točk, zmanjšala pa se je tudi v Sloveniji, vendar ne zato, ker bi napredovali otroci neizobraženih staršev, ampak ker so otroci izobraženih staršev v tem ciklu nazadovali. Otroci staršev s končano le osnovno šolo so v Hongkongu dosegli 568 točk, v Sloveniji pa otroci univerzitetno izobraženih staršev 567. Slovenije in Hongkonga ne moremo neposredno primerjati, saj gre za različni kulturi, a primer Hongkonga nam jasno kaže, da ni nujno, da družinski položaj določa pismenost otroka. Drugi razlog, zaradi česar ne moremo sklepati, da šola v primeru močne povezanosti med družinskimi okoliščinami in bralno pismenostjo ne more ničesar storiti pa je ta, da država v družino ne more vstopati neposredno, vstopa lahko le preko sedaj šolajoče se generacije v njihovo bodočo družino. Izobrazimo lahko le bodoče starše, to je otroke, ki so sedaj osnovnošolci. Starši so vseh vrst: nekateri so izobraženi, drugi niso, nekateri znajo, nekateri pa ne znajo pomagati otrokom. Nekateri nočejo. Nekateri bi, pa ne vedo kako. Šola ni sama sebi namen in še zlasti ni tam zato, da bi učila sedanje starše, kako naj učijo svoje otroke. Če šola svojo odgovornost prelaga na starše, ki da ne sodelujejo, se odpoveduje svoji suverenosti, kar gotovo ni njen cilj. Šola pa ima svojo odgovornost do otrok, tudi če starši nočejo sodelovati. Zamislimo si primer otroka, ki ima starša, ki meni, da je branje škodljiva razvada in potrata

3 141 časa. Tak starš bi verjetno celo aktivno nasprotoval branju otroka, ga ne bi pustil v knjižnico ali mu pustil brati domačega branja za nalogo, če bi bilo potrebno delati kaj drugega. To je za šolo neudobno, toda ali jo tudi odvezuje odgovornosti do otroka? Ali ji ni treba napeti vseh sil, da otroka kljub vsemu (ne da bi aktivno posegala v družino!) opismeni? Predstavljajmo si še naprej. Otrok zraste in išče službo. Ne zna napisati, kdo je in kaj išče. Zdaj se spomni starš, ki se mu je branje zdelo izguba časa, da šola njegovega otroka ni naučila osnovnih spretnosti pisanja in branja, zato na odgovornost kliče šolo. Ima prav? Ima. Osnovna šola je po zakonu obvezna čeprav menim, da bi, tudi če ne bi bila obvezna, velika večina ljudi otroke poslala v šolo in otroci so tam tudi zato, ker država meni, da se morajo njeni državljani (da bi bili koristni člani družbe in tudi kot bodoči davkoplačevalci) določene stvari naučiti, zato tudi imamo nacionalni kurikulum. Če malo pretiravamo, lahko rečemo, da so v času, ko so otroci v šoli, bolj od šole kot od staršev, zato za to, česar otroci ne znajo, niso odgovorni njihovi starši. Poleg tega: kdo pa si želi nevednega otroka? (Seveda pa ne trdim, da ni treba vaditi branja. Poleg tega večina staršev ne ve, da je več branja v določenih primerih lahko tudi kontraproduktivno.) Če je družina močan dejavnik, to ne pomeni, da ga je treba še okrepiti. Nasprotno, okrepiti je treba tisti del, ki je šibak, to pa je vpliv šole. Moč družine je velika le relativno v odnosu do moči šole. To je svojevrsten paradoks. Načeloma imamo v šoli, v nasprotju z domačim okoljem, usposobljene strokovnjake, ki znajo poučevati brati in pisati. Imamo učitelje, ki poznajo različne tehnike opismenjevanja, strategije branja, motiviranja. V šolah imamo strokovnjake v šolskih svetovalnih službah, ki poznajo težave pri branju in pisanju in vedo, kako jih premagati. Načeloma. V praksi pa je videti, da opismenjevanju nismo kos. Kaj je tisto, kar naredi domače okoliščine tako pomembne v odnosu do bralne pismenosti otrok? Videli smo, da imajo najboljši bralci izobražene starše (v Sloveniji je po večini odločilna izobrazba matere). Družine imajo veliko knjig in za otroke imajo veliko otroških knjig. Otroci hodijo v glasbeno šolo in vsak dan ali skoraj vsak dan berejo za zabavo. Dobri bralci so tudi otroci, ki berejo podnapise na televiziji (ne preveč in ne premalo). Učenke in učenci, ki enkrat do dvakrat mesečno berejo stripe so boljši od tistih, ki jih sploh ne berejo ali ki jih berejo vsak dan. Tudi otroci, ki zmerno veliko časa igrajo igrice na računalniku so boljši bralci od tistih, ki jih igrajo zelo veliko ali pa jih sploh ne igrajo. Otroci, ki so več let hodili v vrtec, so boljši bralci od tistih, ki so hodili le leto ali dve. Vsi ti dejavniki (pa nismo še našteli vseh) kažejo v približno isto smer. Če bi si jih predstavljali kot vektorje, bi bili skoraj na isti premici in bi kazali v približno isto smer (op. a.: govorim o predstavi, ki naj si jo ustvarimo, in ne o dejanskem matematičnem pojmu). Pri branju teh rezultatov pa je treba biti še posebej pozoren: pri sekundarni analizi podatkov se izkaže, da so nekateri dejavniki praktično nepomembni. Značilnosti otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo oz. več let obiskujejo vrtec, samo zaradi teh dveh dejavnikov ne berejo nič bolje od otrok, ki ne hodijo v glasbeno šolo ali ki niso dolgo hodili v vrtec. Ravno za ti dve spremenljivki se je navkljub pričakovanjem izkazalo, da sami nič ne prispevata k boljši bralni pismenosti otrok. Če v statistični model vključimo obe spremenljivki in ju vsako zase kontroliramo z drugo spremenljivko, zraven pa še z izobrazbo staršev, številom knjig in številom otroških knjig, rednim branjem za zabavo, občasnim branjem stripov (in še nekaterimi drugimi, za katere predvidevamo, da sestavljajo t. i. kulturni kapital), od direktnega vpliva ne ostane praktično nič. Otroci, ki hodijo v glasbeno šolo, in otroci, ki dalj časa obiskujejo vrtec, imajo na splošno bolj izobražene matere od kontrolnih skupin (Doupona Horvat & Leskošek, 2011). Čeprav vsi dobri bralci nimajo vseh značilnosti, ki jih omenjamo zgoraj, pa jih imajo vsaj nekaj. Lahko bi rekli, da vsi našteti dejavniki predstavljajo kulturni kapital. Kulturni kapital je nabor možnosti, ki jih ima otrok, ki živi v okolju z bogatim kulturnim zaledjem. Otrok se začne opismenjevati z rojstvom, ko se starši začno pogovarjati z njim. Bogatejši ko je besedni zaklad in bogatejši ko je doživljajski svet staršev, več možnosti bo imel otrok, da bo

4 142 tudi sam poznal in uporabljal veliko besed v kompleksnih miselnih strukturah. To je prvi in morda najpomembnejši dejavnik za pismenost. Potem je tu način življenja take družine, ko otroka na vsakem koraku pričaka pisno sporočilo, ki ga je potrebno mimogrede (večinoma celo brez zavedanja o tem, da dejansko beremo) dešifrirati: spored in vstopnica za kino, lutkovna predstava, opis otroške delavnice, vozovnica za vlak ali letalska vozovnica, vozni red, vremenska napoved, kažipoti, zemljevidi, navodila za zabavno elektroniko, kuharski recepti, meniji v restavracijah, e-pošta, časopis, podnapisi na TV, SMS, deklaracije na živilih; izposoja, kupovanje in šele na koncu branje knjig. Najmočnejši napovedni dejavnik bralne pismenosti je fonološko zavedanje, vendar zapisovati in brati začnemo šele, ko vemo, da je to možno, ko spoznamo koncept, da je nekaj, kar je zapisano, zapisano za vedno, in da dva različna človeka lahko prebereta isto besedilo na enak način (seveda pa ga lahko razumeta drugače). Pomembnost kulturnega kapitala lahko izrazimo še drugače: za dobro bralno pismenost je pomembna pogostost izpostavljenosti različnim bralnim dražljajem, katerih zahtevnost se mora, da v branju napredujemo, postopno zviševati. Bralno pismenost lahko izboljšujemo vse življenje, saj pismenost posameznika nikoli ne more biti 100 %. Če bi bila, bi bila taka oseba sposobna razumeti vsa besedila v določenem jeziku, kar pa vemo, da ni mogoče. Prav vsak odrasel, tudi zelo izobražen, lahko kaj hitro trči ob besedilo, ki mu ni kos. Otrok, ki je vsakodnevno izpostavljen bralnim dražljajem, bo vadil branje, ne da bi se tega zavedal. Če bo imel ob sebi koga, ki mu bo takoj, ko bo potrebno, razložil pomen neznanih besed, bo napredoval še bistveno hitreje. Osnovne raziskave bralne pismenosti v Sloveniji dopolnjujemo z različnimi sekundarnimi analizami in dodatnimi raziskavami, s pomočjo katerih laže interpretiramo podatke, pridobljene z raziskavo PIRLS. V eni od dodatnih raziskav smo se ukvarjali z razlikami med učinkovitimi in neučinkovitimi šolami pri bralni pismenosti. Rekli smo že, da so razlike v bralni pismenosti otrok v največji meri odvisne od domačih okoliščin. Tako so praviloma šole, kjer imajo otroci bolj izobražene starše, višje na lestvici rezultatov bralne pismenosti, kot šole, kjer imajo otroci manj izobražene starše. Vendar pa nekatere šole dosegajo višje rezultate, kot bi jih pričakovali glede na okoliščine (poimenovali smo jih učinkovite šole), druge pa nižje rezultate od pričakovanih (t. i. neučinkovite šole). Zanimalo nas je, kaj loči učinkovite šole od neučinkovitih. V okviru projekta Kvalitativna študija šolskih karakteristik glede na uspešnost v raziskavah znanja matematike, naravoslovja in bralne pismenosti smo izvedli projekt Pedagoške prakse učinkovitih šol na primeru PIRLS (Doupona Horvat & Vončina & Autor, 2008). Izposodili smo si avstralsko metodologijo Model kakovostnega poučevanja v New South Walesu (z izboljšavami Jamesa Ladwiga, ki nam je tudi dovolil uporabo metodologije za potrebe projekta). Model kakovostnega poučevanja tvorijo tri temeljne dimenzije, vsako od njih pa 6 elementov, in sicer: intelektualna kakovost (poglobljeno znanje, poglobljeno razumevanje, problematizacija znanja, mišljenje višjega reda, metajezik, vsebinska komunikacija), kakovost učnega okolja (eksplicitni kriteriji kakovosti, zavzetost, visoka pričakovanja, medsebojna podpora, samoobvladovanje učenk in učencev, soodločanje učenk in učencev) in osmišljanje (predznanje, kulturna razgledanost, integracija znanja, inkluzija, navezovanje, naracija). Zanimalo nas je, koliko in kako se posamezni elementi pojavljajo pri pouku. Ker je bil projekt na šolah prisoten vsega 1 mesec, zanj veljajo nekatere omejitve. Morda je bila zato, ker smo pouk opazovali meseca maja, torej le malo pred koncem šolskega leta, pojavnost posameznih elementov nizka. Kljub temu pa menimo, da smo uspeli prepoznati vsaj eno ločnico med uspešnimi in neuspešnimi šolami, in to so visoka pričakovanja.

5 143 Visoka pričakovanja niso statična in vnaprej določljiva kategorija, ampak pomenijo kompleksno strokovno presojo, kdaj konkretnemu učenci postaviti kakšne zahteve. Pozornost visokim pričakovanjem za vse učence je še posebno pomemben poudarek, saj se je diferenciacija pogosto izvajala tako, da so učenci, ki bi od visokih pričakovanj pridobili največ (skupine, ki običajno dosegajo slabše rezultate, Romi, priseljenci...), bili deležni znižanih pričakovanj. Eno prvih vprašanj, ki jih je potrebno na šolah raziskati, je, na podlagi česa se učitelji odločajo za diferenciacijo pričakovanj in posledično pedagoških pristopov ter prepoznati in izločiti neozaveščen diskriminativen vidik tega procesa. Sodeč po opisih, ki so jih pripravili opazovalci na šolah, lahko rečemo, da so visoka pričakovanja na splošno velik problem naše javne šole. Iz opazovalnih listov je razvidno, da učitelji visoka pričakovanja na splošno gojijo do bolj uspešnih učencev oziroma do tistih, za katere sami domnevajo, da bodo bolj uspešni, pri čemer lahko rečemo, da njihove napovedi nosijo breme samoizpolnjujoče se prerokbe. Če učitelji uspešnih šol gojijo visoka pričakovanja tudi do tistih učencev, ki vnaprej ne kažejo velike zavzetosti, interesa, uspejo doseči pri otroku akademski dosežek, ki ni bil vnaprej pričakovan; otrok ga je z učiteljevo pomočjo presegel. Iz literature je razvidno, da učitelji običajno več pričakujejo od otrok iz družin z visokim SES, celo na račun dejanskih intelektualnih sposobnosti otroka. Iz podatkov PIRLS pa je hkrati moč videti, da so otroci iz družin z nizkim SES, ki so brali že pred šolo, napredovali veliko slabše kot njihovi vrstniki iz družin z visokim SES, tudi če pred šolo še niso brali. Če izhajamo iz teh dveh predpostavk, lahko sklenemo, da na splošno učitelji niso naklonjeni otrokom z nizkim SES. Presežek uspešnih šol se kaže ravno v tem, da učitelji gojijo visoka pričakovanja tudi do tistih otrok, do katerih jih sicer učitelji iz neuspešnih šol ne bi gojili. To je velika in pomembna razlika (vse zapisano o študiji iz Doupona Horvat & Vončina & Autor, 2008). Žal je osmišljanje kot pomemben faktor učinkovitih pedagoških praks pri vseh opazovanih urah dosegel zelo nizke opazovane vrednosti, in to tako v učinkovitih kot neučinkovitih šolah. To lahko pomeni, da ima šola pri poučevanju še veliko rezerve. V Avstraliji, kjer so model preizkusili, se je osmišljanje pokazalo kot pomemben dejavnik ne samo pri opazovanju, ampak tudi pri samoevalvaciji. V zadnjih letih se je v želji po politično korektnem jeziku zelo uveljavilo izrazoslovje, ki se nanaša na otroke iz t. i. vzpodbudnega in nevzpodbudnega okolja. Če v okviru tega prispevka ne bi govorili ravno o družinskem okolju, na katerega se termin (ne)vzpodbuda nanaša, bi tega ne bilo treba niti omenjati. Tako pa je vendarle potrebno pojasniti naslednje: nevzpodbudno okolje se v ničemer ne nanaša na kakovost odnosov med starši in otroki. Okolje je nevzpodbudno izrecno v smislu pomanjkanja ustreznih materialnih in kulturnih dobrin, ki iz te materialnosti izhajajo. Kar zadeva odnose, so lahko vzpodbujajoči tudi v t. i. nevzpodbudnih okoljih in nevzpodbujajoči v t.i. vzpodbudnih okoljih. Žal se pismenost napaja pri materialnem, saj bralnih dražljajev, tako pomembnih za otrokovo pismenost, ne more biti dovolj, če ni dovolj materialnih nosilcev zanje (knjig, računalnikov z internetom, dostopnosti knjižnice z javnim prevozom) in finančnih okoliščin, ki bi omogočale srečevanja s pismenostjo (izleti, potovanja, obiski koncertov, filmskih predstav ipd., branje staršev). Lahko pa se o bralno vzpodbudnem okolju pogovarjamo v okviru šole. Res je, da so tudi šole prizadete zaradi pomanjkanja sredstev, vendar jim bo morda ravno zavedanje o prepotrebnosti materialnih dobrin za pismenost, ki edina omogoča opolnomočenje otrok v najširšem smislu, dalo potreben zagon in pogum za to, da bodo od države zahtevale, kar pripada vsem otrokom, ne glede na to v katerem delu države se šolajo. Šole z dobro opremljenimi knjižnicami so ključnega pomena ravno v krajih, kjer šolarji doma nimajo veliko knjig in kjer javna knjižnica ni dostopna peš ali kvečjemu z javnim prevozom. Absurd je, da so šolske knjižnice

6 144 najbolje opremljene ponavadi tam, kjer jih otroci najmanj potrebujejo (čeprav so tudi tam zelo potrebne) v večjih mestih. Šolske knjižnice so odprte večinoma v času pouka, se pravi v času, ko si otrok knjige ne more prosto izposojati (Doupona Horvat et al., 2006). Da bi otrok knjigo vzel v roke, mora biti knjiga dostopna. Jezik v knjigah mora biti vsaj za osnovnošolce sodoben, saj je drugače nerazumljiv, kar pomeni, da je treba šolski knjižnični fond nenehno temeljito obnavljati. V vsakem razredu morajo biti v vsakem trenutku na voljo slovarji slovenskega knjižnega jezika, bodisi v tiskani bodisi v elektronski različici. Šola ima pri opismenjevanju v Sloveniji premajhno vlogo. Najpomembnejši dejavniki pri opismenjevanju so tako družinske okoliščine, iz katerih izhaja otrok. Če želimo to stanje preseči, se mora šola aktivneje ukvarjati z opismenjevanjem, in to ne samo pri slovenščini, ampak pri vseh predmetih. Če rečemo, da naj šola kompenzira šibek kulturni kapital, ki ga imajo otroci na voljo doma, to ne pomeni, da mora šola umetno zmanjševati razlike med različnimi socialnimi skupinami. Nasprotno, javna šola mora vsakemu otroku omogočiti, da razvije svoj potencial. Izkušnje raziskave PIRLS iz drugih držav nam kažejo, da je načrten dvig pismenosti mogoč.

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano) 78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

untitled

untitled 2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike

Prikaži več

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 1000 Ljubljana IEA, 2011 Vprašalnik za učiteljice in

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

PORAJAJOČA SE PISMENOST

PORAJAJOČA SE PISMENOST PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Prijetno dopoldan v vrtcu

Prijetno dopoldan v vrtcu DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

VOZI ME VLAK V DALJAVE

VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Refleksije učiteljev na projekt skozi intervjuje s šolskimi fokusnimi skupinami Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut Operacijo

Prikaži več

POROČILO O IZVAJANJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI ZA OBČINO STRAŽA ZA LETO

POROČILO O IZVAJANJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI ZA OBČINO STRAŽA ZA LETO POROČILO O IZVAJANJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI ZA OBČINO STRAŽA ZA LETO 2018 2 1. POROČILO O IZVAJANJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI ZA OBČINO STRAŽA ZA LETO 2018 POTUJOČA KNJIŽNICA Novi in aktivni člani V letu 2018

Prikaži več

»Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih« (PIAAC) Predstavitev projekta

»Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih« (PIAAC)  Predstavitev projekta FUNKCIONALNA PISMENOST MLADIH Predstavitev projekta PIAAC, s poudarki na mlajših odraslih s končano V. stopnjo izobrazbe Strokovni dogodek EPUO, Šolski center Celje, 20. april 2015 Mag. E. Možina, Andragoški

Prikaži več

Q1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA

Q1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA Q1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA 49 93 53% 93 53% 49 53% Q1b NE 7 93 8% 93 8% 7 8% Q1c

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic Zakaj je matematika kraljica? Številke

Prikaži več

OSNOVNI PODATKI

OSNOVNI PODATKI OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA UČENCI Šolsko leto 2014/15 OSNOVNI PODATKI ŠTEVILO UČENCEV, ki so rešili vprašalnik: 93 (število vseh učencev 4. 9. razreda je 114), torej 81,6 % učencev in učenk je rešilo

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glavna raziskava Slovenska različica TALIS v Sloveniji

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej

Prikaži več

VRTEC NA OBISKU... Iz pravljice: Zajčkova hišica. V KNJIŽNICI Predstavitev bibliopedagoških dejavnosti za vrtce

VRTEC NA OBISKU... Iz pravljice: Zajčkova hišica. V KNJIŽNICI Predstavitev bibliopedagoških dejavnosti za vrtce VRTEC NA OBISKU... Iz pravljice: Zajčkova hišica. V KNJIŽNICI Predstavitev bibliopedagoških dejavnosti za vrtce OBISK KNJIŽNICE IN IZPOSOJA GRADIVA Za tak obisk knjižnice se skupini iz vrtca ni potrebno

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost

Prikaži več

1

1 Vsebina je nastala v okviru dejavnosti projekta Evalvacija in spremljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema s pomočjo mednarodnih raziskav in študij, ki ga omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI

Prikaži več

OK Siva knjiga.indd

OK Siva knjiga.indd SIVA KNJIGA O OSNOVNI ŠOLI V REPUBLIKI SLOVENIJI Naša šola je trdna kot še nikoli! Mulci jo ljubijo! dr. Kristijan Musek Lešnik 3 IZBOLJŠATI FUNKCIONALNO PISMENOST in USPOSOBITI UČENCE ZA UČINKOVITO IN

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in e

Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in e Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v soglasju z ministrom za javno upravo,

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

timsszakupmF_krajse.pptx

timsszakupmF_krajse.pptx Poučevanje MATEMATIKE za vrhunsko znanje slovenskih otrok Barbara Japelj Pavešić Pedagoški inštitut, Ljubjana Trendi TIMSS 1995-: mat. narašča manj kot nar. 2 550 Naravoslovje 8 525 500 475 450 425 Matematika,

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza evalvacije.doc

Microsoft Word - Analiza evalvacije.doc Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Kadrovski načrt in plan dela 2017

Kadrovski načrt in plan dela 2017 KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred

Prikaži več

Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Eval

Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Eval Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Evaluation of Educational Achievement Copyright IEA, 2008

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in

Prikaži več

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Microsoft Word - 501_GEO_.doc

Microsoft Word - 501_GEO_.doc SPLOŠNA MATURA IZ GEOGRAFIJE V LETU 2011 Poročilo DPK SM za geografijo VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Število in struktura kandidatov po izobraževalnem programu in statusu 1.2 Potek zunanjega ocenjevanja

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega)

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) in za vsako napisati svojo kodo. Dve ikoni imata isto

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI OŠ PIVKA UVOD Na podlagi 49. člen ZOFVI-ja (Ur.l. RS,št. 16

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI OŠ PIVKA UVOD Na podlagi 49. člen ZOFVI-ja (Ur.l. RS,št. 16 SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI OŠ PIVKA UVOD Na podlagi 49. člen ZOFVI-ja (Ur.l. RS,št. 16/07, 36/08, 58/09) mora šola pripraviti letno samoevalvacijsko

Prikaži več

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I

Prikaži več

Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/19 Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od

Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/19 Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, razen kjer je navedeno drugače. Narodna in univerzitetna knjižnica/center za razvoj knjižnic

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Za Uk Net - Marec 2009.indd

Za Uk Net - Marec 2009.indd za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja

Prikaži več

Microsoft Word - porocilo-ucitelji_primerjave_v015.doc

Microsoft Word - porocilo-ucitelji_primerjave_v015.doc CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org Naročnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Pogodba CRP 3311-02-828651,

Prikaži več

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot

Prikaži več

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc VSEBINSKA IZHODIŠČA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnica v letu 2010 načrtuje 74.993 enot prirasta z nakupom oziroma 6.330 naslovov. V okolju s 325.312 prebivalci je to 231 enot na 1000 prebivalcev. Načrtujemo

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več