UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Kristina OLOVEC TEKSTILNE KOZMETIČNE OBLOGE NA OSNOVI PSILILA IN PROTEINSKEGA KOLOIDA V KOMBINACIJI Z EKS

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Kristina OLOVEC TEKSTILNE KOZMETIČNE OBLOGE NA OSNOVI PSILILA IN PROTEINSKEGA KOLOIDA V KOMBINACIJI Z EKS"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Kristina OLOVEC TEKSTILNE KOZMETIČNE OBLOGE NA OSNOVI PSILILA IN PROTEINSKEGA KOLOIDA V KOMBINACIJI Z EKSTRAKTOM NJIVSKE PRESLICE visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Tehnologije tekstilnega oblikovanja Maribor, maj 2017

2 TEKSTILNE KOZMETIČNE OBLOGE NA OSNOVI PSILILA IN PROTEINSKEGA KOLOIDA V KOMBINACIJI Z EKSTRAKTOM NJIVSKE PRESLICE Študentka: Študijski program: Smer: Kristina OLOVEC visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Tehnologije tekstilnega oblikovanja Materiali in tekstilne tehnologije Mentor: Somentor: red. prof. dr. Olivera ŠAUPERL doc. dr. Julija Volmajer Valh Maribor, maj 2017 I

3 II

4 I Z J A V A Podpisani Kristina Olovec, izjavljam, da: je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze, so rezultati korektno navedeni, nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih, soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela. Maribor, Podpis: III

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Oliveri Šauperl in (so)mentorici doc. dr. Juliji Volmajer Valh za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so me tekom študija financirali ter me podpirali ter Katarini in Vidu Pepelnik za nesebično pomoč pri iskanju njivske preslice ter zlata vredne spodbudne besede, ki sem jih bila iz njune strani deležna tekom študija. IV

6 TEKSTILNE KOZMETIČNE OBLOGE NA OSNOVI PSILILA IN PROTEINSKEGA KOLOIDA V KOMBINACIJI Z EKSTRAKTOM NJIVSKE PRESLICE Ključne besede: viskoza, obloga, njivska preslica, psilil, keratinski koloid, protimikrobnost, antioksidativnost UDK: POVZETEK: Aktualni trend na trgu kozmetičnih izdelkov je ustvarjanje kozmetičnih izdelkov, tudi različnih oblog, z vgrajenimi naravnimi učinkovinami. Osnovni namen diplomskega dela je bil zato razviti kozmetično oblogo z aplikacijo naravne spojine na izbrani nosilni substrat. V ta namen je bila kot zdravilna učinkovina izbran ekstrakt njivske preslice, psilil in proteinski koloid pa kot naravni spojini, sposobni tvoriti gel v kombinaciji s prej omenjenim ekstraktom. Lastnost izrazitega nabrekanja psilila in proteinskega koloida je bilo tako možno izrabiti za vgraditev ekstrakta njivske preslice v tako, gel podobno, strukturo z namenom relativno enostavnega nanosa zdravilne/negovalne učinkovine na nosilni substrat iz netkane viskoze. Kot izvor naravne učinkovine vgrajene v oblogo je izbrana njivska preslica kot bogat vir silicija, ki ga je možno uporabiti kot sestavni del kozmetične obloge za npr. zmanjšanje celulita, zmanjševanje vidnosti starostnih peg, obraznih gub in podobno. Ugotovljen je velik potencial izdelanih tekstilnih oblog na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z njivsko preslico na področju kozmetike in nege, saj so rezultati in vivo, ki so bili doseženi na testnih osebah, izredno perspektivni. V

7 TEXTILE COSMETIC PADS BASED ON PSYLLIUM AND PROTEIN COLLOID IN COMBINATION WITH THE HORSETAIL EXTRACT Key words: viscose, pad, psyllium, horsetail, protein colloid,, antimicrobial, antioxidativity UDK: ABSTRACT: The current trend in the cosmetic products market is creation of cosmetic products including various coatings with built-in natural substances. The basic purpose of this diploma work was, therefore, to develop a cosmetic pad with the application of a natural compound onto the selected carrier substrate. For this purpose, a water extract of the horsetail was selected as a healing/care compound, while psyllium and a protein colloid as a natural compounds able to form a gel-like structure. The property of the pronounced swelling of the psyllium and protein colloid (gelation) could thus be explored to incorporate the healing/care agent into a gel-like structure to achieve relatively simple application onto the non-woven carrier substrate of viscose. As a source of natural active agent, a horsetail is selected as a rich source of silica which can be used as an integral part of the cosmetic coating, for example, to reduce the cellulite, visibility of the age spots, facial wrinkles, etc. The great potential of the pads based on horsetail extract integrated in psyllium and protein colloid was found in the field of healing/care, since in vivo results seems to be extremely promising. VI

8 KAZALO 1 UVOD PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Namen in cilji TEORETIČNE OSNOVE Tekstilni substrat Viskoza Psilil Keratinski koloidi Njivska preslica Protimikrobnost Antioksidativnost ATR FT-IR spektroskopija Biološka razgradljivost EKSPERIMENTALNI DEL Uporabljeni materiali Priprava ekstrakta njivske preslice Obdelovalni medij Funkcionalizacija viskoze ANALIZNE METODE Gravimetrija Določanje viskoznosti ATR FT-IR spektroskopija Določanje protimikrobnosti Določanje antioksidativnosti VII

9 5.6 Določanje ph vodnega ekstrakta Določanje biološke razgradljivosti REZULTATI Z DISKUSIJO Viskoznost Odstotek nanosa, določen z gravimetrijo ATR FT-IR spektroskopija Protimikrobnost Antioksidativnost ph vodnega ekstrakta Biološka razgradljivost in staranje Testiranje in vivo SKLEP LITERATURNI VIRI VIII

10 KAZALO SLIK Slika 3.1: Prečni prerez (levo) in vzdolžni videz (desno) viskoze...6 Slika 3.2: Indijski trpotec kot vir psilila (levo) in psilil v luskah...7 Slika 3.3: Kožni klej (keratinski koloid)...8 Slika 3.4: Njivka preslica...9 Slika 3.5: Shematski prikaz poti žarka v ATR FTIR spektrofotometru...12 Slika 4.1: Različni obdelovalni mediji uporabljeni v ekperimentu...16 Slika 4.2: Vzorec viskoze, uporabljen v ekperimentu...16 Slika 5.1: Strižna sila viskoznih tekočin...17 Slika 6.1: Primerjava odstotka nanosa v % in viskoznost/mpas v odvisnosti od načina obdelave...24 Slika 6.2: FTIR spektri viskoze, obdelane s psililom in keratinskim koloidom pripravljenih z vodo. Dodani so FTIR spektri neobdelane viskoze, psilila in keratisnkega koloida (kleja)...25 Slika 6.3: FTIR spektri viskoze, obdelane s psililom in keratinskim koloidom v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice. Dodani so spektri neobdelane viskoze, psilila in keratinskega koloida (kleja)...26 Slika 6.4: Rezulatati cone inhibicije za viskozo, funkcionalizirano s psililom (zgoraj) in klejem (spodaj) v kombinaciji z ektraktom njivske preslice...27 Slika 6.5: Antioksidativnost (redukcija radikala ABTS + ) fuinkcionalizirane viskoze v odvisnosti od načina obdelave...28 Slika 6.6: Biološka razgradljivost kozmetičnih oblog na osnovi psilila in kleja v kombinaciji z ektraktom njivske preslice po sedmih dneh zakopavanja v zemljo...30 Slika 6.7: Biološka razgradljivost nefunkcionalizirane in funkcionalizirane obloge...31 Slika 6.8: Rezulatati in vivo pred nego (slike levo) in po negi (slike desno)...32 IX

11 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 6.1: Rezultati merjenja viskoznosti...22 Preglednica 6.2: Odstotek nanosa posamezne obdelovalne kopeli na viskozo...23 Preglednica 6.3 ph vodnega ekstrakta...29 X

12 KAZALO ENAČB Enačba 5.1 Viskoznost za newtonske tekočine...18 Enačba 5.2: Viskoznost...18 Enačba 5.3 Določanje antioksidativnosti...19 XI

13 XII

14 1 UVOD Za nosilce zdravilnih učinkovin so primerne različne naravne in kemične spojine v obliki hidrogelov, hidrokoloidov, bio-filmov, pen, silikonskih oblog, itd [1]. Lahko pa spojino z naravno učinkovino apliciramo tudi na poljubni tekstilni material, npr. na viskozo, ki je sicer vodilni substrat na področju sanitete [1]. S tako, tako imenovano, funkcionalizacijo je možno ciljati na zadovoljivo npr. protimikrobno, antioksidativno, itd. delovanje. V zadnjih letih temelji izbira zdravilnih spojin predvsem na naravnih, biološko razgradljivih učinkovinah, od katerih so še posebej zanimivi različni rastlinski ekstrakti, ali druge učinkovine, saj predstavljajo zanimive spojine za pripravo različnih kozmetičnih/sanitetnih preparatov v obliki obližev ali drugih vrst oblog [1]. Od vseh teh preparatov se pričakuje, da bodo telesu prijazni, saj gre v tem primeru za snovi ali pripravke, ki prihajajo v stik z zunanjimi deli človeškega telesa (koža, lasišče, nohti, itd.) in zato ne smejo povzročati različnih neugodnih odzivov telesa kot posledice njihovega delovanja. Aktualni trend na trgu kozmetičnih izdelkov je zato ustvarjanje kozmetičnih izdelkov, tudi različnih oblog, z vgrajenimi naravnimi učinkovinami [2], kar je hkrati tudi cilj zadane diplomskega dela. Kot opisuje naslov:»tekstilne kozmetične obloge na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice«, je cilj diplomskega dela ustvariti kozmetično oblogo z aplikacijo psilila in proteinskega koloida z vgrajenim ekstraktom njivske preslice na netkani substrat iz viskoze. Psilil in proteinski koloid sta izbrana kot naravni spojini, sposobni tvoriti gel v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice, in zato kot taki predstavljata spojini s pomočjo katerih je, zaradi primerne viskoznosti, možen relativno enostaven nanos izbrane zdravilne/negovalne učinkovine na viskozo. V okviru pričujoče raziskave je kot izvor naravne učinkovine vgrajene v oblogo izbrana njivska preslica, kot bogat vir silicija [3], ki ga je možno uporabiti kot sestavni del kozmetične obloge za npr. zmanjšanje celulita, zmanjševanje vidnosti starostnih peg, obraznih gub in podobno. je bilo izpeljano na tako imenovanih»in vitro«, in tudi»in vivo«pristopih. Rezultati kažejo veliko perspektivnost izbranih kombinacij naravnih učinkovin v smislu - 1 -

15 izdelave kozmetičnih oblog za zdravljenje/nego kožnih vnetij ob njihovi odlični biološki razgradljivosti. 2 PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Antioksidativnost in protimikrobnost sta pričakovani lastnosti na področju sanitetnih in medicinskih materialov z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami, saj je dokazano, da antioksidanti pospešujejo celjenje ran [2]. Vse te naštete lastnosti pa igrajo pomembno vlogo v različnih strokah pri odkrivanju in kreiranju novih inovativnih materialov namenjenih uporabi v medicini in kozmetiki. Njivska preslica (angleško horsetail) je odličen antioksidant, saj vsebuje sekundarne rastlinske metabolite - flavonoide za katere vemo, da jih odlikuje visoka stopnja antioksidativnega delovanja. Za antioksidante je značilno, da nevtralizirajo proste radikale in s tem preprečujejo oksidativno škodo lipidov, proteinov in nukleinskih kislin [3] ter s tem poškodbo celice. Sterilna stebla njivske preslice se že uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, kot so anemija, vnetje, razjede želodca, rak, diabetes, depresija, anksioznost, krči, itd [4, 5, 6]. Razen tega ima njivska preslica visoko vsebnost vitaminov, kot so karoten, B1, B2, B6, nikotinska, folna in pantotenična kislina ter vitamin C, E in K [3]. Poleg tega, da ima odlične antioksidativne lastnosti, je tudi protimikrobno delujoča [7], kar je dodatna prednost za izdelavo učinkovitih medicinskih, sanitetnih in kozmetičnih pripravkov, oziroma proizvodov za katere se pričakuje dobra inhibicija patogenih mikrobov. Alternativa različnim kemičnim spojinam, ki so sposobne tvoriti gel so naravni materiali, kamor spadata poleg zelo uveljavljenega hitozana [1], derivata hitina, tudi v tej diplomski nalogi obravnavana psilil in keratinski koloid, ki imata prav tako zelo dobre lastnosti glede biološke razgradljivosti, protimikrobnosti, netoksičnosti in biokompatibilnosti [8]. Tako psilil, kot tudi keratinski koloid sta zelo primerna za različne namene uporabe, saj sta cenena in lahko dostopna. Njuna lastnost je intenzivno nabrekanje v vodnih raztopinah [9], kar je še posebej zanimivo, saj jih je v tem pogledu možno kombinirati z različnimi vodnimi ekstrakti naravnih zdravilnih učinkovin. Zaradi visoke stopnje nabrekanja v takem mediju tvorita gelske strukture [10]. Te je zato možno uporabiti tudi za pripravo oblog, saj je nanos zdravilnih učinkovin na tekstilni substrat, ki so vgrajene v gelsko strukturo, zaradi velike viskoznosti, preprostejši v primerjavi s spojinami, ki v vodnem mediju ne nabrekajo

16 Psilil se uspešno uporablja za pripravo jedilnih oblog oz. premazov na sadju (npr. jabolkih) z namenom zmanjšati vpliv okolja na sadež, da bi se čim dlje ohranila svežina sadja [10]. Psilil sicer uspešno znižuje nivo holesterola v krvi, je laksativ in ureja krvni sladkor [11, 12]. Cristina Cavallari, Patrizia Brigidi, Adamo Fini, [8], v svojem članku podrobno opisujejo pomen uporabe polimernih obližev, ki sicer še ni raziskan v veliki meri. Kljub temu, pa se psilil že uporablja za npr. zaščito jedra tablet, izboljšanja videza, prekrivanje neprijetnega okusa ter za nadzorovano ter upočasnjeno sproščanje zdravilnih učinkovin. Psilil je prav tako uporaben kot flokulant za odstranjevanje nečistoč iz odpadnih vod tekstilne industrije. Razen tega ga je možno modificirati in integrirati v ostale biološko aktivne materiale. Obstajajo nova biološko aktivna vlakna z optimirano sorpcijo vode, ki temeljijo na vključitvi psilila ostalim vlaknotvornim bio-materialom. Veliko sposobnost nabrekanja psilila pa je možno izkoristiti na mnogih področjih biomedicine, kot npr. za premaz medicinskih pripomočkov, za kontrolirano sproščanje zdravil, celjenje ran, kakor tudi na področju tkivnega inženirstva [13, 11] Adhezivi na osnovi živalskega keratina se pridobivajo iz tkiva živali [14]. Ti proteinski koloidi so zanimivi za področje čiščenja vod, kot je npr. odstranjevanje svinca iz vode [15]. Na področju tekstilne industrije so tovrstni proizvodi zanimivi v obliki adhezivnih sredstev predvsem na področju usnjarstva, saj je z njimi možno nadomestiti konvencionalna toksična lepila [16]. UV Obstojnost zajčjega kleja v kombinaciji s pigmentom na osnovi bakra je proučeval E. Manzano s sodelavci. Dokazal je slabo obstojnost zajčjega kleja na delovanje UV svetlobe, ki pa se z dodatkom pigmenta, izboljša [17]. 2.1 Namen in cilji Namen tega diplomskega dela je opredeliti soodvisnost med koncentracijo organskega psilila/proteinskaga koloida in koncentracijo vodnega ekstrakta njivske preslice. Predpostavlja se, da bo pri določeni, optimalni, koncentraciji obeh spojin možno doseči primerno kozmetično oblogo v smislu aplikacije izbrane učinkovine viskozo. Poudarek diplomskega dela je tudi v biološki razgradljivosti substrata

17 Cilj naloge je ustvariti kozmetično oblogo z aplikacijo psilila in proteinskega koloida z vgrajenim ekstraktom njivske preslice na netkani substrat iz viskoze. Taka obloga predstavlja bogat vir silicija, zato je potencialno primerna za zdravljenje kožnih vnetij, zmanjšanja vidnosti starostnih peg, pojava aknavosti, it 3 TEORETIČNE OSNOVE 3.1 Tekstilni substrat Zahtevane lastnosti tekstilnega substrata so odvisne od namena uporabe, dosežemo pa jih z izbiro ustreznih vlaken, konstrukcije in morebitne obdelave [2]. Za kreacijo medicinskih in sanitetnih proizvodov načeloma velja, da se je za izbor primernega tekstilnega substrata potrebno opredeliti glede vrste vlakna, kjer ima pomembno vlogo oblika samega prereza vlakna, njegova nadmolekulska struktura, itd., saj lahko že s temi dejavniki relativno dobro uravnavamo prenos mikrobov skozi substrat [2]. Za sanitetne potrebe, v smislu nosilnega materiala, prednjači viskoza v obliki netkanega materiala, za medicinske pa tudi bombaž v obliki tkanine, bombaž v kombinaciji s poliestrom, bombaž v kombinaciji s polipropilenom, polipropilen, itd. [2]. Zelo pomembno vlogo pri zadrževanju mikroorganizmov v svoji strukturi ima, torej, tudi sama oblika substrata. Načeloma velja, da bolj razgiban vzdolžni videz vlakna in neenakomerni prerez vlakna tvorita strukturo, v katero je»ujemanje«mikrobov uspešnejše, kakor pa v primeru vlaken z gladkim vzdolžnim videzom in enakomernim prerezom. Izbira tekstilnega substrata je odvisna od tega, ali kreiramo hidrofilen ali hidrofoben tekstilni proizvod. Od tekstilnega proizvoda pričakujemo, da bo na eni strani dobro odbijal različne nečistoče v suhem in mokrem stanju, ker bomo s tem preprečili prenos mikroorganizmov skozi tekstilni substrat, na drugi pa, da bo deloval kot filter, ker bo s tem omogočeno ujemanje mikroorganizmov v njegovo strukturo. Zato morata biti prečni prerez vlaken in njihov vzdolžni videz čim bolj neenakomerna, saj bo le na ta način možno ustvariti sistem, ki bo uspešno zadržal mikroorganizme v svoji strukturi, ne da bi le-ti prehajali skozenj [2]. Kot nosilni substrat je bila v okviru pričujočega diplomskega dela izbrana viskoza v obliki netkanega materiala. Ta substrat je zanimiv predvsem na področju sanitete, saj je viskoza - 4 -

18 cenena, kemijsko čista, dobro reaktivna in kot taka primerna za funkcionalizacijo z različnimi spojinami [2]. Večinoma se viskoza uporablja v obliki netkanega materiala za enkratno uporabo, kar pomeni, da jo po uporabi zavržemo. V tem pogledu ni večjih težav, saj je viskoza dobro biološko razgradljiva, zato se smatra tudi za ekološki substrat. Za medicinske potrebe se pogosto uporabljajo tudi tkanine za večkratno uporabo, ki pa morajo biti iz tega razloga odporne na relativno intenzivno pranje pri visokih temperaturah in na postopke sterilizacije, kar je pravzaprav pogoj, da se nek material lahko opredeli, kot material za večkratno uporabo. [2] Viskoza Viskoza spada med kemična organska vlakna, in sicer v skupino regeneriranih celuloznih vlaken. Je eno izmed najstarejših komercialnih kemijskih vlaken. Predstavlja velik delež svetovne proizvodnje vseh vlaken, saj je cenena, biološko razgradljiva in kemijsko čista. Postopek proizvodnje je sicer ekološko spornejši, zaradi sproščanja toksičnih plinov in cinkovih ter žveplovih primesi, ki jih najdemo v odpadni industrijski vodi, je pa postopek pridobivanja viskoze mnogo bolj ekonomičen v primerjavi s pridobivanjem ostalih regeneriranih vlaken [18]. Viskozo predemo po mokrem postopku oblikovanja vlaken iz raztopine in sicer s stiskanjem viskozne raztopine celuloznega derivata (celuloznega ksantagenata) skozi izpredilne šobe v regeneracijsko predilno kopel, kjer se obori. Pridobivanje poteka po značilnih proizvodnih fazah, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: Alkaliziranje (obdelava z natrijevim hidroksidom (NaOH) pri čemer nastane natrijeva celuloza). Ksantogeniranje (obdelava razvlaknjene celuloze z ogljikovim disulfidom (CS 2 ) pri čemer nastaja natrijev ksantogenat). Staranje (odležavanje ksantogenata, ob ponovnem dodatku NaOH). Izpredanje (oblikovanje vlaken po načinu potiskanja ksantogenata skozi izpredilne šobe) [18]

19 Makromolekule viskoze oblikujejo monoklinsko celico tipa celuloza II. Zaradi svojega izrazito neenakomernega prečnega prereza in vzdolžnega videza z značilnimi vzdolžnimi linijami, (slika 3.1) je viskoza zanimiva za izdelavo sanitetnih proizvodov, saj je v obliki netkanega tekstilnega proizvoda idealna osnova za aplikacijo potencialno zdravilnih učinkovin. Vgrajena zdravilna učinkovina lahko namreč doprinese k želeni oz. ciljani funkciji (npr. protimikrobnost, antioksidativnost), ki jo potencialni proizvajalec lahko s tako vgraditvijo tudi doseže [1]. Zaradi prisotnih hidroksilnih funkcionalnih skupin ( OH) je z različnimi spojinami, preko reakcije etrenja ali estrenja, možno ustvarjati čvrste kemijske povezave s smislu viskoza:učinkovina, kar je zanimivo predvsem za substrate, kjer se ne predvideva sproščanje vgrajene spojine iz substrata, ali pa za materiale, kjer se predvideva intenzivnejša nega, kot npr. pranje ali kemično čiščenja. V splošnem velja, da za sanitetno rabo zadostuje nanos potencialno zdravilnih učinkovin na tak način, da se bodo s substratom povezale preko relativno šibkih vezi, kot so npr. Van der Waalsove in vodikove [1]. Tovrstni materiali so zanimivi predvsem takrat, kadar se pričakuje hitro sproščanje aktivne spojine iz materiala na npr. rano, saj se s tem cilja na hitro in učinkovito inhibicijo patogenih mikrobov v rani [2]. Prerez viskoznih vlaken je značilno neenakomerno žlebičast, zobat, krpast ali ledvičast (slika 3.1). Obliko prereza narekuje uporabljen predilni postopek, kakovost obarjalne kopeli, čas obarjanja, itd. [19]. Slika 3.1: Prečni prerez (levo) in vzdolžni videz (desno) viskoze [37] - 6 -

20 Poleg uporabe v medicinske in sanitetne namene, kot so kirurške halje, brisače, vložki, itd, je viskoza sestavni del različnih oblačil, filtrov, izolacijskih komponent, delov čevljev, separatorjev za baterije, itd. [20] Psilil Psilil (latinsko Plantago ovate) je sestavina indijskega trpotca. Lupine psilila vsebujejo 70 % vlaknin, topnih v vodi. Psilil v vodnem mediju nabrekne za krat [21]. Njegova uporaba obsega tako prehrano, kakor tudi medicino, področje čiščenje voda, itd. [15, 16, 17] Slika 3.2: Indijski trpotec kot vir psilila (levo) in psilil v luskah [38] Psilil je polisaharid [23], zaradi visoke vsebnosti vlaknin v lupinah semen, pa se ta uporabljajo tudi za naravno podporo pri prebavi. Vlaknine so topne v vodi in zato ob stiku s tekočino nabreknejo [21]

21 3.1.3 Keratinski koloidi Med keratinske koloide uvrščamo tudi živalska lepila, ki so v bistvu naravni polimeri proteini. Pridobljeni so iz kolagena, beljakovinske sestavine različnih živalskih kož, vezivnega tkiva in kosti. Tovrstni keratinski koloidi se uporabljajo predvsem za restavratorstvo (obnova pohištva, porcelana, stekla, itd.), saj ima keratinski koloid veliko lepilno moč. Njihova pomanjkljivost je občutljivost na temperaturo in delovanje mikroorganizmov [24]. Komercialni proizvodi so običajno v obliki praška ali sekancev (slika 3.3). Slika 3.3: Kožni klej (keratinski koloid) Njivska preslica Njivska preslica (slika 3.4) je znana po svojih izjemnih antioksidativnih lastnostih, po visoki vsebnosti vitamina C in E, prav tako se odlikuje po visoki vsebnosti bakra ter cinka. Že dolgo je znana kot zdravilni del prehrane, pa tudi kot izredno dobra podpora pri preprečevanju različnih degenerativnih boleznih. Vsebuje ogromne količine flavonoidov za katere vemo, da, so odlični antioksidanti. Njivska preslica vsebuje še mnoge druge sestavine, kot npr. Na, K, Ca, Mg, P, Fe, Zn, Cu, Mn, Si, Ti, itd. Od vsega navedenega je v presežku kalij, ki ga je v njivski preslici kar 640 mg/100g in je bistvenega pomena za uravnavanje osmotskega tlaka v celicah človeškega telesa [3]

22 Rastlina raste v naravi spomladi. Kot zanimivost velja omeniti, da čaj iz njivske preslice na Japonskem velja kot zdravilni napitek, ki deluje kot diuretik, antiseptik in kot protivnetno sredstvo, saj vsebuje velike količine silicijeve kisline [3]. Sama rastlina je zato poznana kot bogat vir silicija, ki sicer ugodno vpliva na delovanje jeter in na kožo [25]. Slika 3.4: Njivska preslica [39] 3.2 Protimikrobnost Glede na mehanizem delovanja delimo protimikrobna sredstva v dve skupini: - Spojine, delujoče s kontroliranim sproščanjem aktivne substance Protimikrobno sredstvo se relativno počasi sprošča npr. iz površine tekstilnega materiala v okolje. Ta vrsta obdelav deluje na mikrobe, prisotne na površini tekstilnega materiala, kakor tudi za mikrobe v njegovi neposredni bližini. - Spojine, ki se kemijsko vežejo na površino tekstilnega materiala Spojine tega tipa inhibirajo izključno mikrobe na površini tekstilnega materiala. Pomanjkljivost kemično vezanih spojin na tekstilni substrat je neobstojnost takih obdelav na drgnjenje, v kolikor je izdelek predviden za večkratno in ne enkratno rabo. S tem slabi učinkovitost sredstva za delovanje proti mikroorganizmom [32]

23 Pri uporabi kemičnih spojin za obdelavo tekstilnih substratov z namenom njihove protimikrobne zaščite je potrebno razlikovati med biostati (bakteriostati, fungistati) in biocidi (baktericidi, fungicidi). Razlikovanje med obema vrstama protimikrobnih zaščitnih sredstev je nujno, saj so biocidi spojine, ki uničujejo mikrobe in jih zato ne smemo uporabljati nenadzorovano, zato njihovo uporabo nadzira veljavna zakonodaja. Nasprotno, so biostati spojine, ki kontrolirano zavirajo rast in razvoj mikroorganizmov in je zato vključitev takih spojin v sistem s tekstilnim materialom svobodnejša [33]. Mehanizem delovanja protimikrobnih sredstev je, torej, odvisen od vrste uporabljene protimikrobne spojine, poteka pa s preprečevanjem celične delitve, blokiranjem encimov, reakcijami s celično membrano, uničenjem celičnih sten in zastrupljanjem celic [33]. Med protimikrobne spojine starejše generacije uvrščamo npr. soli živega srebra (živosrebrni klorid) in srebra (srebrov nitrat). Možno jih je uporabljati kot dodatek izpredilni raztopini pred izpredanjem sintetičnih vlaknotvornih polimerov, pred oblikovanjem nanovlaken s postopkom elektropredenja ali pa v obliki končne apreture. Srebro bo učinkovito protimikrobno sredstvo le v obliki ionov, kar pomeni ob prisotnosti vlage, ki le na tak način zadovoljivo inhibirajo rast mikroorganizmov [33]. Novost na področju obdelave tekstilnih substratov s kontroliranim oddajanjem aktivne substance je mikro/nano enkapsulacija, kjer gre za postopek vgradnje mikro/nano-kapsul s protimikrobno delujočo učinkovino v/na tekstilni material tekom predenja ali pa s tehniko premazovanja. Zaradi potencialno neugodnega vpliva prej omenjenih spojin na ljudi in okolje se v sodobnem času pojavljajo pričakovanja po vključitvi okolju prijaznih in biološko razgradljivih spojin na področje funkcionalizacije tekstilnih materialov, kot so to na primer različni polisaharidi, dekstran, hialuronska kislina, karboksimetil celuloza, heparin, idr. Posebna pozornost je usmerjena predvsem na uporabo aminskih polisaharidov, kamor sodi tudi hitozan [3]. 3.3 Antioksidativnost Pod vplivom oksidativnega stresa se v organizmu tvorijo številni prosti radikali, kot npr. kot alkilperoksilni (ROO ), hiperoksidni (O 2 ), alkoksidni (RO ), hidroperoksilni (HOO ),

24 hidroksilni (OH ), itd. [26]. Te proste radikale uspešno nevtralizirajo antioksidati med katere uvrščamo encime, vitamine, aminokisline, fenolne spojine, itd. Delimo jih na tri skupine: - Primarne, ki preprečijo tvorbo novih prostih radikalov; - Sekundarne, ki nevtralizirajo proste radikale in preprečijo verižno reakcijo - Terciarne, ki pa popravijo poškodbo v strukturi celice. [27]. 3.4 ATR FT-IR spektroskopija FT-IR spektroskopija je tehnika s katero je mogoče identificirati oziroma določiti posamezne funkcionalne skupine in razne kemijske strukture, prisotne v proučevanem vzorcu. Prepoznavanje specifičnih funkcionalnih skupin in struktur, ki so prisotne v vzorcu, lahko določimo na osnovi specifičnega gibanja atomov. Ker imajo atomi specifično maso in specifično togost vezi, ki atome povezuje z molekulo, specifično vibrirajo. Načini vibracije se pojavljajo v obliki simetričnega in/ali nesimetričnega raztezanja in upogibanja [1], zato se razdalja med atomi konstantno spreminja, ali pa se spreminja kot med posameznimi vezmi (posledica upogibanja). V osnovi ločimo med različnimi tipi upogibnih vibracij. Ti so: upogibanje dveh veznih atomov v isto smer v isti ravnini, upogibanje dveh veznih atomov drugega proti drugemu v isti ravnini, upogibanje dveh veznih atomov v isto smer izven ravnine, upogibanje dveh veznih atomov v nasprotno smer izven ravnine [1]. Vsako vibracijsko gibanje molekule ima značilno frekvenco. Značilno za FT-IR spektroskopijo je presevanje vzorca s svetlobo, katere valovno število je med 400 in 4000 cm - 1. Merjena veličina je prepustnost oziroma količina absorbirane svetlobe [1]. ATR FTIR (angl

25 Attenuated Total Reflectance) je tehnika snemanja s ponavljanjem odboja svetlobe od površine vzorca (slika 3.5). Ko žarek IR svetlobe vpade v kristal, se v notranjosti popolnoma odbije. Material je v neposrednem in tesnem stiku s površino kristala, kar pomeni, da selektivno absorbira sevanje, zato žarek svetlobe izgubi del energije pri valovni dolžini, pri kateri jo je material absorbiral. Izmerjeno oslabljeno sevanje je podano kot funkcija valovne dolžine in podaja absorbcijske spektralne karakteristike merjenega vzorca [1]. Ta tehnika je primerna za merjenje vzorcev v trdnem in tudi tekočem stanju. Slika 3.5: Shematski prikaz poti žarka v ATR FTIR spektrometru [34] ATR FT-IR analiza je bila izvedena na spektrometru PerkinElmer Spectrum GX, ki je opremljen z ATR nosilce z diamantnim kristalom. Vsak spekter smo posneli s 16 meritvami, in sicer v valovnem intervalu med 4000 cm -1 in 650 cm -1, pri resoluciji 4 cm Biološka razgradljivost Pretvorbo organskih snovi pod vplivom mikrobiološke aktivnosti v številne stranske produkte, anorganske komponente, ogljikov dioksid in vodo imenujemo biorazgradnja (ang. biodegradation). Ko ima neka snov sposobnost mineralizacije, lahko zanjo rečemo, da je biološko razgradljiva [30]. Snovi pri katerih razgradnja poteka le ob točno določenih pogojih imenujemo težje razgradljive snovi. Snovi katerih pa mikroorganizmi niso sposobni razgraditi pa spadajo med obstojne snovi [30]. Biorazgradnja oz. biološka razgradnja je torej specifična

26 lastnost nekaterih materialov oz. polimerov in opredeljuje proces degradacije polimernega materiala pod vplivom živih (biotskih) dejavnikov. Mikroorganizmi (bakterije, glive, alge) prepoznajo polimer, kot vir organskih gradnikov (npr. aminokisline, enostavni saharidi) ter kot vir energije potrebne za njihov obstoj. Skratka, koncept biorazgradljivosti je v tem, da mikroorganizmi prepoznajo (biorazgradljiv) polimer kot vir hrane. Polimer je snov z zelo visoko molekulsko maso in je sestavljen iz ponavljajočih se osnovnih gradnikov, ki tvorijo polimerno verigo. V procesu biološke razgradnje (v kolikor je polimer biološko razgradljiv) se ta polimerna veriga cepi, zaradi delovanja celičnih in izven celičnih encimov. Proces postopoma vodi do vse manjših molekul. Te pa se pretvorijo v vodo, ogljikov dioksid, biomaso in druge osnovne produkte biološke pretvorbe in to zaradi procesa presnove, ki poteka v notranjosti vsake celice. Ti razkrojni produkti so neškodljivi za naravo [31]

27 4 EKSPERIMENTALNI DEL Eksperimentalno delo obsega naslednja področja dela: Izbiro primernih tehnik na osnovi katerih je možno čim bolj objektivno zaključiti na dejansko uporabno vrednost kozmetične obloge. Pripravo ekstrakta njivske preslice. Optimiranje pogojev za ekstrakcijo njivske preslice v smislu njenega masnega razmerja z volumskim deležem vode. Pripravo obloge, ki jo predstavlja kombinacija organskega psilila/proteinskega koloida in vodnega ekstrakta njivske preslice. Optimiranje koncentracije organskega psilila/proteinskega koloida v mešanici z vodnim ekstraktom njivske preslice. Optimiranje temperature in časa obdelave. Apliciranje oz. impregniranje viskoze s spojino psilila in silicija ter s spojino proteinskega koloida in silicija. Določanje ph ekstrakta obloge. Določanje biološke razgradljivosti obloge na osnovi poskusa z zakopavanjem v zemljo. Vrednotenje staranja obloge Aplikacijo kozmetične obloge na testno osebo

28 4.1 Uporabljeni materiali Za potrebe ekperimentnega dela tega diplomskega dela so bili uporabljeni sledeči materiali: posušena njivska preslica, komercialni psilil, komercialni keratinski koloid oz. klej, stabilizator Na-laktat (proizvajalec Sigma Aldrich) ter netkana viskoza, pridobljena po postopku mikanja, polaganja in iglanja, s površinsko maso 165g/m2, konfekcionirana v obliki traku širine 45 mm, na hrbtni strani kombinirana s polipropilenom (PP); (proizvajalec Tosama d.o.o.). 4.2 Priprava ekstrakta njivske preslice Ekstrakt njivske preslice je bil pripravljen po naslednjem postopku: 20 g posušene njivske preslice sem natehtala v laboratorijsko čašo in preslico prelila s 500 ml destilirane vode. Pokrito vsebino sem pustila vreti 4 h in jo 24 ur odležala pri sobni temperaturi. Zdravilno rastlino sem zatem odstranila in za nadaljnje eksperimente uporabljala izključno ekstrakt. 4.3 Obdelovalni medij Kot obdelovalni medij za funkcionalizacijo viskoze sem uporabila naslednje pripravke: - Psilil v kombinaciji z destilirano vodo; razmerje 200 ml destilirane vode:3 g psilila (slika 4.1 levo) - Psilil v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice; razmerje 200 ml ekstrakta:3 g psilila (slika 4.1 levo) - Kožni klej v kombinaciji z destilirano vodo; razmerje 200 ml destilirane vode:20 g kleja (slika 4.1 desno) - Kožni klej v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice; razmerje 200 ml ekstrakta:20 g kleja (slika 4.1 desno)

29 Slika 4.1: Različni obdelovalni mediji, uporabljeni v eksperimentu Vsi obdelovalni mediji so bili kasneje aplicirani na viskozo (slika 4.2). Slika 4.2: Vzorec viskoze, uporabljen v eksperimentu 4.4 Funkcionalizacija viskoze Funkcionalizacija viskoze je bila izvedena s pomočjo različnih obdelovalnih kopeli (poglavje 4.3) po načinu konvencionalnega impregnacijskega postopka z uporabo dvo-valjčnega foularda (proizvajalec W. Mathis). Pogoji obdelave: tlak 2 bara, hitrost prehoda materiala 2 m/min, ožemalni učinek med 90 in 100 %. Pred fulardiranjem je bila viskoza temeljito prepojena (1 ura) s posamezno obdelovalno kopeljo (slika 4.3)

30 Slika 4.3: Postopek obdelave viskoze pred prenosom v foulard 5 ANALIZNE METODE 5.1 Gravimetrija S pomočjo tehtanja vzorca po obdelavi je bila določena količina nanesene posamezne obdelovalne kopeli na funkcionalizirano viskozo in kasneje izražena kot odstotek nanosa. 5.2 Določanje viskoznosti Viskoznost je merilo odpora tekočine proti strižni napetosti, ki delujejo na plasti tekočine med gibanjem. Ta pojav lahko opišemo na osnovi tekočine majhne globine h, na katero položimo ravno ploščo površine S tako, da se ravno dotika gladine (slika 4.3). Ploščo vlečemo po gladini s silo F tako, da se giblje z majhno hitrostjo v [35]. Slika 5.1: Strižna sila viskoznih tekočin [35]

31 Vidimo, da se z enako hitrostjo v giblje tudi plast tekočine, ki je tik pod ploščo. Videti je, kot da želi plošča»odstriči«zgodnjo plast tekočine od ostale tekočine. Od tod izhaja izraz strižna sila. Strižne sile pa delujejo tudi med vsemi ostalimi plastmi. V primeru kapljevin so to privlačne medmolekulske sile, v primeru plina pa privlačnih medmolekulskih sil ni. V tem primeru se molekule plina, zaradi trkov povzročenih s temperaturo, prenašajo iz ene plasti na drugo. Omenjene sile so relativno majhne, zato prenos gibanja na naslednjo plast ni popoln, kar pomeni, da naslednja plast ne more doseči hitrosti prejšnje plasti. Gibanje se zato prenaša iz plasti na plast, vsaki naslednji plasti pa hitrost pade. Na dnu se zadnja plast "prilepi" na mirujočo podlago in zato tudi miruje (slika 5.1). V primeru medijev, kot je to voda, olje in zrak, hitrost linearno pada od gibajoče plošče do mirujočega dna, seveda ob pogoju, da sta globina h in hitrost v majhni. Tekočine, ki se obnašajo v skladu s to zakonitostjo imenujemo newtonske tekočine. Obstajajo pa tudi ne- newtonske tekočine, kjer je odvisnost hitrosti od globine nelinearna [35]. Viskoznost za newtonske tekočine opisuje enačba 4.1 [36]. (5.1) kjer je: = strižna napetost/pa = strižna hitrost/(m/s 2 ) = viskoznost/pas Viskoznost (enačba 4.2) izrazimo z izpeljavo enačbe 4.1: /Pas (5.2) Viskoznost posamezne obdelovalne kopeli sem izmerila s pomočjo viskozimetra z nazivom FUNGILAB Smart Serial. Merjeno veličino sem podala v enoti mpas

32 5.3 ATR FT-IR spektroskopija Merjenje sem izvedla s pomočjo spektrometra Perkin Elmer Spectrum GX NIR-FT. Vzorci so bili posneti 16 krat v območju valovnih dolžin od 4000 cm -1 do 650 cm -1, pri resoluciji 4 cm -1 in intervalu 1,0 cm -1. Postopek merjenja sem izvedla tako, da sem posamezni vzorec vpela v kompresijsko diamantno celico in jo trdno privila, da je bil zagotovljen tesen stik vzorca s celico. Izrisani spektri so bili zatem analizirani glede na valovno število, ki opredeljuje prisotnost specifičnih funkcionalnih spojin. 5.4 Določanje protimikrobnosti Za protimikrobno testiranje je bila uporabljena metoda določanja cone inhibicije, skladno z modificiranim standardom AATCC 147 (uporabljen vzorec tkanine v velikosti mm). V tem primeru se izberejo želeni testni organizmi, se prenesejo na agar (hranilo za mikrobe) in se nato izpostavijo delovanju spojine za katero se smatra, da bo na specifični mikroorganizem delovala inhibitorno. Na koncu se izmeri premer krožca oziroma področja, kjer ni zaznati prisotnosti mikroorganizma in velja, da večji premer odraža tudi boljši rezultat. 5.5 Določanje antioksidativnosti Določanje antioksidativnosti obravnavanih vzorcev sem izvedla po metodi, imenovani ABTS (2, 2'-azino-bis-3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina), ki temelji na redukciji ABTS + radikala. Metoda zajema merjenje na spektrofotometru pri valovni dolžini 734 nm. Radikal ABTS + se pojavi takrat, ko steče oksidacija med ABTS in kalijevim persulfatom. Kot posledico redukcije prostega radikala, opazimo razbarvanje kopeli oz. spremembo absorbance. Antioksidativnost določimo na osnovi enačbe (5.1). Enačba (5.3)

33 kjer je: A začetna - absorbanca, izmerjena pri začetni koncentraciji ABTS + A vzorca - absorbanca, izmerjena pri preostali koncentraciji ABTS + Slabost te relativno preproste metode je, da dejanskega antioksidativnega potenciala ni mogoče določiti neposredno. Določimo lahko le sposobnost testirane spojine na reakcijo z ABTS + [29]. 5.6 Določanje ph vodnega ekstrakta S to metodo določamo kislost ali alkalnost raztopine. Metodo izvajamo z uporabo ph metra, skladno s standardom SIST EN 1413, po predpisani časovni obravnavi vzorcev v predpisanem volumnu destilirane oz. deionizirane vode. Meritve zahtevajo 3 ponovitve merjenja za vsak posamezni vzorec. Kot rezultat podajamo povprečje ph vodnega ekstrakta za vsak posamezni vzorec. 5.7 Določanje biološke razgradljivosti Biološko razgradljivost sem proučila v skladu s pogoji, ki jih predpisuje standard:»ugotavljanje odpornosti tekstilij, ki vsebujejo celulozo, proti mikrorganizmom - Preskus z zemljo 1 del«. Standard sicer opredeljuje metodo za določevanje odpornosti kemijsko obdelanih tekstilij proti delovanju mikroorganizmov, prisotnih v zemlji, v primerjavi z neobdelanimi tekstilijami. Postopek poteka z zakopavanjem testiranih vzorcev v zemljo s točno določeno vsebnostjo vlage. Te po določenem časovnih intervalih izkopamo in preverimo njihovo razgradljivost

34 6 REZULTATI Z DISKUSIJO 6.1 Viskoznost Viskoznost uporabljenih obdelovalnih kopeli sem izbrala kot eno izmed pomembnejših karakteristik, saj sem za izdelavo kozmetične obloge izbrala sistem s pomočjo katerega sem želela primerno vgraditev oz. zadrževanje same zdravilne učinkovine v gelu podobni strukturi, kakor tudi dobro lepljivost na osnovni substrat, ki jo v konkretnem primeru predstavlja viskoza v obliki netkanega materiala. Kot ključni sestavini obdelovalne kopeli sta bila izbrana psilil in proteinski koloid (klej) za katera velja, da imata veliko sposobnost nabrekanja v vodnem mediju. Ti dve različni spojini sta bili izbrani zato, ker sem želela ugotoviti ali katera od obeh spojin zagotavlja boljše lastnosti v smislu lepljivosti in same sposobnosti zadrževanja zdravilne učinkovine. Z optimalnim razmerjem med topilom (vodni ekstrakt njivske preslica) ter topljencem (psilil in klej) sem namreč z vidika praktične uporabne vrednosti želela doseči optimalno viskoznost. Pojem optimalna viskoznost je v mojem primeru mogoče opisati kot eksperimentalno določeno lastnost, ki je zagotovila tako viskoznost obdelovalne kopeli, ki se je glede na tehnično izvedbo, smatrala kot praktično najbolj ugodna. Kot že omenjeno, sta bili ciljani lastnosti obdelovalnih kopeli optimalno zadrževanje ekstrakta njivske preslice v gelu podobni strukturi psilila in kleja, brez bojazni ločitve faz (tekočina od trdne snovi) in dobra lepljivost z namenom doseči dober stik z nosilnim substratom (viskozo). Na osnovi številnih preliminarnih testiranj je bilo ugotovljeno, da je v primeru psilila ciljana viskoznost okoli 350 mpas, v primeru kleja pa okoli 800 mpas. Na osnovi tega je bilo določeno razmerje med topilom in topljencem 200 ml:3 g oz. 67:33 v primeru psilila in 200 ml:20 g oz. 10:1 v primeru kleja. Rezultati merjenja viskoznosti so zbrani v preglednici

35 Preglednica 6.1: Rezultati merjenja viskoznosti Obdelovalna kopel Viskoznost (mpas) Psilil + destilirana voda 2923,4 Psilil + ekstrakt njivske preslice 377,7 Klej + voda 1336,3 Klej + ekstrakt njivske preslice 840,0 Kot vidimo iz rezultatov zbranih v preglednici 6.1 je ciljana viskoznost psilila (350 mpas), dosežena v primeru psilila v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice, v primeru psilila v kombinaciji z destilirano vodo pa naraste na okoli 3000 mpas. Tak pojav je pričakovan, saj je topnost topljenca v kemijsko čistejšem topilu (destilirana voda) večja, kakor pa v primeru veliko bolj kompleksnega topila (ekstrakt njivske preslice), kjer je prisoten določen delež že raztopljenih snovi, kot posledice ekstrahiranja same rastline. Ker je bila obdelovalna kopel na osnovi psilila v kombinaciji z vodo izbrana kot primerjalna glede na psilil v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice, masnega deleža topljenca v tem primeru nismo spreminjali, ampak je moral ostati isti, da je bila primerjava sploh možna. Ta primerjava kaže, da se je viskoznost v primeru psilila v kombinaciji z destilirano vodo povečala za faktor okoli 10. Ne glede na to, je bil postopek impregnacije, kljub 10 x večji viskoznosti psilila v kombinaciji z destilirano vodo, ob malenkostni tehnični korekciji postopka, izpeljan brez večjih težav. Kljub temu pa v tem primeru ne moremo govoriti o optimalni viskoznosti. Kakorkoli, psilil v kombinaciji z destilirano vodo ne predstavlja z naše strani ciljane obdelovalne kopeli, saj nima vgrajene izbrane zdravilne učinkovine (ekstrakta njivske preslice), zato v tem primeru mase topljenca in topila nismo optimirali z namenom, da bi bila dosežena tako imenovano optimalna viskoznost okoli 350 mpas. Popolnoma enak trend je možno videti v primeru obdelovalne kopeli na osnovi kleja. V tem primeru je ciljana viskoznost okoli 800 mpas in se razlikuje od ciljane viskoznosti (350 mpas) v primeru psilila, zaradi različnih karakteristik, kar zadeva vlečljivost in posledično nanos

36 posamezne obdelovalne kopeli. Viskoznost kleja v kombinaciji z njivsko preslico pri razmerju 10 (topilo): 1 (topljenec) znaša 840 mpas, v primeru kleja v kombinaciji pa pri tem istem razmerju okoli 1300 mpas. Ugotavljam, torej, da vsa dejstva, ki so zgoraj opisana za primer psilila veljajo tudi v primeru kleja. 6.2 Odstotek nanosa, določen z gravimetrijo Rezultati določanja količine nanesene obdelovalne kopeli so zbrani v preglednici 6.2. Preglednica 6.2: Odstotek nanosa posamezne obdelovalne kopeli na viskozo Obdelovalna Povprečna masa Povprečna masa posušenega vzorca po Odstotek kopel surovega vzorca/g nanosu obdelovalne kopeli/g nanosa/% Psilil + voda 0,79 2, Klej + voda 0,78 1, Psilil + ekstrakt njivske preslice Klej + ekstrakt njivske preslice 0,76 1, ,7 1, Kot vidimo iz rezultatov deleža nanosa posamezne obdelovalne kopeli na viskozo, zbranih v preglednici 6.1, je odstotek nanosa največji v primeru viskoze, obdelane s klejem v kombinaciji z njivsko preslico. Sledita vzorca viskoze, obdelane s psililom v kombinaciji z vodo (268 %) in psililom v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice (209 %). Najmanjši nanos beležimo v primeru viskoze, obdelane s klejem v kombinaciji z vodo (129 %). Seveda se v obravnavanem primeru ne pričakuje konstanten nanos vseh uporabljenih obdelovalnih kopeli, saj uporabljene kopeli niso v obliki raztopin, ampak v obliki zelo gostih, viskoznih kopeli, ki v nobenem primeru ne bodo dale konstantnega nanosa v vseh primerih funkcionalizacije že zato, ker pripravljene obdelovalne kopeli ne vsebujejo natanko istih

37 sestavin in nimajo natanko istih lastnosti (npr. viskoznost). Je pa odstotek nanosa zanimiv podatek, saj se na tej osnovi lahko predvidi količina kopeli oz. količina posamezne sestavine, ki se dejansko potrebuje v samem postopku obdelave. V kolikor povežemo odstotek nanosa z viskoznostjo obdelovalne kopeli (slika 6.1) vidimo, da se večja viskoznost kopeli kaže tudi kot večji odstotek nanosa. Ta razlika je v korist kopeli, kjer je bila kot topilo uporabljena destilirana voda tako v primeru psilila, kakor tudi v primeru kleja. Kot že omenjeno, kopeli na osnovi destilirane vode predstavljajo le primerjalne kopeli, zato je odstotek nanosa v primeru obdelovalnih kopeli z dodanim ekstraktom njivske preslice zanimivejši podatek na osnovi katerega je možno izračunati dejansko porabo vseh sestavin, potrebnih za posamezno obdelavo, seveda ob predpostavki, da se kot nosilni substrat uporablja viskoza podobnih karakteristik, kot v obravnavanem primeru. Odstotek nanosa/% Viskoznost/mPas Psilil in destilirana voda Psilil in ekstrakt njivske preslice Klej in voda Klej in ekstrakt njivske preslice Način obdelave Slika 6.1:Primerjava odstotka nanosa v % in viskoznost/mpas v odvisnosti od načina obdelave 6.3 ATR FT-IR spektroskopija Na sliki 6.1 (levo) so prikazani FT-IR spektri viskoze, psilila in viskoze, obdelane s psililom. Pri FT-IR spektru viskoze (referenčni vzorec) vidimo tipične signale pri valovnih številih v

38 območju med 2950 in 2750 cm -1 in 3600 in 3000 cm -1, ki jih pripišemo alifatskim C-H vibracijam, ter O-H vibracijam. FT-IR spekter psilila ima dva izrazita signala in sicer pri valovnem številu 1717 cm -1 in 1698 cm -1. Pri vzorcih viskoze, obdelanih s psililom se spektra razlikujeta od osnovnega spektra viskoze. Opazimo dva nova signala pri valovnem številu 1665 cm -1 in 1601 cm -1. Na sliki 6.1 (desno) so prikazani FT-IR spektri viskoze, obdelane s klejem (keratinskim koloidom), ter spekter čistega kleja. V FT-IR spektru čistega kleja lahko opazimo dva izrazita signala in sicer pri valovnem številu 1636 cm -1 in 1560 cm -1. Omenjena signala sta tudi lepo vidna pri vzorcu viskoze obdelanem s klejem, kar je dokaz za vezavo kleja po impregnaciji na viskozni nosilec. Slika 6.2: FTIR spektri viskoze, obdelane s psililom in keratinskim koloidom, pripravljenih z vodo. Dodani so FTIR spektri neobdelane viskoze, psilila in keratinskega koloida (kleja). Na sliki 6.3 (levo) so prikazani FT-IR spektri čiste viskoze, samega ekstrakta njivske preslice in viskoze, obdelane z ekstraktom njivske preslice v kombinaciji s psililom. V slednjih spektrih opazimo dva izrazita signala pri valovnem številu 1665 cm -1 in 1601 cm -1, ki smo jih opazili pri viskozi, obdelani izključno s psililom

39 Na sliki 6.3 (desno) so prikazani FT-IR spektri viskoze, keratinskega koloida (kleja) in viskoze, obdelane z ekstraktom njivske preslice v kombinaciji s klejem. Na FT-IR spektrih viskoze, obdelane s klejem v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice vidimo dva izrazita signala pri valovnem številu 1636 cm -1 in 1560 cm -1, ki sta prisotna tudi v FT-IR spektru kleja. Slika 6.3: FTIR spektri viskoze, obdelane s psililom in keratinskim koloidom v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice. Dodani so FTIR spektri neobdelane viskoze, psilila in keratinskega koloida (kleja). 6.4 Protimikrobnost Za testiranje protimikrobnosti je bila uporabljena metoda določanja cone inhibicije, skladno z modificiranim standardom AATCC 147 (uporabljen vzorec tkanine v velikosti mm). Kot testni organizem je bili uporabljen bakterijski sev Staphylococcus aureus (po Gramu pozitivna bakterija). Mikroorganizem je bili selekcioniran na osnovi predpostavke, da gre za mikroorganizem, ki je prisoten v večini okolij

40 Slika 6.4: Rezultati cone inhibicije za viskozo, funkcionalizirano s psililom (zgoraj) in klejem (spodaj) v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice Cona inhibicije je ena izmed metod s pomočjo katere je možno proučiti tudi protimikrobno delovanje obdelanih tekstilnih. Rezultat, prikazan na sliki 6.4 kaže, da izkazuje primer obdelave viskoze s psililom (slika 6.4 zgoraj) in klejem (slika 6.4 spodaj) v kombinaciji z njivsko preslico nezadostno protimikrobno učinkovitost na Staphylococcus aureus, saj cone inhibicije ni. Protimikrobne aktivnosti za primer psilila in kleja v kombinaciji z destilirano vodo nismo testirali, saj gre v teh dveh primerih za nepopolni sistem, brez vključitve ključne komponente, ekstrakta njivske preslice, ki mu v konkretnem primeru pripisujemo glavno vlogo v smislu zdravilnega delovanja. Cono inhibicije izražamo sicer v enoti centimeter in velja, da večji kot je premer, boljša je aktivnost uporabljene spojine po 24 urah njenega delovanja. V konkretnem primeru nismo ciljali na protimikrobno aktivnost kot ključno lastnost obdelave, ampak predvsem na antioksidativno delovanje funkcionalizirane viskoze, zato v raziskavo nismo vključili številnejše populacije različnih vrst patogenih mikrobov. Je pa v vsakem primeru možno raziskavo v bodoče razširiti tudi na področje proučevanja protimikrobnosti, kar pomeni vključiti večje število mikrobov v raziskavo, kakor tudi podprti metodo določanja cone inhibicije še s katero izmed drugih metod (npr. dinamično stresalni test), da bo možno objektivneje sklepati na dejansko protimikrobno učinkovitost

41 Redukcija radikala ABTS + /% 6.5 Antioksidativnost Antioksidativnost funkcionalizirane viskoze je bila ovrednotena spektrofotometrično z uporabo biokemičnega reagenta ABTS (2, 2'-azino-bis-3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina). Meritve so bile izvedene pr valovni dolžini 734 nm. Rezultati antioksidativnosti so prikazani na sliki 6.5. Z rdečo krivuljo sta označena oba vzorca, obdelana s kopeljo z vgrajeno njivsko preslico Psilil in destilirana voda Psilil in ekstrakt njivske preslice Klej in voda Klej in ekstrakt njivske preslice Način obdelave Slika 6.5: Antioksidativnost (redukcija radikala ABTS + ) fuinkcionalizirane viskoze v odvisnosti od načina obdelave Potek stolpičev na sliki 6.5 kaže dobro antioksidativno delovanje viskoze, funkcionalizirane s kombinacijo psilila in destilirane vode (81 %), kar nakazuje na dejstvo, da ima tudi sam psilil dobro protimikrobno aktivnost. Presenetljivo pa je, da določeno antioksidativno delovanje (55,9 %) kaže tudi viskoza, obdelana s klejem v kombinaciji z destilirano vodo, saj gre v tem primeru za proteinski koloid, ki ga v glavnem ne povezujemo z antioksidativnostjo, saj v svoji sestavi ne vsebuje tipičnih antioksidantov, tako kot to velja za rastline (npr. polifenoli). Vgraditev ekstrakta njivske preslice v sistem s psililom in klejem se kaže v povečanju antioksidativnosti, ki se v primeru kombinacije s psililom (primerjano na destilirano vodo) poveča iz 81 % na 95 % in v primeru kleja (primerjano na destilirano vodo) iz 55,9 % na 71,5 %. Dobra antioksidativnost je bila načrtovana lastnost pri kreaciji konkretnih kozmetičnih

42 oblog, saj je bil cilj doseči poudarjeno antioksidativno delovanje. V tem pogledu se je viskoza, funkcionalizirana s kombinacijo psilila in ekstrakta njivske preslice izkazala kot najbolj učinkovita izmed vseh funkcionaliziranih vzorcev. 6.6 ph vodnega ekstrakta Rezultati ph vodnega ekstrakta oblog so zbrani v preglednici 6.3. Preglednica 6.3: ph vodnega ekstrakta ph vode in vodnega ekstrakta Voda (deionizirana) 6,26 Viskoza, funkcionalizirana s psililom v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice Viskoza, funkcionalizirana s klejem v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice 4,95 4,88 ph vodnega ekstrakta kaže vrednost okoli 5, kar je za potrebe kozmetike in nege, optimalna vrednost. 6.7 Biološka razgradljivost in staranje Sposobnost biološke razgradljivosti viskoze, funkcionalizirane s psililom in klejem v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice sem preverila s poskusom zakopavanja v zemljo. Ta dva substrata sta bila izbrana zato, ker zdravilno/negovalno učinkovino obloge predstavlja izključno ekstrakt njivske preslice. Kot že omenjeno v uvodnih poglavjih se psilil in klej v tem primeru smatrata kot pomožni sestavini, sposobni zadrževanja ekstrakta v svoji gelu podobni strukturi in dodatno, kot spojini s specifično «lepilno močjo«z namenom dobre učvrstitve zdravilne učinkovine na viskozo. Vzorce sem analizirala v časovnih intervalih v naslednjem zaporedju: 7 dni in 14 dni

43 Rezultati so pokazali precejšnjo stopnjo biološke razgradljivosti obeh oblog že po sedmih dneh zakopavanja v zemljo. V primeru viskoze, funkcionalizirane s klejem v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice je pojav biološke razgradljivosti še bolj izrazit, kakor pa v primeru obloge na osnovi psilila v kombinaciji z njivsko preslico (slika 6.6). Slika 6.6: Biološka razgradljivost kozmetičnih oblog na osnovi psilila in kleja v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice po sedmih dneh zakopavanja v zemljo Po štirinajstih dneh sta se kozmetični oblogi v celoti razgradili. Vse omenjeno pomeni, da so kozmetične obloge iz viskoze na osnovi kleja in psilila odlično biološko razgradljive in zato primerne za odlaganje na kompost, kjer je pričakovati, da se bodo v zelo kratkem času tudi popolnoma razgradile. Glede na naravne sestavine, prisotne v kozmetični oblogi iz viskoze, je odlaganje na kompost popolnoma upravičeno dejanje, saj gre za naravna substrata z veliko hranilno vrednostjo, ki bosta zaradi tega kompostno zemljo še dodatno obogatila z minerali in ostalimi elementi, ki se nahajajo v psililu in kleju. Razen tega je biološko razgradljiva tudi viskoza. Vzporedno z določanjem biološke razgradljivosti so bile kozmetične obloge spakirane v polietilenske (PE) vrečke in shranjene v hladilnik. Namen tega postopka je bil preveriti življenjsko dobo oblog. Hramba v hladilniku se ni izkazala kot učinkovita, saj se je že po nekaj dnevih pojavila plesen, ki je v celoti prekrila površino oblog

44 V tem pogledu smo poiskali ustrezno rešitev, ki temelji na sušenju oblog pri sobni temperaturi. Te smo kasneje rehidrirali z dodatkom približno 5 ml destilirane vode in s tem vzpostavili izvorno stanje oblog. Tak postopek bi bil prav tako dobra rešitev za npr. komercialno rabo, saj imajo obloge v suhem stanju mnogo manjšo maso v primerjavi z vlažnimi, zato so kot take primernejše za rokovanje oz. za potencialen transport, razen tega pa je zmanjšano tveganje za razrast mikrobov (plesni) po površini. Z namenom doseči določeno stabilnost oblog tudi v mokrem stanju, je bilo posamezni obdelovalni kopeli dodano 5 % naravnega stabilizatorja (natrijev laktat), ki je podaljšal rok trajanja obloge, saj so te tudi po več tednih hrambe v hladilniku ostale v brezhibnem stanju. Kar zadeva biološko razgradljivost, se je ta poslabšala (slika 6.7), saj so vzorci po štirinajstih dnevih zakopavanja v zemljo, kar je čas, ko so obloge brez dodanega stabilizatorja razpadle, ostali v njihovem izvornem stanju. Kot dodatek tej raziskavi je v prihodnosti smiselno proučiti tudi dejavnik biološke razgradljivosti v odvisnosti od koncentracije Na-laktata v obdelovalni kopeli na osnovi psilila in kleja v kombinaciji z njivsko preslico, da bo na biološko razgradnjo možno objektivneje sklepati. Slika 6.7: Biološka razgradljivost nefunkcionalizirane in funkcionalizirane obloge

45 6.8 Testiranje in vivo Učinkovitost tekstilnih kozmetičnih oblog iz viskoze z nanosom psilila in kleja v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice so bile prav tako testirane po metodi in vivo, kar pomeni, da so jo preskušale prostovoljne testne osebe. V raziskavo so bile vključene 4 testne osebe, ki so si obloge nanašale na različne dele telesa, na področja, ki so si jih želele zdraviti oziroma negovati. V vseh primerih je bilo že po enem dnevu nege opaziti veliko izboljšanje pojava madežev na določenih delih telesa in pojava rdečice na obrazu in čelu (slika 6.8 desno). Slika 6.8: Rezultati in vivo pred nego (slike levo) in po negi (slike desno)

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

ALKOHOLI

ALKOHOLI ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,

Prikaži več

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111 1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami

Prikaži več

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra 10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 28. septembra o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/ Evropskega parlamen

UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  28. septembra o spremembi  Priloge  II  k Uredbi  (ES)  št. 1333/ Evropskega  parlamen 1.10.2018 L 245/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1461 z dne 28. septembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k

Prikaži več

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE

5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE 5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja

Prikaži več

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:

Prikaži več

RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE

RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja organizem

Prikaži več

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem

Prikaži več

7

7 7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

AMIN I

AMIN I AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - FK3Anatgonist5HT2c.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - FK3Anatgonist5HT2c.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] Iskanje idealnega anksiolitika Iskanje = načrtovanje, sineza in vrednotenje Iskanje idealnega anksiolitika Kaj je idealni anksiolitik? Idealni anksiolitik: - ni sedativ, - per os uporabna učinkovina -

Prikaži več

spekter edo katalog lazurni 2018 SIKKENS

spekter edo katalog lazurni 2018 SIKKENS SISTEM ZA Cetol Novatech Cetol HLS Plus Cetol Filter 7 Plus Cetol BLX Pro Cetol BLX Pro Top Cetol BL Unitop Cetol Wetterschutzfarbe Cetol Aktiva Rubbol EPS Plus Rubbol Satura Plus Rubbol Primer/Grund Plus

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Pripravil: Miha Miha Šetina Šetina >> Zrakotesno, energetsko varčno in tajnostno vgrajevanje, zunanjega stavbnega pohištva po evropskih smernicah EnEV oz RAL z inovativnimi sistemi Pinta abdichtung >>

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

1

1 1. Pojme na desni poveži z ustreznimi spojinami in ioni na levi strani glede na njihove lastnosti in uporabo pri vaji določevanja glukoze in saharoze v skupnem vzorcu! Ni nujno, da si vsi pojmi povezani!

Prikaži več

Kmetijska šola Grm Sevno Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007

Kmetijska šola Grm Sevno Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007 Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007 O ENCIMIH So najpomembnejša skupina beljakovin, so biokatalizatorji, znanih je okoli 3000, znižujejo aktivacijsko

Prikaži več

HALOGENI ELEMENTI

HALOGENI ELEMENTI HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo

Prikaži več

SLO wintherwax

SLO wintherwax O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka

Prikaži več

KATALOG SREBROVIH SPAJK

KATALOG SREBROVIH SPAJK KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn

Prikaži več

KEMAGLET G

KEMAGLET G KEMAGLET G Bela cementna izravnalna masa Odličen oprijem na podlago Paropropustnost Odpornost na vlago in vodo Primerno za zunanjo in notranjo uporabo Lahka obdelovalnost Ne poka, se ne krči in ne nabreka

Prikaži več

ovitek FIT-1

ovitek FIT-1 Funkcionalna inzulinska terapija Dnevnik vodenja FIT 1 Vaš diabetes v novi luči Sistem za merjenje glukoze v krvi 12:24 Moje vrednosti SRE TOR PET Danes, petek, 21. oktober 5.2 mmol L 12:23 Moj teden (Zadnjih

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc [ifra kandidata: Dr `av ni iz pitni center *M* PREDPREZKUS KEMJA zpitna pola Marec / minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik svin~nik B

Prikaži več

Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo

Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo 1. Zakon o stalnih masnih razmerjih Masno razmerje reagentov, v katerem se reagenti spajajo, je neodvisno od načina reakcije ter vedno isto. 2. Zakon o mnogokratnih

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - −omen_Baènik

Microsoft PowerPoint - −omen_Baènik Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje

Prikaži več

Microsoft Word - VS TTO.docx

Microsoft Word - VS TTO.docx PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. STOPNJE TEHNOLOGIJE TEKSTILNEGA OBLIKOVANJA 1. LETNIK JE SKUPEN ZA OBE SMERI OBVEZNI PREDMETI 1. LETNIK Zimski semester - 1. semester Razvoj

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

60 Uradni list Evropske unije SL 03/Zv R2316 L 289/4 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2316/98 z dne 26. ok

60 Uradni list Evropske unije SL 03/Zv R2316 L 289/4 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2316/98 z dne 26. ok 60 SL 03/Zv. 24 318R2316 L 28/4 URADNI LIST EVRPSKIH SKUPNSTI 28.10.18 UREDBA KMISIJE (ES) št. 2316/8 z dne 26. oktobra 18 o dovolitvi novih dodatkov in spremembi pogojev za dovolitev več dodatkov, ki

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh.

Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh. Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh. PREBAVA (DIGESTIJA) IN VSRKAVANJE (ABSORPCIJA) V PREBAVILIH OH, B in M so uporabni

Prikaži več

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol

Prikaži več

Microsoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc

Microsoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.

Prikaži več

Akcije jesen september-december Restorativa Preventiva Endodontija Kerr restorativa Odkrijte našo ponudbo najnovejših restorativnih materi

Akcije jesen september-december Restorativa Preventiva Endodontija Kerr restorativa Odkrijte našo ponudbo najnovejših restorativnih materi Akcije jesen 2018. september-december 2018. Restorativa Preventiva Endodontija Kerr restorativa Odkrijte našo ponudbo najnovejših restorativnih materialov. Kerr Endodontija Na zamudite aparata za strojno

Prikaži več

Tehnična specifikacija odtočnega sistema MEAFLUID CW 100 MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom A15 B125 C250 MEAFLUID Ø110 MEAFLUI

Tehnična specifikacija odtočnega sistema MEAFLUID CW 100 MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom A15 B125 C250 MEAFLUID Ø110 MEAFLUI MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom MEAFLUID 100 1000 136 100 127 68 Ø110 MEAFLUID 100 Lastnosti a: o Material mulde: ojačan poliester s steklenimi vlakni, z naravnimi minerali Zaščita robov o ojačani poliester

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471 Priloga IV Znanstveni zaključki 1 Znanstveni zaključki Zdravila, ki vsebujejo sartan, so pomembna možnost za zdravljenje resnih in morebitno resnih stanj, kot so hipertenzija in določene bolezni srca ali

Prikaži več

Nova paleta izdelkov za profesionalce!

Nova paleta izdelkov za profesionalce! Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe

Prikaži več

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF ( ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

DISTRIBUCIJA

DISTRIBUCIJA PORAZDELITEV (DISTRIBUCIJA) ZDRAVILNIH UČINKOVIN V ORGANIZMU Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo dr. Igor Locatelli doc. dr. Mojca Kerec Kos Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani (L)ADME

Prikaži več

8_ICPx

8_ICPx INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR PULP AND PAPER INSTITUTE Vpliv dizajna na reciklabilnost papirne embalaže Matej Šuštaršič, Janja Zule GZS, 12.12.2014 Vsebina - Kaj je (eko)dizajn? - Pomen recikliranja papirja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

1

1 Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Identifikacija snovi ali pripravka: Uporaba snovi ali pripravka: Dodatek za injekcijsko maso. INJEKTIN F3 Proizvajalec: TKK Proizvodnja

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj

Prikaži več

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor: Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta

Prikaži več

KAMENOL

KAMENOL KAMENOL Malta za polaganje kamna Visoke trdnosti Odpornost na vlago in vodo Za zunanjo in notranjo uporabo Zmrzlinska odpornost Dobra obdelovalnost Izdatnost OPIS PROIZVODA PODROČJE UPORABE Srednjeslojna

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation NOVOSTI NA PODROČJU NEVARNIH KEMIKALIJ GHS 1 mag. Sandra SENČIČ KOVA d.o.o., Celje NOVOSTI GHS Uredba (ES) št. 1272/2008 z dne 16.12.2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi

Prikaži več

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM NORMATIVNA UREDITEV VARSTVA PRED POŽAROM Kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v večstanovanjskih hišah? Kako

Prikaži več

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Prikaži več

Tehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali

Tehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

Add title text here

Add title text here ž Branka Viltužnik Aljoša Košak Aleksandra Lobnik Vsebina predavanj Težke kovine v okolju Adsorpcija težkih kovin Magnetni nanodelci kot adsorbenti Priprava CoFe 2 O 4 magnetnih nanodelcev Karakterizacija

Prikaži več

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015

Prikaži več

5_1_Wand_Details

5_1_Wand_Details Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno

Prikaži več

ELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E

ELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E ELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E o Fe 2+ /Fe 3+ = 0,771 V) Rez.: 0,735 V 2. Izračunajte

Prikaži več

CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard

CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard Zaupanja vredna tehnologija ploščatih ključev za širok spekter uporabe Patentirani obojestranski ključ CY110 nudi podobne prednosti, kot sistemi

Prikaži več

KAV A

KAV A KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode] Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 86 83 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška št.: 86 83 42 KAZALO 1. UVOD...3 2. OPOZORILO! POMEMBNI

Prikaži več

No Slide Title

No Slide Title Interakcije zdravil Marija Bogataj Interakcije zdravil: farmacevtske: fizikalna ali kemijska inkompatibilnost običajno napovedljive skoraj vedno se jim je mogočeizogniti parenteralne oblike, peroralne:

Prikaži več

Pred uporabo natančno preberite to navodilo

Pred uporabo natančno preberite to navodilo NAVODILO ZA UPORABO Dermazin mg/g krema SREBROV SULFADIAZIN Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. Če

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

DISTRIBUCIJA

DISTRIBUCIJA DISTRIBUCIJA ZDRAVILNIH UČINKOVIN V ORGANIZMU Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo doc. dr. Mojca Kerec Kos Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani (L)ADME SISTEM MESTO DELOVANJA OSTALA TKIVA

Prikaži več

d.d.

d.d. VARNOSTNI LIST JUBOCID Stran 1/6 Datum izdaje 10. 02.2009 Verzija 07 1. IDENTIFIKACIJA PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Trgovsko ime pripravka: Tehnično ime, uporaba: Proizvajalec/dobavitelj: Nujni primeri

Prikaži več

1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz

1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz 1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz. organeli in okoljem o regulator vstopa in izstopa

Prikaži več

KATALOG SREBROVIH SPAJK PIKAS d.o.o. Brunov drevored 11 SI TOLMIN Tel.: Fax: Internet:

KATALOG SREBROVIH SPAJK PIKAS d.o.o. Brunov drevored 11 SI TOLMIN Tel.: Fax: Internet: KATALOG SREBROVIH SPAJK PIKAS d.o.o. Brunov drevored 11 SI - 5220 TOLMIN Tel.: 05 381 03 84 Fax: 05 381 03 87 E-mail: pikas@pikas.si Internet: www.pikas.si UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajke

Prikaži več

UNI-bet plus 

UNI-bet plus  NAVODILO ZA UPORABO PLEZALK UNI-Met+400, UN-Met+450, UNI-Met+550 Univerzalne plezalke za plezanje na betonske, plastične in železne drogove. Navodilo za uporabo UNI-met + plezalk za plezanje na betonske,

Prikaži več

Galantamin Stada AnnexI-II-sl

Galantamin Stada AnnexI-II-sl Dodatek I Seznam imen, farmacevtskih oblik, jakosti zdravil, poti uporabe zdravila, predlagateljev v državah članicah 1 Država članica EU/EGP Avstrija Avstrija Avstrija Češka Češka Češka Danska Danska

Prikaži več

PERIODNI SISTEM 1. skupina

PERIODNI SISTEM 1. skupina PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.

Prikaži več

ALGNE TEHNOLOGIJE TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI

ALGNE TEHNOLOGIJE  TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI AlgaeBioGas algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin Lea Lavrič in Robert Reinhardt Otvoritev demonstracijskega centra za gojenje mikroalg Projekt AlgaeBioGas Programa CIP

Prikaži več

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.

Prikaži več