OGREVANJE HIŠE S PELETI IN ODPADNIM OLJEM diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektoriral: Rok Pudgar visokošolski strokovni študijski p

Transkripcija

1 OGREVANJE HIŠE S PELETI IN ODPADNIM OLJEM diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektoriral: Rok Pudgar visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Energetika red. prof. dr. Jurij Avsec prof. dr. Katja Bergles Bricman Krško, junij 2018 I

2 II

3 ZAHVALA Zahvaljujem se družini za vso podporo, ki so mi jo nudili med izdelovanjem diplomske naloge, ter za potrpežljivost, ki je bila neizmerna, saj je bilo obdobje za izdelavo diplomske naloge resnično dolgo. Zahvaljujem se prijatelju Miranu za nasvete pri načrtovanju ogrevalnega sistema ter mentorju red. prof. dr. Juriju Avscu za pomoč pri diplomski nalogi. III

4 OGREVANJE HIŠE S PELETI IN ODPADNIM OLJEM Ključne besede: peleti, odpadno olje, ogrevanje UDK: 697.1:630*83(043.2) Povzetek V diplomski nalogi smo se osredotočili na temo ogrevanja stanovanjske hiše s peleti, v kombinaciji z doziranjem odpadnega olja v peletni kotel. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti, če lahko z dodajanjem odpadnega olja po kapljicah doprinesemo k boljšemu izkoristku sistema oziroma ali se izkoristek kako poslabša. Izračunali smo energetske potrebe hiše in izdelali energetsko izkaznico. Navedli smo ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti hiše. Ob načrtovanem ogrevalnem sistemu smo analizirali in izračunali količino in stroške energentov. Določili smo potrebno moč kotla. Prišli smo do spoznanja, da se investicija v sistem za dovod odpadnega olja povrne v slabih 11 letih. IV

5 HEATING THE HOUSE WITH PELLETS AND WASTE OIL Key words: pelets, waste oil, heating UDK: 697.1:630*83(043.2) Abstract In our thesis we focused on heating the home with pellets in combination with injecting the waste oil into the pellet boiler. The purpose of thesis was to figure out, if we can get a better efficiency of system by adding waste oil into the system or if the efficiency will be worse. We calculated energy values of our home, then we made an energy performance certificate. We added measures to improve energy efficiency of the house. We calculated calorific and price values for our system. We determined efficiency of boiler. We found out that an investment into oil delivery system pays itself off in savings in 11 years. V

6 KAZALO VSEBINE 1 UVOD PREDSTAVITEV STAVBE PREDSTAVITEV PROGRAMA KNAUF INSULATION PRERAČUN STAVBE ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE TEORETIČNA IZHODIŠČA LESNA BIOMASA Lesni peleti Energijska vrednost lesnih peletov Kotli na pelete Peletni gorilnik ODPADNA OLJA Zakonodaja o odpadnih oljih v Sloveniji Ravnanje z odpadnimi olji Ponovna uporaba odpadnih olj Splošne prepovedi Zbirni center Uporaba odpadnega olja kot gorivo Mikro dozirni ventil za odpadno olje Postrojenje kotlovnice PRIKAZ NAČRTOVANE KOTLOVNICE SHEMATSKI PRIKAZ VEZAVE OGREVALNEGA SISTEMA PELETNI OGREVALNI SISTEM Izračun moči načrtovanega kotla na pelete Ostala oprema za delovanje ogrevalnega sistema ANALIZA OGREVANJA HIŠE Z LESNIMI PELETI IN ODPADNIM OLJEM IZRAČUN POTREBNE KOLIČINE ENERGENTA ZA OGREVALNO SEZONO Primerjava na osnovi znanih podatkov Izračun na osnovi dejanske porabe kurilnega olja Izračun porabe količine lesnih peletov Izračun porabe odpadnega olja Izračun kurilne vrednosti obeh energentov na sezono VI

7 7.2 EKONOMSKI UČINEK NAČRTOVANEGA OGREVANJA NA SEZONO Primerjava cen energentov načrtovanega ogrevanja z dosedanjim ogrevanjem s kurilnim oljem Izračun stroškov vgradnje sistema za dovod odpadnega olja in povrnitev investicije REZULTATI IN RAZPRAVA SKLEP VIRI IN LITERATURA PRILOGE PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA VII

8 KAZALO SLIK SLIKA 1.1: PROČELJE HIŠE (LASTNI ARHIV)... 2 SLIKA 1.2: VZHODNA STRAN HIŠE (LASTNI ARHIV)... 2 SLIKA 1.3: ZAHODNA STRAN HIŠE (LASTNI ARHIV)... 3 SLIKA 4.1: OSNOVNI PODATKI... 5 SLIKA 4.2: CONA... 6 SLIKA 4.3: KONSTRUKCIJE NA OVOJU STAVBE... 7 SLIKA 4.4: ANALIZA CONE... 8 SLIKA 4.5: ANALIZA STAVBE... 9 SLIKA 4.6: IZKAZ STAVBE SLIKA 4.7: ENERGETSKA IZKAZNICA SLIKA 4.8: ENERGETSKA IZKAZNICA SLIKA 5.1: LESNI PELETI [3] SLIKA 5.2: GORILNIK Z DOVODOM OD SPODAJ [5] SLIKA 5.3: GORILNIK Z DOVODOM IZ RETORTE [5] SLIKA 5.4: GORILNIK Z GRAVITACIJSKIM DOVODOM [5] SLIKA 5.5: KOLIČINA NASTALIH IN ZBRANIH ODPADNIH OLJ [8] SLIKA 5.6: ZBIRNI CENTER V IZOLI [11] SLIKA 5.7: MIKRO DOZIRNI VENTIL P-DOT CT HM (SLIKA JE SIMBOLIČNA) SLIKA 5.8: KOTEL KWB EASYFIRE 25KW TER ZALOGOVNIK SANITARNE VODE (SLIKA JE SIMBOLIČNA) SLIKA 5.9: POVEZAVA Z EKSPANZIJSKO POSODO (SLIKA JE SIMBOLIČNA) SLIKA 5.10: POVEZAVA OGREVALNEGA SISTEMA (SLIKA JE SIMBOLIČNA) SLIKA 6.1: SHEMA OGREVALNEGA SISTEMA [16] SLIKA 6.2: SHEMA PELETNEGA OGREVALNEGA SISTEMA, POVEZANEGA Z RADIATORJI [17] SLIKA 6.3: PEČ NA PELETE Z ZALOGOVNIKOM (LASTNI ARHIV) SLIKA 7.1: PRIMERJAVA CEN ENERGENTOV [18] VIII

9 KAZALO TABEL TABELA 4.1: KAZALCI RABE ENERGIJE TABELA 7.1: IZRAČUN STROŠKOV IX

10 UPORABLJENI SIMBOLI Hi - kurilnost ŋk - izkoristek kotla EL - požarna odpornost X

11 UPORABLJENE KRATICE PCB - poliklorirani bifenili Ur. list RS - Uradni list Republike Slovenije ELKO - ekstra lahko kurilno olje XI

12 1 UVOD Ljudje iščemo vedno več novih načinov ogrevanja stanovanjskih hiš, ki bi za nas bili dostopnejši, cenejši in nam hkrati nudili dobre ogrevalne pogoje. Energija ogrevanja je uvrščena zelo visoko med življenjskimi stroški, zato je pomembna prava izbira ogrevalnega sistema. Kot gorivo pri ogrevanju stanovanjske hiše, je pomembna raba energentov, ki se v naravi obnavljajo ter energentov, ki obremenjujejo okolje in jih lahko tako ponovno uporabimo pri procesu izgorevanja. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na ogrevanje stanovanjske hiše, kjer bomo v kombinaciji s peleti, dodajali v peč odpadno olje in tako izrabili energijo odpadnega olja. S pomočjo programa Knauf Insulation bomo izračunali toplotne izgube hiše glede na obstoječi sistem ogrevanja. Našo hišo ogrevamo s kurilnim oljem. Ugotoviti hočemo, kaj lahko dosežemo, če zamenjamo obstoječi sistem ogrevanja. Osredotočili se bomo na samo postavitev ogrevalnega sistema, pri čemer nam bodo v pomoč tudi teoretična izhodišča. Zanimala nas bo poraba energenta. Pojasnili bomo vpliv energenta na okolje. Na odločitev za zamenjavo ogrevalnega sistema pa bo pomembno vplival tudi ekonomski učinek ogrevanja. Ker je na trgu zelo malo podobnih sistemov ogrevanja stanovanjskih hiš, bo raziskovanje teme skozi nastajanje diplomske naloge toliko bolj zanimivo. 1

13 2 PREDSTAVITEV STAVBE Na sliki 1:1 je fotografija pročelja stavbe, ki jo bomo v programu Knauf Insulation preračunali. Slika 1.1: Pročelje hiše (lastni arhiv) Na sliki 1.2 je fotografija vzhodne strani stavbe. Slika 1.2: Vzhodna stran hiše (lastni arhiv) 2

14 Na sliki 1.3 je fotografija zahodne strani stavbe. Slika 1.3: Zahodna stran hiše (lastni arhiv) Hiša stoji na nadmorski višini 650 m. Postavljena je na osojni strani pod višjim hribom, obraslim s smrekovim gozdom. 3

15 3 PREDSTAVITEV PROGRAMA KNAUF INSULATION Program je izdelan na podlagi računskih metod, ki so določene s standardom SIST EN ISO12241, in služi za izračun rabe energije v stavbah. Najprej določimo in poimenujemo projekt ter aplikacijo. Vnesti moramo meteorološke ter osnovne podatke, kot so katastrska občina, lokacija kraja x, y, parcelna številka, število etaž, podnebje,... Nato preidemo na cone, kjer izberemo namembnost stavbe za preračun. Vnesti moramo število etaž, potrebno prostornino, površino stavbe, način ogrevanja s prekinitvami ali brez, način gradnje,... Ko vse podatke izberemo ter potrdimo, sledi področje izbire konstrukcij. Tukaj določimo izolacijske materiale, debelino, gostoto ter njihovo prevodnost in prehodnost. Za tem preidemo na analizo, kjer imamo podane zavihke s konstrukcijo, cono ter oceno ustreznosti stavbe. Sedaj določimo še sisteme prezračevanja, ogrevanja, tople vode, razsvetljave, Na koncu imamo zavihek o izkazu stavbe, kjer imamo podane kazalnike energijske učinkovitosti stavbe. S pomočjo programa bomo izračunali energetske izgube hiše, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem konstruiranju ogrevalnega sistema ter pri odločanju glede zamenjave obstoječega načina ogrevanja. 4

16 4 PRERAČUN STAVBE Slika 4. 1 prikazuje osnovne podatke o izdelovalcu energijske izkaznice. Slika 4.1: Osnovni podatki 5

17 Na sliki 4.2 so prikazani osnovni podatki, ki so potrebni za izračun energijske izkaznice. Slika 4.2: Cona 6

18 Iz slike 4.3 je razviden prikaz ustreznosti zunanjih konstrukcij na hiši. Slika 4.3: Konstrukcije na ovoju stavbe 7

19 Slika 4.4 prikazuje količino potrebne toplote za ogrevanje in porabo energije za hlajenje naše hiše v celotnem koledarskem letu. Slika 4.4: Analiza cone 8

20 Iz slike 4.5 je razvidna analiza stavbe glede na uporabljene materiale ter toplotno in hladilno obremenitev. Slika 4.5: Analiza stavbe 9

21 Slika 4.6 prikazuje kazalnike energijske učinkovitosti stavbe. Slika 4.6: Izkaz stavbe 4.1 ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE Slika 4.7 prikazuje podatke o energijski učinkovitosti naše hiše. 10

22 Slika 4.7: Energetska izkaznica Slika 4.8 nam pokaže informacijo o potrebni energiji za delovanje stavbe. 11

23 Slika 4.8: Energetska izkaznica Z izdelavo energetske izkaznice smo pridobili podatke o energetski učinkovitosti hiše. Pri tem smo upoštevali toplotno-tehnične lastnosti hiše in meteorološke razmere. 12

24 Ugotovili smo, da je hiša uvrščena v energetski razred F, kar pomeni, da je energetsko zelo potratna. Vzroke smo iskali v legi stavbe, starosti hiše, slabšemu tesnjenju oken in uporabi starejših izolacijskih materialov, ki ne ustrezajo normativom sodobne gradnje. K energetski potratnosti prispeva tudi star ogrevalni sistem, ki je potreben temeljite prenove. Podatek o potrebni količini toplote za ogrevanje smo primerjali s podatkom o porabljeni količini energije, ki jo na osnovi izkušenj iz preteklih let, dovajamo v hišo z ogrevanjem na kurilno olje. Večjega odstopanja nismo zaznali. Podatke smo uporabili za izračun količine energentov pri načrtovanem ogrevanju hiše na pelete in dodajanjem olja po kapljicah. V pomoč pri izračunu so nam bili kazalci rabe energije, ki so razvidni iz tabele 4.1. Energetska sanacija obstoječe stavbe bo zahtevna. Pridobili smo priporočila, kateri del hiše povzroča največje izgube energije, kaj je ekonomsko najbolj smotrno in kaj je potrebno čimprej sanirati. Odločili se bomo za obnovljive vire energije. Ti na okolje skoraj nimajo negativnega vpliva. Prinašajo pa ekonomsko korist, strošek za porabljeno energijo bo manjši. Zmanjšati moramo emisije ogljikovega dioksida. To bomo poskusili doseči še s preprostimi spremembami vsakodnevnih navad. Zmanjšali bomo temperaturo v stanovanju, izklapljali bomo naprave, ki jih ne uporabljamo in redno čistili hladilnik in zamrzovalne naprave. Tabela 4.1: Kazalci rabe energije KAZALCI RABE ENERGIJE potrebna toplota za ogrevanje dovedena energija za delovanje stavbe primarna energija emisije CO2 maksimalna toplotna moč KOLIČINA 176 kwh/m 2 a 235 kwh/m 2 a 334 kwh/m 2 a 77 kg/m 2 a kw Dovedena energija za delovanje stavbe je visoka. Nujno moramo izboljšati energijsko učinkovitost ovoja stavbe, še dodatno toplotno izolirati zunanje stene, zamenjati okna, toplotno izolirati podstrešje in prenoviti ogrevalni sistem. Podrobneje v nadaljevanju. 13

25 5 TEORETIČNA IZHODIŠČA V nadaljevanju naloge smo s pomočjo literature poiskali že znane podatke, ki so nujno potrebni pri konstruiranju peči na pelete, dodajanju odpadnega olja po kapljicah ter razumevanju delovanja planiranega ogrevalnega sistema LESNA BIOMASA Biomasa je v splošnem organska snov, ki lahko služi kot vir energije. Med biomaso spadajo les in lesni ostanki, ostanki izrabe kmetijskih površin, ostanki pri proizvodnji industrijskih rastlin ter določeni gospodinjski odpadki. V skupino lesne biomase spadajo ostanki in odpadki iz gozdarstva in lesne industrije, les iz kmetijstva, proizvodi ciljnega gospodarjenja, predelovalnih obratov in drug odslužen les. [1] Lesna biomasa se pridobiva iz naravnih ali novih gozdnih nasadov, kot so plantaže oziroma energijski nasadi. Lesno biomaso se najpogosteje uporablja in pretvarja v energijo. S to obliko biomase tudi ne prispevamo k dodatnem nastajanju ogljikovega dioksida v prostoru, ki je največji povzročitelj klimatskih sprememb v atmosferi. [2] Lesna biomasa je eden izmed največjih obnovljivih virov energije na zemlji. Poznamo štiri večje oblike lesne biomase, ki se uporabljajo za pretvorbo v energijo: polena, sekanci, briketi in peleti. Sodobna kurišča so vnaprej glede na svojo velikost prilagojena točno določeni obliki lesne biomase. Zaradi vedno višjih cen fosilnih goriv narašča uporaba kurišč na polena, kjer je sistem že moderniziran z avtomatskim vžigom, vendar pa še nima avtomatskega dovajanja goriva v kurišče, kot ga ima sistem na sekance ali pelete. [2] 14

26 5.1.1 Lesni peleti Lesni peleti so valjaste oblike in narejeni iz čistega lesa, slika 5.1. S komprimiranjem suhe žagovine nastanejo valjčki premera od 6 do 8 mm in dolžine od 5 do 50 mm, ki so primerni za ogrevanje manjših objektov, ter peleti premera od 10 do 12 mm, ki so primerni predvsem za ogrevanje večjih energetskih postrojenj. Peleti se proizvajajo industrijsko z žaganjem in komprimiranjem posušenega lesa, kjer je prisoten tlak do 1000 bar. Za 1 m 3 pelet potrebujemo od 6 do 8 m 3 surovine. Odstotek vlage v peletih je nizek in ne znaša več kot 8 %, zato so izkoristki izgorevanja v kotlu visoki. Med proizvodnjo peletov se pogosto doda koruzni škrob, ki deluje kot vezivo, s čimer je proces stiskanja in vezave lesnih delcev lažji, hkrati pa se poveča mehanska trdota proizvoda. Količina veziva ne sme znašati več kot 2 %. Med dobre lastnosti peletov ne spada samo njihova energijska vrednost, temveč tudi oblika in velikost, to pa omogoča dobre pogoje transporta in skladiščenja ter enostavno dodelitev mase v kurišče preko polžev ali pnevmatskih prenosnikov, s čemer se udobnost uporabe približa sistemu na plin ali kurilno olje. [2] Slika 5.1: Lesni peleti [3] 15

27 Energijska vrednost lesnih peletov Energijska vrednost lesnih peletov je med 4,7 in 5,5 MWh/tono; odvisna je od vrste lesa, količine vlage ter ohranjenosti lesa. Tako je energijska vrednost dveh kilogramov peletov približno enaka enemu litru kurilnega olja. [4] Kotli na pelete Peletni kotli so izdelani za centralno ogrevanje in so izključno narejeni za uporabo goriva na lesne pelete. Kotli so opremljeni s priključki na centralni sistem ogrevanja ter odvod dimnih plinov. Vizualno se ne razlikujejo dosti od kotlov na kurilno olje ali plin. Uporabljajo se za centralno ogrevanje in za pripravo sanitarne vode stanovanjskih hiš. Toplotna moč kotlov se giblje med 5 in 50 kw, njihov izkoristek pa znaša približno 90 %. Poraba peletov v kotlu znaša od 10 do 40 kw toplotne moči in služi pretežno pripravi tople sanitarne vode. [5] Peletni gorilnik Peletni gorilnik je ključen del kurišča. Uporabljamo ga za dovajanje peletov v kurišče ter za vžig. Poznamo gorilnik z dovodom peletov od spodaj, gorilnik z dovodom peletov iz retorte in gorilnik z gravitacijskim dovodom. [5] Peletni gorilnik z dovodom od spodaj: Peletni gorilnik z dovodom od spodaj je sestavljen iz kuriščnega in dozirnega dela. Kuriščni del se nahaja v kurišču, dozirni del pa je nameščen izven kotla in ima polžni prenosnik z elektromotorjem. Iz zalogovnika potujejo peleti proti dozirnemu delu, nato jih polžni prenosnik naprej dovaja do kurišča, od koder s spodnje strani vstopajo v zgorevalni lonec, hkrati pa se v zgorevalni lonec dovaja svež primarni zrak. Sekundarni zrak se dovaja preko 16

28 posebne odprtine v vrtinčasto komoro, kjer pride do končnega izgorevanja oziroma oksidacije plinov, ki so posledica uplinjanja biomase. [5] Na sliki 5.2 je izvedba gorilnika z dodajanjem pelet od spodaj. Slika 5.2: Gorilnik z dovodom od spodaj [5] Na sliki 5.3 je peletni gorilnik z dovodom iz retorte. Kuriščni del ima v kurišču in dozirni del zunaj kotla.v dozirnem delu je polžni prenosnik skupaj z elektromotorjem in retorto, ki služi kot vmesni zalogovnik. Peleti potujejo iz zalogovnika do retorte in nato v polžni prenosnik, ki pelete dozira v zgorevalno komoro z bočne strani. Primarni zrak potuje v zgorevalno komoro pod dovedenimi peleti s spodnje strani, sekundarni zrak pa potuje v vrtinčasto komoro. [5] 17

29 Slika 5.3: Gorilnik z dovodom iz retorte [5] Peletni gorilnik z gravitacijskim dovodom: Pri gorilniku z gravitacijskim dovodom je kuriščni del sestavljen iz gorilnega lonca v kurišču in cevke, preko katere s pomočjo delovanja gravitacije padajo peleti iz zalogovnika. V gorilni lonec se ponovno dovedeta primarni in sekundarni zrak do mesta zgorevanja. [5] Na sliki 5.4 je gorilnik z gravitacijskim dovodom. Slika 5.4: Gorilnik z gravitacijskim dovodom [5] 18

30 5. 2 ODPADNA OLJA Odpadna olja so snovi, ki so rabljena, vendar še ne dokončno izrabljena. Še vedno jih lahko uporabimo. So vsa mineralna ali sintetična olja, ki niso več primerna za uporabo, za katero so bila prvotno namenjena. Znano je, da so nova olja sestavljena iz baznega olja in aditivov, sestavo odpadnih olj pa zelo težko natančno določimo. Sestava odpadnega olja je odvisna od njegove uporabe, pogojev obratovanja ter načina zbiranja odpadnega olja. V splošnem so odpadna olja sestavljena iz baznega olja, razkrojenih aditivov, produktov oksidacije, vode, rje ter raznih obrabnih delcev. [6] Zakonodaja o odpadnih oljih v Sloveniji Upoštevanje predpisov odpadnih olj v Sloveniji vključuje: [6] - Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji Ur. list RS št. 85/98, 45/00, 20/01, 13/03, - Pravilnik o ravnanju z odpadki Ur. list RS št. 84/98 in 50/01, - Operativni program ravnanja z odpadnimi olji. Najpomembnejši členi pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji so: [6] - 2. člen definicija odpadnih olj, - 7. člen prepoved mešanja s snovmi, ki vsebujejo PCB, - 9. člen obveznost povzročitelja, da odda odpadna olja zbiralcem, člen obveznost povzročitelja, da uredi sprejemno mesto, člen obveznosti zbiralcev, člen pogoji za regeneracijo odpadnih olj, člen pogoji za uporabo odpadnih olj kot gorivo, člen obveznosti trgovcev, ki prodajajo motorna olja na drobno. ''Za druga ravnanja, ki niso opredeljena s pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki.'' [6] 19

31 5.2.2 Ravnanje z odpadnimi olji ''Pri ravnanju z odpadnimi olji se osredotočimo na dvoje, in sicer zbiranje odpadnih olj ter ponovno uporabo.'' [6] Pri zbiranju odpadnih olj uporabljamo sistem, ki ne vpliva negativno na okolje, in upoštevamo pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji: [6] - prevzemno mesto: imeti mora nameščene posode za hranjenje odpadnih olj, - zbiralnica: imeti mora posode za sprejemanje in hranjenje odpadnih olj, - zbirni center: objekt je namenjen začasnemu skladiščenju in razvrščanju odpadnih olj. Najugodnejša postavitev zbiralnic je na bencinskih postajališčih, kjer so pogoji zbiranja ter znanje že prisotni. ''Po raziskavah iz leta 2003 je bilo v Sloveniji 9 zbirnih centrov, in sicer v Kamniku, 2 v Mariboru, Ljubljani, Celju, Kranju, Lenartu, Ptuju in Velenju, samih prevzemnih mest pa kar nekaj sto.'' [6] Odpadna olja so nevaren odpadek in jih je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi ali nenevarnimi odpadki Ponovna uporaba odpadnih olj Ponovna uporaba odpadnih olj omogoča ponovno koriščenje pridobljenega še uporabnega olja z regeneracijo ali z uporabo za gorivo. Regeneracija poteka z rafiniranjem odpadnih olj, kjer se predvsem odstranjujejo kontaminanti, ki so nastali iz oksidacije ter aditivov. Pri uporabi za gorivo uporabimo odpadna olja v kurilnih napravah, kjer se pridobljena energija upoštevajoč predpisom ustrezno porabi. [6] 20

32 V Sloveniji večino odpadnega olja uporabimo kot gorivo pri sosežigu odpadkov, le nekaj tega se ga regenerira približno 3 tone letno. Leta 2014 smo predelali 4166 ton odpadnega olja, odstranili pa okoli 700 ton. Leta 2012 smo imeli v Sloveniji registrirani 33 pravnih oseb (zbiralcev) na področju zbiranja odpadnega olja, 3 pravne osebe na področju regeneracije odpadnih olj in 4 pravne osebe na področju sosežiga odpadnih olj. [7] Na sliki 5.5 je količina nastalih in zbranih odpadnih olj v Sloveniji. Slika 5.5: Količina nastalih in zbranih odpadnih olj [8] Poznamo še nekatere koristi ponovne uporabe odpadnega olja: - ponovna uporaba odpadnega olja preprečuje dodatno onesnaževanje okolja, - s ponovno uporabo odpadnega olja z namenom ogrevanja lahko privarčujemo nekaj denarja, - odpadno olje nima določenega roka uporabe, lahko ga uporabljamo neštetokrat, s časoma se olje le umaže, - skladiščenje odpadnega olja v mazalne namene zmanjšuje potrebe po izdelovanju novega in s tem preprečujemo dodatno škodo v okolju, 21

33 - potrebe po recikliranju odpadnega olja lahko privedejo do novih delovnih mest v obratih recikliranja, - recikliranje odpadnega olja vpliva na okolje in zdravje ljudi. [9] Odpadno olje shranjuje energijo, odpira potrebe po novih delovnih mestih in služi kot gorivo. [9] Splošne prepovedi Med splošne prepovedi glede odpadnih olj spadajo: - ''odpadnih olj ne smemo odlagati v zabojnike komunalnih odpadkov, - odpadnih olj ne smemo zlivati v naravo, - odpadnih olj ne smemo uporabljati v kurilnih napravah brez okoljevarstvenega dovoljenja, - odpadnih olj ne smemo obdelovati brez okoljevarstvenega dovoljenja, - odpadnih olj ne smemo odlagati na odlagališčih.'' [10] Zbirni center Slika 5.6 prikazuje zbiralnico, kjer lahko uporabniki v modro 500 litrsko posodo oddajajo odpadno olje. Odpadno olje odlijejo v ta posebni zabojnik, prazno embalažo pa shranijo za ponovno uporabo ali pa jo odložijo v namenski zabojnik za embalažo. 22

34 Slika 5.6: Zbirni center v Izoli [11] Uporaba odpadnega olja kot gorivo Kot gorivo v kurilni napravi lahko sosežigamo odpadna olja, ki imajo največ 15 % vode glede na skupno maso mešanice olja in vode ter največ 10 mg PCB v 1 kg olja. Plamenišče mora biti nad 63 stopinj Celzija in kurilna vrednost večja od 30 Mj/kg. Če odpadnih olj v skladu s pravili ne moremo primerno regenerirati oziroma uporabiti kot gorivo, jih moramo odstraniti ter označiti kot nevarne odpadke. Odpadna olja lahko regeneriramo, če vsebujejo največ 5 mg PCB ter največ 30 mg halogenov v kilogramu olja. Odpadna olja lahko rafiniramo, če ne vsebujejo več kot 50 mg PCB v enem kilogramu olja. [12] 23

35 5.2.7 Mikro dozirni ventil za odpadno olje Mikro dozirni ventil P-dot CT HM z brezkontaktnim doziranjem uporabljamo za doziranje različnih materialov nizkih do srednjih viskoznosti. Prikazan je na sliki 5.7. Zaradi zelo kratkega časa proženja je možno doziranje po kapljicah z razdalje od 2 do 40 mm. Proženje je omogočeno z napetostnim signalom ali neposredno iz krmilnika. V normalnem stanju je ventil zaprt, to pa preprečuje uhajanje oziroma ''pocejanje'' materiala. V našem primeru bomo dozirni ventil uporabili za dovajanje manjših količin odpadnega olja (kapljic) v peletni kotel preko peletnega transporterja. [13] Specifikacije: Maksimalen tlak materiala: do 100bar Maksimalna temperatura materiala: do 180 stopinj Celzija Čas preklopa: <1ms Teža: 270g Odporen na: kisline, alkale, topila Življenjska doba: > 100 milijonov ciklov Slika 5.7: Mikro dozirni ventil P-dot CT HM (slika je simbolična) 24

36 5.2.8 Postrojenje kotlovnice Na sliki 5.8 imamo primer peletnega kotla znamke KWB. Levo od kotla je transportni polž, ki skrbi za dostavo peletov iz zalogovnika v kotel. Pred kotlom je posoda za pepel, polni se avtomatsko. Na desni strani pa imamo bojler za sanitarno vodo. [14] Slika 5.8: Kotel Kwb Easyfire 25KW ter zalogovnik sanitarne vode (slika je simbolična) Kotel KWB Easyfire 25 kw, delna obremenitev 8 kw, izkoristek kotla 92, 9%, toplotna moč goriva pri nazivni moči 26,9 kw, volumen posode za pepel 33 l, vodni plašč 160 kg, teža kotla 518 kg, 500 l hranilnik tople vode. Gorilnik z doziranjem od spodaj, narejen iz aluminija ter litine, moči 30kW. Na sliki 5.9 je primer sistema z ekspanzijsko posodo desno od bojlerja, zadaj na steni pa so vrata peletnega zalogovnika. Ekspanzijska posoda prevzame spremembo prostornine vode, ki nastaja zaradi spremembe temperature. [14] 25

37 Slika 5.9: Povezava z ekspanzijsko posodo (slika je simbolična) Na sliki 5.10 je prikazan primer povezave peletnega kotla z ogrevalnim sistemom ter dimnikom. Dimnik mora biti predviden za odvajanje dimnih plinov pri zgorevanju biomase, izdelan mora biti iz materiala, odpornega na vlago. Dimnik, na katerega je priključen kotel, mora biti z zunanje strani toplotno izoliran in temperaturno obstojen na morebiten vžig, saj mora vzdržati temperature do 1200 stopinj Celzija. [14] 26

38 Slika 5.10: Povezava ogrevalnega sistema (slika je simbolična) Slika 5.11 prikazuje priključitev ogrevalnega sistema. Slika 5.11: Shema ogrevalnega sistema 27

39 1. varnostni ventil 10. vod za sanitarno vodo 2. odzračevalni lonček 11. povratni vod sanitarne vode 3. zaporni ventil 12. priklop na vodovod 4. mešalni ventil 13. raztezna posoda 5. sistemska obtočna črpalka 14. radiator 6. protipovratni ventil 15. kotel 7. temperaturni manometer 16. grelec sanitarne vode 8. radiatorska dušilka 17. peletni gorilec 9. črpalka za gretje sanitarne vode 18. dimnik 28

40 6 PRIKAZ NAČRTOVANE KOTLOVNICE Pri načrtovanju in konstruiranju kotlovnice moramo upoštevati sledeče: - kotlovnic ne smemo uporabljati za druge namene, ki nimajo ničesar opraviti s kurilnim kotlom ter pripadajočo inštalacijo, - kotlovnica mora biti ločena od bivalnega prostora, - kotlovnica mora imeti vsaj 8 m 3 prostornine ter vsaj 2 m višine, - imeti mora izhod na prosto oziroma na zaščiteno evakuacijsko pot, - vrata kotlovnice se morajo odpirati v smeri evakuacije, - stene kotlovnice morajo biti požarno odporne EL90, - okna in vrata, ki ne vodijo neposredno na prosto, morajo imeti požarno odpornost vsaj EL30, - urejeno mora imeti prezračevanje, - prezračevalni vodi morajo imeti požarno odpornost EL90. [15] Požarno odpornost opredelimo v smislu časa, po katerem konstrukcija ohrani svojo funkcijo kljub požaru. Poznamo 3 kriterije za določitev požarne odpornosti: - R nosilnost, - E celovitost, - L izolativnost. Dodana številka pomeni čas, ki ga element mora prestati med požarno obremenitvijo (npr. EL90). [15] 6.1 SHEMATSKI PRIKAZ VEZAVE OGREVALNEGA SISTEMA Slika 6.1 na preprost način prikazuje potek ogrevalnega kroga. 29

41 Shema ogrevalnega sistema [16] Slika 6.1: 1. Polnjenje peletnih zalog s cisterne (4,5 m 3 peletov zadostuje za letno porabo družinske hiše). 2. Avtomatsko doziranje peletov v peč. 3. Po izgorevanju ostane 0,5 % pepela glede na celotno maso peletov. 4. Če je peč povezana z zalogovnikom, lahko dodatno zmanjšamo škodljive pline in povečamo učinkovitost ogrevanja. Na sliki 6.2 je prikaz priključitve ogrevalnega sistema na ogrevala. Slika 6.2: Shema peletnega ogrevalnega sistema, povezanega z radiatorji [17] 30

42 1. peletni kotel 9. tipalo akumulac. zalogovnika 2. odzračevanje 10. tipalo akumulac. zalogovnika 3. mešalni ventil 11. ogrevalni krog 4. zaprta raztezna posoda potni preklopni ventil 5. tipalo povratnega voda potni mešalni ventil 6. bojler 14. sobni termostat 7. tipalo 15. odpadno olje 8. zalogovnik 16. dimnik 6.2 PELETNI OGREVALNI SISTEM Slika 6.3 prikazuje načrtovani ogrevalni sistem kurjenja na pelete. Slika 6.3: Peč na pelete z zalogovnikom (lastni arhiv) Tehnične lastnosti silosa za pelete: Izvedba: samonosilna pločevinasta Dimenzije: fi 640 mm, višina 1000 mm 31

43 Kapaciteta: 300 l Dolžina polža: 1500 mm Ker imamo v svoji hiši še vedno peč na kurilno olje, smo za pomoč poprosili hišnega prijatelja in načrtovali spremembo ogrevalnega sistema s pomočjo njegove ureditve kurilnice. Na sliki 6.3 je prikazan peletni ogrevalni sistem, po katerem smo diplomsko nalogo razvijali. Potrebno je pojasniti, da je na sliki prikazan osnovni princip ogrevanja na pelete brez odpadnega olja, peletni sistem z doziranjem odpadnega olja v kotel pa je prikazan zgolj računsko. Trenutno sta fizično poseganje ter predelava ogrevalnega sistema nemogoči, saj je sistem še pod garancijo Izračun moči načrtovanega kotla na pelete Za izračun potrebujemo površino posameznih stanovanjskih prostorov, višino prostorov in koeficient toplotnih izgub. Upoštevamo moč radiatorjev v posameznih stanovanjskih prostorih: - dnevna soba: 4 kw, - spalnica 1: 2,3 kw, - spalnica 2: 2,1 kw, - spalnica 3: 2,5 kw, - kuhinja: 1,8 kw, - jedilnica: 1,7 kw, - kopalnica 1: 1,1 kw, - pralnica: 0,6 kw, - računalniški kotiček: 0,4 kw, - stranišče: 0,3 kw, - hodnik: 2 kw. SKUPAJ moč radiatorjev: 18,8 kw. 32

44 Prištejemo 2 kw za ogrevanje sanitarne vode in delimo z izkoristkom kotla: 18,8 kw + 2 kw = 20,8 kw, 20,8 kw : 0,94 = 22,13 kw. Dobljeno vsoto zaokrožimo navzgor na razpoložljivo moč kotla, ki jo določen proizvajalec ponuja. Izbrali smo kotel z močjo 25 kw Ostala oprema za delovanje ogrevalnega sistema Kotlu pripada gorilec z isto močjo, torej 25 kw. Kotel se postavi na negorljiv podstavek visok najmanj 5 cm. Spredaj mora biti prazen prostor, da se kotel lahko čisti. Zadaj za njim pa dovolj prostora, da je omogočeno čiščenje dimnika. Za doziranje peletov je potreben še silosni dozirni polž dolžine 1,5 m in silos peletov 300 l (180 kg), ki je prirejen za montažo ob kotlu. Silos se polni ročno. Dimovodni sistem že ustreza predpisom s področja požarne varnosti. Dimnik je opremljen s čistilnimi odprtinami, je odporen proti vpijanju kondenzata (nerjaveča pločevina) ter ima zadosten presek (premer 16 cm, višina 13 m) in zadosten vlek. Proizvajalci peči priporočajo še vgradnjo dodatne opreme, ki poveča varnost obratovanja, izboljša kvaliteto zgorevanja in izkoristek goriva ter podaljša življenjsko dobo kotla. V ta namen bomo vgradili še hranilnik toplote in regulacijo temperature povratne kotlovske vode. Za naše potrebe bo zadostoval 500 l zalogovnik za vodo (20 l/1kw). 6.3 OGREVANJE Z LESNIMI PELETI IN ODPADNIM OLJEM Ogrevalni sistem s kotlom na pelete bomo nadgradili tako, da bomo po kapljicah dovajali odpadno olje. Sod z odpadnim oljem bomo namestili na stenske nosilce navpično nad gorilcem. Na sod bomo vgradili zaporni ventil in nanj priklopili cev za olje, ki bo na koncu povezana z mikro dozirnim ventilom. Ta bo vgrajen v peletno cev nad gorilcem, da bo odpadno olje kapalo po kapljicah naravnost na pelete. Olje bo teklo le takrat, ko bo gorilec deloval. Shematski prikaz postavitve ogrevalnega sistema z lesnimi peleti in odpadnim oljem je razviden iz slike

45 Slika 6.4: Kotel na pelete in odpadno olje (lastni arhiv) 34

46 7 ANALIZA OGREVANJA HIŠE Z LESNIMI PELETI IN ODPADNIM OLJEM Pri raziskavi smo naleteli na težave z zbiranjem podatkov, ki nas omejujejo zaradi okoljevarstvenih predpisov uporabe. Pri določanju trajanja ogrevalne sezone smo upoštevali temperaturo zraka ter lego stanovanjske zgradbe. Ta dva dejavnika pomembno vplivata na podaljšanje ogrevalne sezone. Po podatkih Agencije RS za okolje Urada za meteorologijo traja ogrevalna sezona na naši nadmorski višini v povprečju okrog 280 dni. Naprava za ogrevanje mora biti v pripravljenosti okrog 6750 ur. Letno tako deluje okrog 2250 ur. Dodati pa moramo še 200 do 300 delovnih ur za ogrevanje sanitarne vode. Povprečno ogrevalna naprava deluje 2500 ur letno IZRAČUN POTREBNE KOLIČINE ENERGENTA ZA OGREVALNO SEZONO Kurilne vrednosti energentov so podane v naši literaturi. Podatki, ki smo jih uporabili pri izračunu: kurilna vrednost lesnih peletov: 18 MJ/kg, kurilna vrednost kurilnega olja: 43 MJ/kg, kurilna vrednost odpadnega olja: 36 MJ/kg, neto ogrevalna površina stanovanjskih prostorov = 107 m 2, 1 liter kurilnega olja = 0,845 kg, 1 liter odpadnega olja = 0,828 kg. Iz literature smo razbrali, da 1 kg kvalitetnih lesnih peletov sprošča toliko toplote kot 0,5 l kurilnega olja. 35

47 7.1.1 Primerjava na osnovi znanih podatkov Podatki iz preteklih let o porabi kurilnega olja v domačem gospodinjstvu kažejo, da smo za ogrevanje stanovanjskih prostorov v povprečju na sezono porabili 2222 litrov kurilnega olja, kar je enako 1877,59 kg Izračun na osnovi dejanske porabe kurilnega olja Izračun na osnovi dejanske porabe kurilnega olja je sledeč: - poraba kurilnega olja: 2222 l /leto, - Hi kurilnega olja: 10 kwh/l, - izkoristek peči (ŋk): 85 %. Letna proizvodnja toplote kwh: Toplota (kwh/leto) = 2222 l 10 kwh/l 0,85 = kwh/leto Izračun porabe količine lesnih peletov Izračun porabe količine lesnih peletov je sledeč: - toplota, ki jo je potrebno dobaviti: kwh/leto, - Hi lesnih peletov: 4,5 kwh/kg, - izkoristek peči (ŋk): 94 %. Predvidena letna količina peletov: Količina lesnih peletov (kg/leto) = Peleti (kg/leto) = = 4,5 t/leto kwh/leto 4.5kWh x 0.94 kg = potrebna letna toplota kwh/leto kurilnost lesnih peletov kwh x izkoristek peči % kg kwh/leto 4.23kWh/kg = 4465kg/leto Če bi namesto kurilnega olja hišo ogrevali s peleti, bi po izračunu potrebovali približno 4,5 ton peletov leto. 36

48 Pri upoštevanju dejstev, da kot gorivo uporabimo lesne pelete in odpadno olje doziramo po kapljicah, navajamo razmerje goriv: - 90 % potreb po gorivu bi pokrili z lesnimi peleti, - 10 % potreb po gorivu pa z odpadnim oljem Izračun porabe odpadnega olja 90 % mase lesnih peletov: 4018 kg. 10 % potrebne letne toplote: 1888 kwh/leto. Količina odpadnega olja kg/leto = 1888kWh/leto 1888kWh/leto 10kWh = x kWh/kg kg = 242, 57 l/leto = 240 l/leto. = kg/leto potrebna letna toplota kwh/leto = kurilnost odpadnega olja kwh x izkoristek peči % kg Namesto 10 % lesnih peletov smo uporabili odpadno olje. Za pokritje kurilne vrednosti 1888kWh/leto potrebujemo približno 240 l odpadnega olja, kar je enako 200 kg Izračun kurilne vrednosti obeh energentov na sezono Kurilna vrednost kotla na lesne pelete = 4465 kg 18 MJ/ kg = MJ. Kurilna vrednost odpadnega olja = 200 kg 36 MJ/kg = 7200 MJ. Kurilna vrednost kotla pri kurjenju lesnih peletov + odpadnega olja = MJ MJ = MJ. Pri dodani vrednosti odpadnega olja izboljšamo kurilno vrednost kotla za 7200 MJ, kar pomeni, da dobimo 8 % več energije. 37

49 7.2 EKONOMSKI UČINEK NAČRTOVANEGA OGREVANJA NA SEZONO Slika 7.1 prikazuje cene različnih energentov. Potrebovali smo jih za izračun ekonomskega učinka dosedanjega in načrtovanega ogrevanja. Slika 7.1: Primerjava cen energentov [18] Primerjava cen energentov načrtovanega ogrevanja z dosedanjim ogrevanjem s kurilnim oljem Poraba kurilnega olja na sezono: 2222 l. Cena kurilnega olja: 0,949 /l (maj 2018). Cena porabljenega kurilnega olja v sezoni: 2222 l x 0,949 /l = 2164,22. V celotni sezoni smo glede na trenutno ceno kurilnega olja porabili 2164,22. Cena lesnih peletov kakovostnega razreda A1 v 15-kilogramskih vrečah po testu Zveze potrošnikov Slovenije = 4,00. Cena 1 kg lesnih peletov: 0,27. Cena 4465 kg lesnih peletov = 1206,00. Strošek energenta pri kurjenju peči na lesne pelete znaša za eno kurilno sezono 1206,00. 38

50 Izračun cene energenta, če lesnim peletom po kapljicah dodajamo odpadno olje: - cena 4018 kg lesnih peletov = 1085,00, - cena 1 l odpadnega olja = 0,25, - cena 240 l odpadnega olja = 60,00, - cena lesnih peletov + odpadnega olja = 1145,00. Ugotovili smo, da se strošek za nakup energenta pri dodajanju odpadnega olja lesnim peletom zmanjša za 61,00 na sezono. Za ogrevanje s kurilnim oljem porabimo na sezono (po trenutno veljavni maloprodajni ceni) 2164,22, če ogrevamo samo z lesnimi peleti 1206,00, ogrevanje s peleti z dodajanjem kapljic odpadnega olja pa znese 1145,00 /sezono. Izračuni nam pokažejo, da se poslužujemo najdražjega energenta. V prihodnje bo nujno zamenjati obstoječi ogrevalni sistem z varčnejšim Izračun stroškov vgradnje sistema za dovod odpadnega olja in povrnitev investicije Navajamo in cenovno ovrednotimo material in dela, ki so potrebna za vgradnjo sistema za dovod odpadnega olja. Upoštevali smo trenutno veljavne cene na našem tržišču. Ceno montaže nam je posredoval strokovnjak za izvedbo navedenih del. Tabela 7.1: v tabeli navajamo in cenovno vrednotimo material MATERIAL IN DELA Znesek v z DDV sod za odpadno olje 200 l 50,00 cev za olje 83,35 kroglični ventil kovina 7,29 mikro dozirni ventil 162,30 podstavek za sod 50,00 izdelava priklopa na cev za pelete nad gorilcem pelet 100,00 elektroinštalacije in montaža 200,00 SKUPAJ 652,94 39

51 Strošek investicije znaša 652,94 z DDV. Izračuni so nam pokazali, da pri dodajanju odpadnega olja lesnim peletom privarčujemo na sezono 61,00. To pomeni, da bi bila naša investicija v načrtovani ogrevalni sistem povrnjena v nekaj manj kot 11 letih. 40

52 8 REZULTATI IN RAZPRAVA Izbrana tema diplomske naloge»ogrevanje hiše s peleti in odpadnim oljem«, mi je na prvi pogled pritegnila pozornost z vidika načrtovanja ogrevalnega sistema in vpliva energentov na okolje. V domačem gospodinjstvu smo se že pred mojo odločitvijo za izbrano temo, precej pogovarjali o energetski učinkovitosti svoje hiše in o potrebni sanaciji. Prepričan sem bil, da bom z mojo raziskavo razjasnil odgovore na številna vprašanja. Korak za korakom sem prihajal do novih spoznanj, ki pa so zahtevala še globlji vpogled v obravnavano tematiko. Najprej sem se poglobil v energetsko učinkovitost svoje hiše. Rezultati in analize so potrdili moje dvome. Živimo v energetsko zelo potratni hiši. Ugotovil sem, da je potrebna energija za delovanje stavbe visoka, ker prihaja do precejšnjih energetskih izgub. Proučil sem vzroke za nastanek le teh in navedel priporočila za energetsko učinkovitost hiše. Dobljeni rezultati so mi bili vodilo za načrtovanje ogrevalnega sistema. Pridobil sem teoretična znanja in jih v strnjeni obliki prikazal tudi v nalogi. Pri načrtovanju ogrevalnega sistema so me omejevala naravovarstvena pravila. Uporaba odpadnega olja zahteva strogo upoštevanje zakonskih predpisov. Teoretično in shematsko sem prikazal načrtovani ogrevalni sistem na pelete z dodajanjem odpadnega olja. Na osnovi izračunov sem ugotovil, da v svoji hiši potrebujemo kotel na pelete moči 25 kw. Temu ustreza 300 l silos pelet. Vgradil bi še 500 l zalogovnik za vodo. Hiša že ima primeren dimovodni sistem. Na osnovi dosedanjega ogrevanja s kurilnim oljem in izračuna energetske izkaznice, sem izračunal porabo lesnih pelet. Podatki kažejo, da za letno ogrevanje hiše in ogrevanje sanitarne vode potrebujemo 4,5 tone pelet. V nalogi sem se osredotočil na ogrevanje s peleti z dodajanjem odpadnega olja. Določil sem procent energenta. 90 % potreb sem pokril z lesnimi peleti, 10 % pa z odpadnim oljem. Tega 41

53 dovajamo le po kapljicah. Izračuni so pokazali, da za letne potrebe potrebujemo 4 tone lesnih pelet in 240 l odpadnega olja. Pri tem se kurilna vrednost kotla izboljša za 8 %. V nalogi sem primerjal cene energentov v načrtovanem ogrevalnem sistemu s ceno kurilnega olja, s katerim smo do sedaj ogrevali svojo hišo. Ugotovil sem, da je ogrevanje s kurilnim oljem velik finančni zalogaj. Če bi ogrevali s peleti, bi strošek za nabavo energenta skoraj razpolovili. Pri dodajanju odpadnega olja pa bi bil strošek še nižji. Zmanjšali bi ga za 61,00 na sezono. Izračunal sem, da bi se investicija v ogrevalni sistem z dodajanjem odpadnega olja povrnila v slabih 11 letih. Na mojem primeru ogrevalnega sistema sem prikazal, da dosežemo finančne prihranke. Sam se za ogrevanje s peleti in odpadnim oljem ne bi odločil, niti ga ne priporočam drugim. Zagovarjam vrednote ekološke osveščenosti in skrbi za čisto okolje. Zaključna ugotovitev je, da živim v hiši, ki je energetsko zelo potratna. Čaka nas prenova ogrevalnega sistema. Odločili se bomo za ogrevanje z lesnimi peleti. Pri sanaciji hiše bomo upoštevali vse priporočene ukrepe in možne rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti svoje hiše. Moje priporočilo velja za vse. Preverite energetsko učinkovitost svojega stanovanja ali objekta. Odločite se za obnovljive vire energije, ki so okolju prijazni. Premišljena izbira ogrevalnega sistema ne bo vplivala samo na vaše dobro počutje, ampak tudi na finančni proračun. 42

54 9 SKLEP Diplomske naloge smo se lotili z namenom ugotoviti, ali bi bilo smotrno obstoječi ogrevalni sistem zamenjati s pečjo na lesne pelete, ki bi jim po kapljicah dodajali odpadno olje. Kaj kmalu smo prišli do spoznanja, da strogi okoljevarstveni predpisi prepovedujejo rabo podobnih ogrevalnih sistemov. Pri tem smo naleteli že na prve težave, ki so nas ovirale na poti raziskovanja. S pomočjo energetske izkaznice smo ugotovili, da sodi naša hiša med energetsko zelo potratne hiše. To je prvi pokazatelj, da bo energetske izgube potrebno čimprej zmanjšati. Hišo bo potrebno bolje izolirati in postoriti nujna adaptacijska dela. Med prebiranjem literature smo pridobili prenekatera teoretična znanja, ki so povezana z obravnavano tematiko. Pomagala so nam pri načrtovanju postavitve ogrevalnega sistema. Pridobljena znanja pa nam bodo v prihodnje koristila tudi pri sanaciji hiše. Analizo ogrevalnega sistema in izračune smo opravili na osnovi primerjave z obstoječim kurilnim sistemom, torej z ogrevanjem na kurilno olje. Teoretično smo ugotovili, da z dodajanjem manjših količin odpadnega olja kurilnost v peletnem kotlu izboljšamo za 8 %. Določili smo kotel, ki ustreza našim potrebam. V nalogi smo izračunali potrebne količine posameznih energentov. Po izračunu smo prišli do spoznanja, da dodano odpadno olje nekoliko le pripomore pri izkoristku kotla in tudi poveča energijo za navedeni procent. Dejstvo pa je, da v Sloveniji ne smemo kuriti odpadnega olja. Upoštevati moramo zakonske predpise. Zamenjali bomo stari ogrevalni sistem in ga nadomestili s pečjo na lesne pelete. Peči ne bomo predelovali, da bi lahko po kapljicah dodajali odpadno olje. 43

55 Na osnovi ekonomskega izračuna in primerjave cen posameznih energentov vidimo, da hišo ogrevamo z dragim energentom, kar je tudi vzrok, da bo potrebno ogrevalni sistem čimprej zamenjati. 44

56 VIRI IN LITERATURA 1 biomasa/index.html [ ] 2 Papler Drago, Osnove uporabe lesne biomase, Ljubljana: Energetika marketing, [3] Slika [ ] 4 Energijska vrednost in izkoristek [ ] [5] Papler Drago, Osnove uporabe lesne biomase, Ljubljana: Energetika marketing, [6] Ravnanje z odpadnimi olji v RS, agencija RS za okolje. [7] ravnanja_z_odpadki_v2.pdf#page=121&zoom=auto,-274,639 Odpadna olja [ ] [8] Slika [ ] [9] [ ] [10] Uredba o odstranjevanju odpadnih olj RS. [11] Slika AUICigB&biw=1920&bih=943#imgrc=pbicEF6wimDseM [ ] [12] Glasilo Uradni list RS [ ] [13] Mikro dozirni ventil [ ] [14] Inovacije/kotli_na_pelete.htm Sistem povezave peletnega kotla [ ] [15] [ ] [16] Slika AUICigB&biw=1920&bih=943#imgdii=mK5lw8Sbpg-e-M:&imgrc=CDPhX6xuaeYt5M: [ ] 45

57 [17] Slika AUICigB&biw=1920&bih=943#imgrc=AoC-evr2kmTVaM: [ ] [18] Slika [ ] 46

58 PRILOGE PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA 47

59 48