4/ Ljubljana so začele veljati določbe 2. in 3. točke prvega odstavka ter četrtega do sedmega odstavka 10.a člena Zakona o go

Transkripcija

1 4/ Ljubljana so začele veljati določbe 2. in 3. točke prvega odstavka ter četrtega do sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H, Ur. l. RS, št. 82/13), ki določajo, kdo ne more postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik. Med drugim statusa samostojnega podjetnika ne more pridobiti tudi oseba, ki je bila v Republiki Slovenije pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Uvaja pa se še ena novost. Stranka, ki ni lastnica objekta na poslovnem naslovu, kjer želi registrirati s.p., mora prijavi za vpis ali prijavi za vpis spremembe poslovnega naslova, priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Lep dan želim! Spoštovani! Barbara Podlipnik za redakcijo založbe Verlag Dashöfer VPRAŠANJA ODGOVORI REK obrazci za nerezidente V vestniku Računovodski in davčni nasvet, številka 2/2014, z dne smo zasledili, da je mogoče REK-2 obrazce za nerezidente oddati tudi brez njihove slovenske davčne številke. Prosimo za navodilo, kako to storimo. Zanima nas tudi, ali drži, da za obračun avtorskega honorarja nerezidentu ne potrebujemo obrazca A1. Glede obveznosti predložitve davčne številke je v 35. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določeno, da davčne številke ni treba predložiti, ko se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke. V tem primeru je treba ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko številko za davčne namene in državo rezidentstva. V vseh ostalih primerih mora nerezident pridobiti davčno številko. Na REK-2 obrazcu morate tako vnesti, da gre za nerezidenta in glede na to ustrezno izpolniti tudi druga polja na zbirnem delu obrazca. Na individualnem obrazcu je treba ustrezno izpolniti naslednja polja: Polje A001 - davčna številka: Polje pustite prazno. Polje A002 - identifikacijska številka: Vpiše se identifikacijska številka nerezidenta, ki jo uporablja za davčne namene v državi rezidentstva; Polje A003 - ime: Vpiše se ime davčnega zavezanca; Polje A003a - priimek: Vpiše se priimek davčnega zavezanca; Polje A004 - oznaka rezidentstva: Tukaj označite, da gre za nerezidenta; Polje A004a - država rezidentstva: Tukaj vpišete državo rezidentstva nerezidenta; Polje A004b - naslov: Skladno s šestim odstavkom 35. člena ZDavP-2 se tukaj vpiše ulica bivanja nerezidenta, ki nima slovenske davčne številke; Polje A004c - kraj oziroma mesto prebivanja: Skladno s šestim odstavkom 35. člena ZDavP-2 se tukaj vpiše kraj bivanja nerezidenta, ki nima slovenske davčne številke; Polje A004d - država prebivanja: Vpiše se država prebivanja nerezidenta; olje A005 - uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb: Tukaj označite, če prejemnik dohodka na podlagi odločbe davčnega organa uveljavlja ugodnosti iz mednarodnih pogodb; VSEBINA VPRAŠANJA ODGOVORI REK obrazci za nerezidente Knjiženje delne oprostitve plačila prispevkov delodajalca po 156. členu ZPIZ-2. Obdavčitev s.p., ki ima z d.o.o. sklenjeno pogodbo o poslovodenju Obdavčitev kapitalskega dobička Obdavčitev fizične osebe, ki daje nepremičnine v najem Davčni vidik prodaje nepremičnine in dobrega imena Računovodski in davčni nasvet št. 4/2014 1

2 V kolikor vam aplikacija še vedno javlja kakšno napako, je možno, da zbirni del obrazca ni izpolnjen skladno z individualnim. Ali drži, da za obračun avtorskega honorarja nerezidentu, ne potrebujemo, da le ta dostavi obrazec A1? V primeru, ko tujec ne bo predložil potrdila, da je socialno zavarovan v drugi državi, ne boste mogli koristiti oprostitve plačila določenih dajatev. Predložitev obrazca je torej pogoj za koriščenje pravic, ki jih imajo v določenih primerih rezidenti drugih držav članic EU. V tem primeru mu boste dohodek obračunali z enakimi dajatvami kot bi ga za slovenskega rezidenta. Izjema so novi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki jih tujci (rezidenti druge države), ne plačujejo. starejše delavce, se za znesek oproščenega plačila prispevkov delodajalca ustrezno zniža konto 258 obveznost za prispevke izplačevalca ter posledično konto 474 delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev. Glede na trenutno veljavno zakonodajo, zakonodajalec ne opredeljuje, da bi bilo treba za del prispevkov delodajalca, ki so oproščeni plačila, voditi ločene interne evidence za te oprostitve. Če želite v vaših poslovnih knjigah voditi posebno evidenco o prispevkih delodajalca, ki so v skladu s 156. členom ZPIZ-2 oproščeni plačila, vam svetujem, da si za knjiženje oproščenega dela prispevkov oblikujete poseben analitični konto. Klemen Šivic, EDBS REŠITVE d.o.o. Obveznost plačila prispevkov pri tujcih se presoja glede na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Tujci, ki so državljani držav članic EU in drugih držav, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 883/04, niso zavarovani po ZPIZ-2, kadar skladno z določbami navedene uredbe v Sloveniji niso dolžni plačevati prispevkov za socialno varnost. Od dohodkov tujcev iz EU, ki izplačevalcu z obrazcem A1 (potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika) dokažejo, da so socialno zavarovani v drugi državi EU, tako prispevkov ni treba plačati. Za tujce - državljane tretjih držav, za katere ne veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES) 883/04, pa posebnost ne velja. Podrobnejše informacije glede tega lahko preberete v Pojasnilu DURS, št /2013, ki je bilo dopolnjeno dne Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja Davčna oaza, računovodstvo in davčno svetovanje, Luka Godnič, s.p. Obdavčitev s.p., ki ima z d.o.o. sklenjeno pogodbo o poslovodenju Naročnica opravlja dejavnost kot samostojna podjetnica in ima osnovno zavarovanje urejeno po tem statusu, kar pomeni, da plačuje prispevke za socialno varnost za poln delovni čas. Kot fizična oseba opravlja delo za družbo (d.o.o.), v kateri ni imetnica poslovnega deleža, z družbo pa ima sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Naročnico zanima: a) Kako je obdavčena pogodba o poslovodenju glede na že urejeno osnovno zavarovanje kot s.p.? b) Kako se obdavči pogodba o poslovodenju, če ima ista fizična oseba pogodbo še za vodenje družbe pri tretjem d.o.o.? Knjiženje delne oprostitve plačila prispevkov delodajalca po 156. členu ZPIZ-2 Ali je treba»delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše delavce«ločeno knjižiti v naših internih knjigah ali to ni potrebno? V kolikor je potrebno, ali obstaja kakšen sistem, kako se mora to knjižiti in na katere konte? Pri obračunu plače za delavca, ki ustreza pogojem iz 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13), ki določa delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za c) Ali izplačila po pogodbi vplivajo na letni izračun dohodnine? a) Kako je obdavčena pogodba o poslovodenju glede na že urejeno osnovno zavarovanje kot s.p.? Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se skladno z določili 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. V vašem primeru se zaradi vašega zavarovanja za poln delovni čas kot s.p., izplačevalec dohodka za vodenje družbe ne šteje za glavnega delodajalca, kar pomeni, da se v skladu s 6. odstavkom 127. člena ZDoh-2 obračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25% brez upoštevanja davčnih olajšav. Poleg navedenega pa je treba plačati tudi prispevek za socialno varnost v višini 8,85%, saj kot prejemnik dohodka za vodenje družbe niste obvezno 2 Računovodski in davčni nasvet št. 4/

3 zavarovani na podlagi istega pravnega razmerja, torej niste vključeni v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2. S 1. februarjem 2014 oziroma za obračunsko obdobje po 1. februarju 2014 so bile uvedene spremembe tudi pri plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. V Uradnem listu RS, št. 91/13 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: novela ZZVZZ-M), ki v 5. točki 17. člena ZZVZZ razširja krog oseb, ki so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni, zato je izplačevalec dolžan obračunati od bruto izplačanega dohodka še navedeni prispevek v višini 0,53 % od prejetega plačila. Poleg te je bila dodano tudi nova določba 55.a člena ZZVZZ in sicer se je s prvim februarjem uvedel tudi prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje (to pomeni obračun iz bruto dohodka, kar pomeni, da se zniža neto plačilo delojemalcu) v višini 6,36 % od plačila. Osebo je izplačevalec dolžan tudi prijaviti v zavarovanje kot tudi po poteku pogodbenega razmerja odjaviti iz zavarovanja na podlagi obrazca M12. b) Kako se obdavči pogodba o poslovodenju, če ima ista fizična oseba pogodbo še za vodenje družbe pri tretjem d.o.o.? V kolikor opravljate vodenje poslov še za dodatno t. i. tretjo družbo, se dohodek iz poslovodenja obravnava popolnoma enako kot pri opisu primera pod točko a) torej obdavčitev pri drugem delodajalcu, kar pomeni obračun dohodnine po stopnji 25% brez upoštevanja splošne olajšave ter drugih olajšav in obračun ter plačilo prispevka PIZ po trenutno veljavni stopnji 8,85% kot tudi prispevkov za zdravstveno zavarovanje in sicer prispevek izplačevalca znaša 0,53 % od plačila, prispevek izvajalca del po poslovodni pogodbi pa v višini 6,36 %. c) Ali izplačila po pogodbi vplivajo na letni izračun dohodnine? Izplačila po pogodbi o poslovodenju se vštevajo v letno dohodninsko napoved, v kateri se upoštevajo tudi obračunane in plačane akontacije dohodnine po stopnji 25%, ki jih izplačevalec obračuna in plača že med letom. Dobiček, ki ga dosegate kot normiranec s.p., je obdavčen cedularno in se ne vključuje v letno dohodninsko napoved. V letu 2014 se od februarja dalje upoštevajo še prispevki za zdravstveno zavarovanje (6,36% od plačil), ki pa bodo neposredno zmanjševali davčno osnovo za odmero dohodnine. Sabina Lamut Davčna svetovalka z licenco ZDSS Obdavčitev kapitalskega dobička Nerezident (bosanski državljan) je odsvojil lastniški delež v slovenskem podjetju. Ali ima kakšne olajšave pri obračunu davka od dobička od odsvojitve deležev v smislu mednarodnih pogodb in preprečevanju dvojne obdavčitve? Obdavčitev kapitalskega dobička v skladu s sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja sklenjeno z Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino V skladu s sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. list št. 110/2006, z dne ) se kapitalski dobiček obdavči v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje (4. odstavek, 13. člena pogodbe). Pri oddaji obrazca napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov se ustrezno izpolni rubrika pod zaporedno številko 8 (znižanje oziroma oprostitev plačila dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka), zraven pa se priložijo ustrezna dokazila o rezidentstvu fizične osebe, ki je odtujila poslovni delež. Za lažje razumevanje predlagam ogled Pojasnila DURS, št /2007, z dne Obrazec napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov je dostopen na spletnih eh DURS. Klemen Šivic, EDBS REŠITVE d.o.o. Obdavčitev fizične osebe, ki daje nepremičnine v najem Fizična oseba bi odprla s.p. z dejavnostjo oddajanja stanovanj in poslovnih prostorov v najem, kamor bi prenesla lastništvo nepremičnin in se s pričetkom dejavnosti priglasila kot normiranec, ker bo prihodek manjši od EUR. Brala sem, da odtujitev nepremičnine, ki je pridobljena po vpliva na davčno osnovo ob prenehanju s.p. odtujitvi, vendar mislim, da v tem primeru Računovodski in davčni nasvet št. 4/2014 3

4 to ne drži. Nepremičnine, ki jih fizična oseba daje v najem, je namreč podedovala od očeta v letu 2005 (torej po ), oče pa jih je dobil vrnjene v last z denacionalizacijskim postopkom pred letom Lastništvo torej ni bilo pridobljeno z nakupom. Ali bi bila dovolj ocenjena vrednost nepremičnin s i geodetske uprave in ta vrednost vpisana v register OS, ki bi bila osnova za amortiziranje? Ali bi bilo treba kaj urediti v zemljiški knjigi? Kaj se zgodi ob zapiranju s.p.? Kakšne so davčne posledice? Ker bo normiranec, stroška amortizacije ne bo, vodi se le analitična evidenca, kakor tudi knjiga izdanih računov. pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. S tem je drugače določena davčna obravnava prenosov tistega stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje, ki je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti, in sicer se stvarno premoženje, preneseno v teh primerih, pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje za prihodek. 1 Kot določa SRS lahko podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila. Glede na to, da je fizična oseba nepremičnine pridobila še preden bo registrirala dejavnost in jih bo verjetno prenesla ob registraciji, brezplačno pridobljene nepremičnine na ravni dejavnosti ne bodo povečevale prihodkov. Isto dejavnost želi opravljati tudi hčerka te fizične osebe. Ali se morata obe identificirati v sistem DDV, ker bosta skupaj presegli EUR prometa v 12 mesecih? Ker živita vsaka na svojem koncu Slovenije, nas zanima, ali sta kljub temu dolžni spoštovati 5. odst. 94. člena ZDDV-1? Če v zvezi z oddajanjem nepremičnine v najem ne nastajajo visoki stroški vzdrževanja nepremičnine ali financiranja, je opredelitev dohodka kot dohodka iz dejavnosti, ki ga dosega t. i. normiranec, verjetno res najbolj optimalna (odločitev je odvisna predvsem od višine dejanskih stroškov). Predlagamo tudi, da preverite učinek, če se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih stroškov, saj lahko amortizacija pomembno vpliva na davčno osnovo. Da pa se nepremičnine lahko oddajajo s i podjetnika in ne fizične osebe, je to treba urediti tudi formalno in nepremičnine prenesti med sredstva podjetnika. Prenos nepremičnine med gospodinjstvom in podjetjem z davčnega vidika ureja 50. člen ZDoh-2, ki v prvem odstavku določa, da se za odtujitev oz. pridobitev nepremičnine šteje tudi njen prenos med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom. V prvem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 je določeno, da se stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva (oblikujejo se dolgoročne pasivne časovne razmejitve). V drugem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 je določena izjema pri obravnavi prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca. Določeno je, da se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje Ker četrti odstavek 50. člena ZDoh-2 določa, da gre pri tovrstnih prenosih za transakcije med povezanimi osebami, je treba upoštevati splošna pravila glede transfernih cen. 16. člen ZDoh-2 določa, da je pri transakcijah med povezanimi osebami treba uporabiti primerljive tržne cene. Po našem mnenju primerljivo tržno ceno najbolj verodostojno določi pooblaščeni cenilec nepremičnin in po tako določeni vrednosti se nepremičnine v podjetju tudi računovodsko pripoznajo. V kolikor teh nepremičnin podjetnik ne bi uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti, ampak bi jih iz gospodinjstva v podjetje prenesel zaradi nadaljnje prodaje, bi lahko davčni organ takšen prenos opredelil kot zlorabo (glej tudi Pojasnilo DURS, št /2009, in št /2009, ). Čeprav bo fizična oseba nepremičnino odsvojila, se takšna odsvojitev za fizično osebno ne bo štela za obdavčljivo odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2 (ker je namen opravljanje dejavnosti) in tudi davka na promet z nepremičninami ne bo treba plačati, saj ne gre za odplačni prenos. Kar se tiče formalnosti, vezanih na zemljiško knjigo, jih po informacijah, pridobljenih v notarskih pisarnah, ni treba izvesti, saj s pravnega vidika premoženje fizične osebe ni ločeno od premoženja podjetja (s.p.). Prenos nepremičnine nazaj v gospodinjstvo Prenehanje opravljanja dejavnosti iz davčnega vidika opredeljuje 51. člen ZDoh-2, ki v splošnem določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje prenos nepremičnine iz podjetja zavezanca v njego- 1 Pojasnilo DURS, št /2009, Računovodski in davčni nasvet št. 4/

5 vo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oz. pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. Če predpostavimo, da bodo nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje prenesene ob začetku opravljanja dejavnosti ali tudi kasneje (ne bo šlo za nepremičnine, ki bi jih fizična oseba pridobila po registrirani dejavnosti), se prenos ob prenehanju dejavnosti ne bo štel kot prihodek pri ugotavljanju davčne osnove podjetnika. tema normiranih odhodkov v splošni sistem (dejanski odhodki) moralo pri upoštevanju amortizacije v splošnem sistemu upoštevati, da je bila amortizacija za obdobje, ko je zavezanec ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, že upoštevana v normiranih odhodkih. V tem smislu naj bi se obravnavala tudi vsa ostala časovna razmejevanja priznavanja prihodkov in odhodkov. Nepremičnino je po našem mnenju treba amortizirati že zaradi ugotavljanja knjigovodske vrednosti nepremičnine, ki je v tem primeru pomembna predvsem v primeru kasnejše prodaje. V vprašanju ste večkrat navedli leto 2005, ki pa v tem primeru nima posebne vloge v davčni obravnavi. Pomembno bi bilo v primeru, če bi bile nepremičnine v podjetje pridobljene pred (glej tudi 146. člena ZDoh-2). Če bi fizična oseba po prenosu nepremičnin iz podjetja nazaj v gospodinjstvo te iste nepremičnine odsvojila, bi se za nabavno vrednost štela primerljiva tržna cena na dan prenosa oziroma na dan prenehanja opravljanja dejavnosti, za čas pridobitve pa bi se štel čas, ko je bila ta nepremičnina prenesena iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo oziroma čas prenehanja opravljanja dejavnosti (peti odstavek 98. člena in peti odstavek 101. člena ZDoh-2). Glede na navedeno ni pomembno, na kakšen način so nepremičnine sprva bile pridobljene, saj se upošteva primerljiva tržna cena na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Če pa bi fizična oseba npr. prodala nepremičnine sedaj, bi se za nabavno vrednost upoštevala primerljiva tržna vrednost nepremičnin, v času, ko jih je podedovala od očeta. Davčna osnova se ugotovi v davčnem obračunu, ki ga je davčnemu organu treba predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Zaradi obsega odgovora se ne bomo spuščali v detajle, vendar vseeno opozarjamo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (treba predložiti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa). Ker je pogoj povezanosti izpolnjen in ker opravljata enako dejavnost, je peti odstavek 94. člena ZDDV-1 treba spoštovati. Da gre v teh primerih za ožje družinske člane in posledično povezane osebe, je opredeljeno tudi v Sodbi X Ips 174/2009. Nismo pa zasledili prakse, ki bi opredeljevala povezane osebe tudi glede stalnega prebivališča, kar bi v tem primeru lahko bilo zanimivo. Marja Podrižnik Taxgroup davčno svetovanje d.o.o. Določitev nabavne vrednosti in časa pridobitve nepremičnine je izrednega pomena pri določitvi davčne osnove (kapitalskega dobička ali izgube) in davčne stopnje. Davčna osnova je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi (npr. vrednost, navedena v kupoprodajni pogodbi) in vrednostjo ob pridobitvi. Ob tem se upoštevajo še določeni stroški, ki so opredeljeni v 98. in 99. členu ZDoh-2. Od tako ugotovljene davčne osnove se izračuna in plača davek po 25% stopnji (stopnja se po petih letih imetništva zniža na 15% in nato vsakih 5 let za 5%). Vodenje prihodkov Kot ste navedli že sami, ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, ko zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju. V zvezi s tem je treba upoštevati osnovno značilnost sistema normiranih odhodkov, in sicer da se odhodki za ugotavljanje davčne osnove priznajo v normirani višini, ne glede na dejansko višino odhodkov, če jih zavezanec spremlja ali ne. Glede na to značilnost se bo primeroma pri amortizaciji pri prehodu iz sis- Davčni vidik prodaje nepremičnine in dobrega imena Podjetje ima poleg osnovnih sredstev (nepremičnina/knjigovodska vrednost enaka tržni ) v bilanci stanja tudi dobro ime ( ), ki je nastalo pred leti pri pripojitvi. Podjetje se je zaprlo in ob tem plačalo dobiček iz kapitala. Lastnik vsega premoženja je poslala fizična oseba, ki sedaj želi prodati omenjeno nepremičnino in dobro ime (pogodbe, posel, ime...) drugemu podjetju. Zanima nas, kakšna bo obdavčitev fizične osebe. Najprej bi želeli poudariti, da so s prenehanjem pravne osebe prenehala tudi vsa pravna razmerja, ki jih je imela družba sklenjena s svojimi pogodbenimi kami. Izjema so najemne pogodbe, ki se skladno z Obligacijskim zakonikom lahko v določenih primerih prenesejo na novega lastnika oziroma, kot izhaja iz konkretnega primera, Računovodski in davčni nasvet št. 4/2014 5

6 na prevzemnika premoženja (nepremičnine). Preostale pogodbe s kupci, dobavitelji, zaposlenimi pa so z zaprtjem družbe prenehale. Enako je tudi z imenom družbe. V primeru prodaje»posla«bi sicer lahko šlo za odsvojitev premoženjske pravice, vendar opozarjamo, da bi takšna premoženjska pravica (know-how) morala biti opredeljiva in ločljiva od ostalega premoženja fizične osebe (v praksi to pomeni, da obstaja dokumentacija s točnimi načrti, navodili in ostalimi potrebnimi podatki glede izvajanja točno določenih poslovnih funkcij). Če takšne dokumentacije ni, potem pred davčnim organom ne bo mogoče zagovarjati, da je šlo v konkretnem primeru za prodajo premoženjske pravice, temveč bo celotno plačilo za to kategorijo predstavljalo nadomestilo za nakup nepremičnine. Ker podjetje (torej organizirano premoženje) ob likvidaciji razpade (na posamezna sredstva in obveznosti ), je treba po računovodskih predpisih odpraviti tudi dobro ime oziroma bi bilo treba njegovo vrednost pripisati posameznim sredstvom, ki so bila v lasti družbe. Glede na vse navedeno je treba preveriti, kako je bilo vrednoteno premoženje ob prenehanju (likvidaciji) pravne osebe. Ali je fizična oseba poročala na DURS, da je bila vrednost kapitala ob odsvojitvi 2 mio EUR in kako je podprla to oceno? pri čemer je to za fizično osebo dokončen davek in se ne všteva v letno davčno osnovo za plačilo dohodnine. Višina obdavčitve kapitalskega dobička je odvisna od: ustvarjene razlike med prodajno in nabavno vrednostjo torej dobička, ki ga je fizična oseba dosegla v času posedovanja kapitala oziroma nepremičnine (davčna osnova); ter od časa posedovanja nepremičnine. Stopnja se po dopolnjenih petih letih lastništva zniža na 15%, po dopolnjenih desetih letih znaša 10%, po dopolnjenih petnajstih letih znaša 5%, po dvajsetih letih pa ste v celoti oproščeni davka iz naslova kapitalskih dobičkov. Davčna osnova je razlika med prodajno vrednostjo nepremičnine (celotni znesek kupnine za nepremičnino, posel ) in nabavno vrednostjo nepremičnine (1 mio EUR). V okviru nabavne vrednosti nepremičnine je mogoče uveljavljati tudi stroške opravljenih investicij in stroške vzdrževanja, če je npr. po prenehanju družbe fizična oseba vlagala v to nepremičnino. Seveda je za uveljavljanje teh stroškov treba razpolagati z računi, iz katerih bo razvidno, da je posameznik te investicije dejansko izvedel in vlaganja plačal. Davčni vidik prodaje Če zanemarimo možnost, da bi lahko del premoženja opredelili kot premoženjsko pravico in obstaja verodostojna dokumentacija, ki bi potrdila obstoj premoženjske pravice, potem bo po našem mnenju celotni znesek kupnine, ki jo bo ob prodaji nepremičnine (in ostalega premoženja podjetja) prejela fizična oseba, z davčnega vidika predstavljal prodajno vrednost dohodka iz kapitala. Med kapital fizične osebe se namreč šteje tudi nepremičnina, ki jo ima ta fizična oseba v lastni. Poleg dejanskih stroškov pa se pri določanju davčne osnove upoštevajo tudi normirani stroški, ki priznajo v višini 1% vrednosti kapitala ob odsvojitvi in 1% od nabavne vrednosti kapitala. Od ugotovljene davčne osnove bo dohodnina odmerjena po stopnji, ki pripade glede na čas lastništva kapitala (od dne prenehanja družbe do dne prodaje nepremičnine). Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od odsvojitve nepremičnine. Kapitalski dobički so v Sloveniji obdavčeni po stopnji 25% (pred letom 2013 je bila stopnja 20%) od ugotovljene davčne osnove, Dominik Rosenstein Taxgroup davčno svetovanje d.o.o. RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/ , faks.št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: Računovodski in davčni nasvet št. 4/