14-15/ Ljubljana Pred vami je dvojna poletna številka vestnika Računovodski in davčni nasvet. Kaj smo pripravili tokrat? S pomočjo str

Transkripcija

1 14-15/ Ljubljana Pred vami je dvojna poletna številka vestnika Računovodski in davčni nasvet. Kaj smo pripravili tokrat? S pomočjo strokovnjakinje smo podrobneje pregledali področje prodaje na daljavo obnovili smo osnove, navedli predpise, ki jih morate pri tej upoštevati, osvetlili DDV vidik in se osredotočili na davčno potrjevanje računov, ki bi vam lahko v primeru tovrstne prodaje povzročilo marsikatero preglavico. Preberite tudi, kako določiti davčno osnovo v primerih, ko se ki predhodno ne dogovorita, ali znesek že vključuje DDV ali pa bo ta dodan naknadno, ter odgovore strokovnjakov na najrazličnejša vprašanja, s katerimi se naši bralci srečujejo v praksi. Uživajte v poletju! Spoštovani! IZ ZAKONODAJE Prodaja na daljavo Barbara Slivnik, strokovna urednica O prodaji na daljavo govorimo, kadar se prodaja opravi brez osebnega stika, npr. prodaja po telefonu, preko kataloga, oglasa, spletne trgovine, e-pošte, telefaksa ali s standardnim dopisom in pogodbo, sklenjeno zunaj običajnih poslovnih prostorov. Spletna trgovina postaja v zadnjem času vse bolj aktualna, sklepanje pogodb preko spleta pa sodi med tako imenovane pogodbe na daljavo. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki blago prodajajo preko spleta, morajo biti ustrezno registrirani za dejavnost Trgovina na drobno po pošti ali po internetu (47.910) in Obratovanje spletnih portalov (63.120). Tudi pri prodaji na daljavo je treba upoštevati zahteve Zakona o trgovini (ZT-1) in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov. Izpolnjevati morajo tudi minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na prodani objekt za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogoje za prodajo blaga zunaj prodajaln. Glede na vrsto blaga, ki se prodaja, je treba izpolnjevati sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, naprave, opremo in osebe, ki neposredno rokujejo z blagom. Pri prodaji na daljavo je treba poznati kar nekaj zakonskih določil. Poleg že prej omenjenega ZT-1 je treba pri prodaji na daljavo upoštevati Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPEP), Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)... Z vidika davkov in računovodstva se bomo v nadaljnjih člankih posvetili predvsem določilom ZVPot glede pogodb, sklenjenih na daljavo, ki veljajo za razmerja med podjetjem in končnim VSEBINA IZ ZAKONODAJE Prodaja na daljavo Paketno poslovanje, prodaja in nabava blaga na daljavo v Sloveniji IZ PRAKSE Določitev davčne osnove, če se ki nista dogovorili o DDV VPRAŠANJA ODGOVORI Prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom Zamenjava blaga v garancijskem roku Sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju s samostojnim podjetnikom Sodelovanje ustanoviteljev pri pridobitni dejavnosti zavoda Povezani osebi v primeru d.o.o. in s.p. zakoncev Kako dolgo hraniti dokumentacijo o plačah zaposlenih? Ali so dobavnice obvezna priloga računa? Evidentiranje nakupa toplotne črpalke Blokiran račun dobavitelja in nakazilo na TRR v tujini Obračun okoljskih dajatev pri prodaji akustičnih aparatov Knjiženje verižne kompenzacije Kratkotrajno delo družinskega člana pri ''popoldanskem'' s.p. Obveznosti računovodskega servisa ob preiskavi poslovne dokumentacije podjetja Izplačilo odpravnine delavcu, zaposlenemu za določen čas pri s.p. Kaj se šteje za poslovni prostor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)? Določanje datuma opravljene storitve Računovodski in davčni nasvet št /2016 1

2 potrošnikom, ZDDV-1 in ZDavPR. V skladu z določili ZVPot ima končni potrošnik v primeru pogodbe, sklenjene na daljavo, pravico, da v 14 dneh od prevzema blaga obvesti prodajalca, da odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni treba navajati razloga za takšno odločitev. Že prejeto blago mora potrošnik vrniti podjetju najkasneje v 14 dneh po obvestilu o odstopu od pogodbe na svoje stroške. Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta plačila, in sicer nemudoma oziroma najkasneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Podjetje lahko zadrži vračilo prejetih plačil, dokler ne prevzame blaga, vrnjenega s i potrošnika, ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi možnost, da samo prevzame blago. Strošek vračila blaga podjetju nosi potrošnik, razen v primeru, če ga podjetje o tem ni ustrezno seznanilo 43.d. člen ZVPot. Slovenski zavezanec za DDV za dobave na ozemlju Slovenije obračuna DDV po predpisani stopnji 9,5 % oziroma 22 %. Prejemnik blaga, ki je zavezanec za DDV ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, zaračunani DDV obravnava kot odbitni. Skladno z 83. členom ZDDV-1 lahko slovenski zavezanec za DDV za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije izda poenostavljen račun, če znesek na računu, brez DDV, ni višji od 100 evrov. Poenostavljen račun, izdan zavezancem za DDV, mora za uveljavljanje odbitka DDV poleg predpisanih podatkov po 83. členu ZDDV-1 vsebovati še ime in naslov kupca. Davčno potrjevanje računov ZDavPR Pri prodaji na daljavo prihaja do različnih načinov poravnave nakupa. Skladno z zakonodajo (ZDavPR) se morajo gotovinski računi davčno potrditi. Erika Stražar s.p. Paketno poslovanje, prodaja in nabava blaga na daljavo v Sloveniji V skladu z 81 do 83. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) na ozemlju Slovenije veljajo enaka pravila za prodajo in nabavo blaga na daljavo kot za druge dobave blaga, opravljene na ozemlju Slovenije. Obveznost izdaje računa ureja 81. člen ZDDV-1, ki določa, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za: dobave blaga in storitev, ki jih je opravil drugim davčnim zavezancem in pravnim osebam, ki niso davčne zavezanke, ter predplačila, prejeta od teh oseb, dobave blaga na daljavo (3. in 4. člen ZDDV-1) in predplačila, prejeta za take dobave. Mali davčni zavezanec, ki nima identifikacijske številke za namene DDV, lahko prodaja blago, tako v Sloveniji kot tudi v druge države brez DDV (94. člen ZDDV-1). Pri prodaji v EU mora za posamezno državo voditi evidenco, da ne preseže praga dobav. V primeru, da preseže prag, se mora v državi, kjer je tega presegel, identificirati za DDV. Vendar pa mora pred tem pridobiti ID številko za DDV še v Sloveniji, kar pomeni, da postane DDV zavezanec. Na to zavezanci pogosto pozabijo, saj je vrednostni limit za obvezno identifikacijo za namene DDV v Sloveniji EUR, medtem ko je vrednostni limit pri dobavah blaga na daljavo v druge države EU najpogosteje EUR (v Romuniji približno 26 tisoč EUR). Za namene ZDavPR se šteje plačilo računa, plačanega z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudnikih plačilnih storitev za negotovinsko plačilo. Pri tem ni pomembno, ali je kupec plačilo s položnico oziroma z UPN (univerzalnim plačilnim nalogom) opravil pri veletrgovcu (npr. Spar, Tuš in drugi trgovci, ki izvajajo plačila v imenu banke) ali na banki oziroma pošti. Vendar pa to ne velja, v kolikor kupec po pošti poslano blago plača ob dostavi na dom poštarju (plačilo po povzetju) ali po poštni nakaznici. Takšno plačilo se šteje kot gotovinsko in je zato potrebno račun davčno potrditi. Po pojasnilu FURS-a se plačilo poštarju šteje kot plačilo, ki ni bilo izvedeno neposredno na transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev. V skladu z določbo 2. člena ZDavPR se kot plačilo z gotovino štejejo tudi plačila s kreditno ali plačilno kartico ter drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Plačilo računa neposredno preko izvajalca spletnih plačil se šteje kot negotovinsko, vendar pa se, v kolikor izvajalec spletnih plačil glede sprejema plačila računov deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika na podlagi pogodbe, sklenjene med izvajalcem spletnih plačil in zavezancem, sprejema plačila kupcev, takšno plačilo preko spleta šteje kot gotovinsko plačilo. Tako gre v primeru plačil prek spletnih platform s plačilno/kreditno kartico (PayMill, Braintree, Paysafecard...) za drugo obliko plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun in se kot tako šteje za plačilo z gotovino, ki je podvrženo obveznosti davčnega potrjevanja računov. FURS je od Banke Slovenije pridobil pojasnilo, da je»paypal (oziroma Braintree, ki deluje v njegovem okviru), ponudnik plačilnih storitev v smislu ZPlaSS«, vendar pa pri plačilu s kreditno kartico v spletni trgovini z uporabo platforme Braintree ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila na račun prodajalca, saj prodajalec 2 Računovodski in davčni nasvet št /

3 prejme za opravljene transakcije skupen priliv sredstev na svoj TRR račun v dogovorjenih intervalih (npr. mesečno). Ureditev postopkov davčnega potrjevanja računov V internem aktu za namene davčnih blagajn se za prodajo na daljavo registrira nepremični poslovni prostor na naslovu, kjer se izdajajo računi. Kot elektronska naprava se lahko določi posamezna naprava (delovna postaja), preko katere se izdajajo (tiskajo) računi ali pa centralni računalnik (strežnik), na katerem je nameščena programska oprema za izdajanje računov. Obvestilo o obveznosti izdajanja računa in obveznosti kupca, da prevzame račun, lahko spletni trgovec objavi na spletni i, kjer kupec opravi spletni nakup oziroma naročilo spletnega nakupa. Zavezanci za postopek potrjevanja računov so tudi davčni zavezanci, ki nimajo sedeža ali stalnega/običajnega prebivališča v Sloveniji, v Sloveniji pa opravljajo dobave blaga ali storitev in se morajo zaradi teh dobav po ZDDV-1 tudi identificirati za namene DDV v Sloveniji, razen če gre za: dobave blaga na daljavo in tako dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, končnemu potrošniku (prodaja blaga iz drugih držav članic prek interneta, po telefonu ali telefaksu) in dobave telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, ki jih opravi zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci po ZDDV-1 (po posebni ureditvi»vse na enem mestu«). IZ PRAKSE Erika Stražar s.p. Določitev davčne osnove, če se ki nista dogovorili o DDV Pri sklepanju poslov se pogosto zgodi, da se pogodbene ke pri določanju cene ne opredelijo, ali slednja zajema DDV ali ne. Razlogov za to je lahko več, med drugim tudi ta, da dobavitelj v času dobave še ni identificiran za namene DDV, ker je oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec. Posledično je tako pravilna določitev davčne osnove za obračun DDV nekoliko otežena. K reševanju takšnih dilem pripomore odločitev Sodišča EU, zaslediti pa je možno tudi slovensko sodno prakso, ki se opira na to odločitev. Sodišče EU je v sodbi v združenih zadevah C 249/12 in C 250/12 obravnavalo primera, v katerem sta prodajalca (fizični osebi) s svojimi kupci sklenila več pogodb o prodaji nepremičnin, pri tem pa nista ničesar določila glede DDV. Ko so bile transakcije izvršene in je bil opravljen nadzor, je davčna uprava ugotovila, da: ima dejavnost, ki jo opravljata ti dve fizični osebi, značilnosti gospodarske dejavnosti in je treba za določitev dolgovanega DDV za osnovo vzeti ceno, ki sta jo določili pogodbeni ki. Predmet vprašanja Sodišču EU je pravzaprav bil, ali je v primeru, ko ki določita ceno blaga, ne da bi se karkoli dogovorili glede DDV, in je dobavitelj tega blaga oseba, ki je zavezana za plačilo DDV na obdavčljivo transakcijo, treba dogovorjeno ceno šteti za ceno, ki že vključuje DDV, ali pa za ceno brez DDV, ki jo je treba povečati za ta davek. Sodišče EU je v omenjeni sodbi odločilo, da je v primeru, ko sta ki določili ceno blaga, ne da bi se kar koli dogovorili glede DDV, in je dobavitelj tega blaga oseba, ki je zavezana za plačilo davka na dodano vrednost na obdavčljivo transakcijo, treba šteti, da dogovorjena cena že vključuje DDV, če dobavitelj nima možnosti od pridobitelja izterjati DDV, ki ga zahteva davčna uprava. Omenjena odločitev Sodišča EU je torej pogojena s tremi elementi, ki morajo biti v vsakem primeru izpolnjeni kumulativno, in sicer: dogovor glede tega, ali cena zajema DDV ali ne, med pogodbenima kama ne sme obstajati in plačnik DDV pri nakupu je dobavitelj (torej ne gre za obrnjeno davčno obveznost) in dobavitelj dodatno zaračunanega DDV od kupca ne more izterjati. Vsebino te odločitve je torej moč razumeti na način, da se morebitni dodatni DDV naknadno odmeri po preračunani stopnji le, kadar so izpolnjeni vsi trije navedeni pogoji. Implementiranje omenjene odločitve Sodišča EU v slovenski pravni red je dodatno obrazložilo Vrhovno sodišče RS z odločbo VSRS Sodba X Ips 269/2014 (z dne ), in sicer je pri tem izpostavilo odločitev Sodišča EU v delu, v katerem to pojasnjuje, da takšna odmera davčne osnove velja le, če dobavitelj na podlagi nacionalnega prava nima možnosti od pridobitelja izterjati DDV, ki je bil dobavitelju dodatno zaračunan. Pojasnjuje, da to vprašanje v Sloveniji ureja prvi odstavek 72. člena ZDDV-1, ki določa, da če se na podlagi odločitve davčnega organa spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, lahko ta davčni zavezanec na podlagi odločbe davčnega organa izstavi popravljen račun s pravilno obračunanim zneskom DDV, na podlagi katerega lahko prejemnik blaga in storitev za nastalo razliko Računovodski in davčni nasvet št /2016 3

4 uveljavi pravico do odbitka DDV v skladu z določili tega zakona v davčnem obdobju, ko prejme takšen račun. Kot poudarja Vrhovno sodišče RS, iz omenjene določbe 72. člena ZDDV-1 izhaja, da ima dobavitelj formalno možnost prevalitve bremena DDV (ob soglasju kupca) le v primeru, ko sta tako dobavitelj kot pridobitelj davčna zavezanca, ne pa tudi v primeru, ko je kupec končni potrošnik in ni davčni zavezanec. Takšno stališče Vrhovnega sodišča glede statusa pridobitelja kot davčnega zavezanca je sicer razumljivo, če ima ta pridobitelj (davčni zavezanec) pravico do celotnega odbitka DDV. Dodatno odmerjeni DDV, ki ga pridobitelj lahko odbije, namreč za slednjega načeloma ne predstavlja dodatnega bremena (če zanemarimo začasni zamik finančnega toka, do katerega lahko pride med trenutkom dodatnega plačila dobavitelju in prejema presežka DDV preko DDV-O obrazca). Načeloma zato, ker je treba upoštevati, da je pravica do odbitka DDV s 66. členom ZDDV-1 lahko tudi omejena. Glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS glede obravnavane zadeve o primerih, ko je pridobitelj sicer davčni zavezanec, a nima pravice do (celotnega) DDV, lahko le predvidevamo, da bi bilo odločitev Sodišče EU v zadevah C 249/12 in C 250/12 možno upoštevati tudi, kadar bi bil pridobitelj sicer davčni zavezanec, a pravice do odbitka ne bi imel (na primer bi šlo za omejitev pravice do odbitka DDV po 66. členu ZDDV-1, pridobitelj bi bil oproščen obračunavanja DDV po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1 ali bi opravljal le oproščen promet brez pravice do odbitka itd). V tem primeru ima namreč pridobitelj enak položaj kot končni potrošnik. Vprašanje, ki še vedno ostaja odprto, pa je, na kakšen način bi se odločitev Sodišča EU uporabila v primerih, ko bi pridobitelj, davčni zavezanec, odbitek DDV lahko uveljavljal le delno (na primer bi izračunaval odbitni delež). Odgovor na to vprašanje je treba najverjetneje iskati tudi na področju pravil obligacijskih razmerij. VPRAŠANJA ODGOVORI Prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Samostojni podjetnik bi med svojim delovanjem prenesel iz gospodinjstva na s.p. traktor. Lani je s.p. kupil traktor (vzel tudi kredit preko s.p.), vendar ga ni registriral kot s.p. Ali ga lahko zavedem v knjige, obračunam amortizacijo in upoštevam 40-odstotno investicijsko olajšavo? Davčno obravnavo prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom ureja 50. člen ZDoh-2. V prvem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 je določeno, da se stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Navedeno pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za znesek izkazane vrednosti stvarnega premoženja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Če se od stvarnega premoženja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije (postopoma v dobi koristnosti) zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov. V drugem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh- 2 pa je določena izjema pri obravnavi prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca. Določeno je, da se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. S tem je drugače določena davčna obravnava prenosov tistega stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje, ki je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti, in sicer se stvarno premoženje, preneseno v teh primerih pri ugotavljanju davčne osnove, ne šteje za prihodek. Olajšava za investiranje Upoštevaje 66/a člen ZDoh-2 se olajšava lahko uveljavlja tudi za nakup delovnih strojev in delovnih vozil, traktorjev, motokultivatorjev in drugih motornih vozil, katerih prvenstveni namen ni prevoz potnikov in tovora po cesti. Sprememba podatkov o lastništvu vozila Zakon o motornih vozilih (ZMV) v 11. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je lastnik vozila oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil, v 29. točki pa, da je traktor motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila. Registracijo motornih vozil ureja Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. Kakšen dokument pri tem potrebuje in ali mora traktor pri tem tudi registrirati na s.p.? Sprememba podatkov o lastništvu pomeni, da se v prometno dovoljenje in evidenco registriranih vozil vpiše novega lastnika 4 Računovodski in davčni nasvet št /

5 vozila. Sprememba podatkov o lastniku vozila pa pomeni, da je lastnik vozila isti, spremeni se le določen podatek o lastniku vozila (npr. sprememba imena, priimka, naslov prebivališča oziroma sedeža). Predlog vloži lastnik vozila na predpisanem obrazcu, pri kateri koli registracijski organizaciji na območju Republike Slovenije. Predlogu za spremembo lastništva vozila in spremembo podatkov o lastniku vozila je treba priložiti naslednja dokazila: zadnje slovensko prometno dovoljenje; dokazila o spremembi lastništva vozila oziroma o spremembi podatkov o lastniku vozila; dokazila, potrebna na podlagi drugih predpisov (npr. davki, zavarovanje avtomobilske odgovornosti itd.), dokazilo o istovetnosti ke (za fizične osebe veljavna listina, opremljena s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, za pravne osebe oziroma samostojne podjetnike posameznike pa dokazilo o registraciji ter obvestilo o razvrstitvi). Sklepno V obravnavanem primeru svetujem: prenos stvarnega premoženja, tj. traktorja, iz gospodinjstva v podjetje (sklep o sprejemu računovodske usmeritve), spremembo podatkov o lastništvu motornega vozila, tj. traktorja, na samostojnega podjetnika posameznika, vnos opredmetenega osnovnega sredstva, tj. traktorja, v Register osnovnih sredstev. Na podlagi izvedbe predhodno navedenih dejanj je za traktor možno obračunavanje amortizacije in uveljavljanje olajšave za investiranje. Darko Bohte s.p. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje enega blaga z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti v času garancijskega roka, saj ni zavezana obračunu DDV (14. člen PZDDV-1). Prometa blaga, ki ni zavezan obračunu DDV, ne vpisujemo v evidence za DDV in tako tudi ne zamenjave enakovrednih delov blaga. Enako velja tudi pri popravilu blaga v garancijskem roku, ko prav tako ne nastane obveznost obračuna DDV od vgrajenih novih delov, ki so enakovredni zamenjanim in se kupcu oziroma lastniku blaga ne zaračunajo. Zamenjava blaga v garancijskem roku tako ne velja za obdavčeno dobavo blaga za plačilo, od katere je treba obračunati DDV. Storitev demontaže (zamenjave) pokvarjenega ali uničenega blaga v garancijskem roku ni obdavčena transakcija, če je dobavitelj na podlagi pogodbe odgovoren v okviru zamenjave blaga tudi za te storitve, ki so del enovite transakcije zamenjave blaga. Da se zamenjava blaga ne šteje za obdavčljivo transakcijo, mora dobavitelj razpolagati z vso dokumentacijo, ki dokazuje to zamenjavo (npr. reklamacijski zapisnik in dokazilo o uničenju ali dokazilo o odpošiljanju ali prevozu pokvarjenega oziroma uničenega zamenjanega blaga k dobavitelju od prejemnika blaga). V obravnavanem primeru je torej naročnik popravila davčni zavezanec iz tretje države (ZDA). Menim, da slovenski serviser ne obračuna DDV po splošni, 22 % davčni stopnji od porabljenih nadomestnih delov le, če ima dokaz, da je nadomestni del zapustil Slovenijo. Od morebitne storitve servisiranja pa tako ali tako ne obračuna DDV po 25. členu ZDDV-1 in/ali 44. členu Direktive Sveta 2006/112/ES. Menim, da v obravnavanem primeru za izvoz blaga po pošti potrebujete izvozno carinsko deklaracijo. Več o tem boste našli na spletnem naslovu: Zamenjava blaga v garancijskem roku Firma je prodala stroj v Ameriko, sedaj pa se je v garancijskem roku pokvaril rezervni del. Kako poslati nov rezervni del preko carine in ali se izda račun? Kateri dokument spremlja ta rezervni del? Kako to poknjižiti? Prenos lastninske pravice na blagu in opravljanje storitev je promet, obdavčen z DDV po določilih ZDDV-1. Izjema je zamenjava Darko Bohte s.p. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju s samostojnim podjetnikom Zanima me, ali lahko samostojni podjetnik (gradbenik) sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z drugim samostojnim podjetnikom (gradbenikom) za pomoč pri opravljanju gradbenih Računovodski in davčni nasvet št /2016 5

6 del. Na kaj vse moramo biti pozorni? Ali je treba za vsak objekt nato skleniti novo pogodbo ali lahko imamo eno krovno pogodbo in nato z aneksi urejamo kraj opravljanja dela? Eden od naših zaposlenih bi rad odprl svoj s.p., mi pa bi še vedno potrebovali njegovo pomoč. Zanima nas, ali je možno zadevo rešiti na takšen način, da sklenemo pogodbo o poslovnem sodelovanju in tako opravlja dela za nas, kadar ga potrebujemo. Seveda bi v tem primeru mi nabavili ves potreben material, on bi samo opravil svoje delo. Samostojni podjetniki lahko seveda z drugimi samostojnimi podjetniki sklepajo pogodbe o poslovnem sodelovanju. V praksi so takšne vrste pogodb zelo razširjene na različnih področjih in so seveda možne tudi na področju gradbeništva. Pogodbe o poslovnem sodelovanju se lahko sklepajo kot generalne pogodbe, lahko pa samo za enkratne posle. V vašem primeru bi bila smiselna generalna pogodba, ki bi vsebovala določbe in pravila o pridobivanju posameznih poslov, ki se lahko potem urejajo z aneksi ali drugimi dodatki k osnovni pogodbi. V pogodbi je treba razmejiti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, zato je najbolje sestaviti posebno pogodbo, ki je posebna za vašo dejavnost in vaš način medsebojnega sodelovanja. Na spletnih eh je mogoče najti veliko splošnih vzorcev pogodbe o poslovnem sodelovanju, vendar pa jo morate prilagoditi vašim posebnim pogojem in razmeram sodelovanja z vašim zaposlenim, ki bo postal samostojni podjetnik. Ob tem naj vas opozorimo še na delovno pravno zakonodajo, ki opredeljuje, kdaj je neka oseba v delovnem razmerju in kdaj z njo sodelujete na podlagi kakšne druge civilnopravne pogodbe. Težave v primeru davčnega pregleda se lahko pojavijo v primeru, če bo ta delavec delo opravljal izključno za vas, na deloviščih vašega podjetja in v delovnem času, znotraj katerega delajo ostali zaposleni. Pomembno je, da samostojni podjetnik, s katerim sklepate pogodbo o sodelovanju, svojo dejavnost opravlja neodvisno in da pri njegovem delu ni mogoče dokazati elementov delovnega razmerja. Elementi delovnega razmerja so predvsem naslednji: delo se opravlja v delovnih prostorih podjetja ali deloviščih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno; delavec uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja, denimo delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto ob čemer za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine; delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja. Sodelovanje ustanoviteljev pri pridobitni dejavnosti zavoda Ali lahko ustanovitelji zavoda, ki v njem niso zaposleni, opravljajo brezplačno delo (prodaja na stojnici) pri pridobitni dejavnosti zavoda? Ali je nujna podjemna pogodba? Podobno, kot je treba pri kapitalskih družbah razlikovati med njihovimi ustanovitelji (družbeniki) in zakonitimi zastopniki (direktorji), je treba tudi pri zavodih ločiti med ustanovitelji zavoda in zakonitimi zastopniki (direktorji) zavoda. Zakoniti zastopniki namreč lahko dejanja, ki pomenijo opravljanje poslovodne funkcije, opravljajo že na podlagi sklepa o imenovanju. Družbeniki oz. ustanovitelji pa za opravljanje dela potrebujejo še ustrezno pravno podlago. Ker naj bi ustanovitelji (predpostavljam, da niso vsi tudi direktorji zavoda) opravljali delo v okviru pridobitne dejavnosti zavoda, vam vsekakor priporočam, da se z njimi sklene podjemne pogodbe, ki pa morajo biti odplačne (plačilo je namreč bistveni element podjemne pogodbe). S tem se zavod izogne kazni za omogočanje dela na črno po ZPZDC-1. Menim namreč, da za vaš primer ni mogoče uporabiti nobene od izjem, ki jih ZPZDC-1 ureja v 8. do 12. členu (sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo), saj opravljanje dela v okviru pridobitne dejavnosti zavode ne izpolnjuje ustreznih kriterijev za katero od teh izjem. Naj vas na tem mestu opozorim še na nekatere posebnosti, ki veljajo za prodajo blaga na stojnicah. V primeru, ko gre za neposredno prodajo blaga potrošniku, ne glede na to, kdo prodaja blago, veljajo določila Zakona o trgovini, ki v 4. členu določa, da se zakon nanaša tudi na druge subjekte (proizvajalci, ki sami prodajajo svoje izdelke), ki ne opravljajo trgovinske dejavnosti. To velja tudi za prodajo lastnih izdelkov, ki jih želijo prodajati člani društev oz. zavodov. Prodajo na premični stojnici ureja 6. člen Zakona o trgovini in 8. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti. Omejitev pri prodaji blaga na premični stojnici ni, ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za prodajo blaga (zakonodaja s področja zdravstvene ustreznosti živil, higiene živil, varnosti proizvodov itd.). Za prodajo na premični stojnici, kamor uvrščamo tudi prodajo blaga na prireditvah (sejmi, shodi in podobno), je treba pridobiti soglasje lokalne skupnosti. V tem primeru lahko organizator prireditve pridobi pisno soglasje za vse trgovce in 6 Računovodski in davčni nasvet št /

7 ostale subjekte, ki prodajajo na prireditvi (odstavek je povzet po odgovoru FURS št. 13 v brošuri»nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno Delo na črno in omogočanje dela na črno Pogosta vprašanja in odgovori«, 1. izdaja, maj 2015) Ob tem še dodajamo, da je treba upoštevati vse določbe, ki se nanašajo na zavode (Zakon o zavodih) in njihovo delovanje. vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb. Skladno z navedenim se torej lahko v primeru povezanih oseb znesek obdavčljivega prometa teh oseb sešteva, pri čemer morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: Ivan Kranjec, univ. dipl. pravnik Povezani osebi v primeru d.o.o. in s.p. zakoncev Stranka, ki ima s.p., se ukvarja s storitveno dejavnostjo in je zavezanka za DDV. Želela bi odpreti d.o.o. (lastnica in direktorica) in opravljati dejavnost preko tega. Njen mož bi odprl s.p. z isto dejavnostjo, vendar ne bi bil zavezanec za DDV. Zanima me, ali lahko njen mož ostane izven sistema DDV. Ali gre v tem primeru za povezane osebe in bi se moral njen mož prijaviti v DDV, tudi če bo imel promet, nižji od EUR? Povezane osebe V skladu z določbami tretjega odstavka 16. člena ZDoh-2 je povezana oseba družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se med drugim šteje tudi zakonec zavezanca, da oseba nadzira drugo osebo, pa se šteje v primeru, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Ob upoštevanju navedenega menim, da gre v obravnavanem primeru za povezane osebe. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena so povezane osebe v medsebojnih transakcijah dolžne upoštevati primerljive tržne cene, pri čemer se v zvezi z določanjem teh cen upoštevajo pravila po ZDDPO-2 Obvezna identifikacija za namene DDV Katja Erjavšek s.p. Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek EUR obdavčljivega prometa. Peti odstavek istega člena tega zakona v nadaljevanju določa, da če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se za namene tega člena skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki ga da gre za povezane osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb, in da te osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave. Kot je pojasnjeno v prvem delu odgovora, se osebe v zadevnem primeru štejejo za povezane, zato je treba preizkusiti še drug pogoj, torej, ali te osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave. Le v kolikor bi bila v vašem primeru izpolnjena oba navedena pogoja, bi se skladno z omenjenim 94. členom ZDDV-1 obdavčljiv promet zadevnih davčnih zavezancev sešteval. To pomeni, da bi se njun skupni znesek obdavčljivega prometa v obdobju 12 mesecev štel kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Kako dolgo hraniti dokumentacijo o plačah zaposlenih? Kako je treba arhivirati dokumentacijo v zvezi s plačami zaposlenih. Trajno naj bi se hranili končni obračuni plač zaposlenih ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov. Kaj v konkretnem primeru predstavlja končni obračun in kaj je izplačilna lista? Kaj od spodaj navedenega moram hraniti trajno in kako dolgo naj hranim ostale (ne-trajne) dokumente? temeljnica knjiženja plač, razne rekapitulacije plač, evidenca prisotnosti, plačilne liste za delavce, podpisna lista prejema plačilnih list, obrazec REK-1, podatki, povezani s prispevki (M-4), in kontrolni podatki za dohodnino (ob koncu leta). Kadrovske zadeve in evidence o obračunih in izplačanih plačah se morajo trajno hraniti, ker lahko v trenutku, ko delavci izpolnijo Računovodski in davčni nasvet št /2016 7

8 pogoje za upokojitev, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od podjetja ponovno zahteva preveritev podatkov za zaposlenega o njegovi delovni dobi v konkretnem podjetju in o njegovi pokojninski osnovi. Pokojninska osnova se računa iz obračunanih ter izplačanih plač in nadomestil plač v času, ko je bil delavec zaposlen. Zato je za potrebe takšne morebitne kontrole treba hraniti dokazila, ki nedvoumno izkazujejo podatke, ki jih ZPIZ potrebuje za pravilno odmero pokojnine. Podatki, ki so za to potrebni, so naslednji: matična številka delavca, ime in priimek, obdobje zaposlitve od do, število rednih ur, število nadur, bruto plača, obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, število ur nadomestil. v pristanišču) ali pa pri kupcu. Posebne trgovinske uzance opredeljujejo, kje se material lahko dobavi kupcu. Dobava materiala za kupca formalno še ne pomeni prevzema v zaloge. Dobava je samo dogodek, ko dobavitelj preda kupcu material. Je pravni posel, pri katerem na kupca preide odgovornost za ravnanje z materialom. V pravo last material na kupca preide šele s prevzemom. Zato dobava še ni formalni razlog za pripoznavanje zaloge materiala v poslovnih knjigah. Listina, ki spremlja dobavo je dobavnica, ki ponavadi ne vsebuje vrednosti pošiljke in enake enote mere, kot se material spremlja pri kupcu. Zato je dobava samo dejanje, dobavnica pa dokument, ki dokazuje, da je dobavitelj naročniku dostavil pošiljko. V obravnavanem primeru menim, da so dobavnice sestavni del računa, ki se hranijo enako dolgo kot račun. Darko Bohte s.p. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje To so podatki, ki jih sicer enkrat letno podjetja poročajo ZPIZ-u na obrazcu M4. Podatki za sestavo tega poročila so razvidni iz plačilne liste zaposlenega za vsak mesec, ko je delavec bil v podjetju zaposlen in je zato prejel plačo ali nadomestilo plače. Plačilne liste lahko nadomesti letni izpis, rekapitulacija za vsakega zaposlenega, ki vse te podatke vsebuje. V primeru, da imate takšne letne izpise in hranite potrjene REK-1 obrazce DURS oziroma FURS o plačanih prispevkih, je to po našem mnenju dovolj za zagotavljanje trajnega arhiva o podatkih plač zaposlenih. Temeljnice, razne rekapitulacije, evidence prisotnosti in podpisne liste prejema plačilnih list hranite praviloma 10 let oziroma po lastni presoji (v primeru kakšnih sporov z zaposlenimi, tožbami in podobnega lahko tudi dlje). Ali so dobavnice obvezna priloga računa? Podjetnik nabavlja material, pri čemer seveda prejme dobavnice, nato pa dobi fakturo za več dobavnic skupaj. Na fakturi so navedene in ločeno prikazane vse postavke s cenami. Ali morajo vse te dobavnice biti obvezno priložene računu in jih je treba hraniti tako dolgo kot fakture? Pogosto se v pogodbi o nakupu ali naročilnici opredeli rok, kraj in način dobave materiala. Kraj dobave materiala je lahko pri dobavitelju, nekje na poti med dobaviteljem in kupcem (npr. Evidentiranje nakupa toplotne črpalke Samostojni podjetnik je kupil toplotno črpalko za ogrevanje hiše, v kateri ima tudi pisarno (s.p. ni edini lastnik). Kako nakup pravilno zavesti v poslovne knjige? Za pravilen odgovor na vprašanje o evidentiranju nakupa toplotne črpalke za ogrevanje hiše, v kateri ima s.p. tudi pisarno, bi potrebovali več informacij, in sicer: kdo je lastnik hiše in pisarne ter ali je morebiti urejeno najemno razmerje med s.p. in lastnikom hiše z vsemi pravicami in obveznostmi pogodbenih k. Če je to vse urejeno, potem bi lahko evidentirali nakup toplotne črpalke ob predpostavki, da je kdo drug lastnik hiše, na konto 046 (vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti). Poleg tega je seveda treba še ugotoviti, kolikšen delež porabe bi se nanašal na hišo in kolikšen delež na pisarno s.p. V primeru, da sta lastnika pisarne s.p., kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter še drug lastnik, je situacija naslednja: S.p. bi lahko z drugo fizično osebo, ki je solastnik poslovnega prostora, sklenil pogodbo o najemu. Samostojni podjetnik sam s seboj kot fizična oseba ne more skleniti najemne pogodbe za uporabo poslovnega prostora. V tem primeru s.p. s sklepom določi, kolikšen odstotek stroškov (vzdrževanje, elektrika, ogrevanje, čiščenje itd.) se nanaša na uporabo tistega deleža, katerega solastnik je s.p. Majda Lukner 8 Računovodski in davčni nasvet št /

9 Blokiran račun dobavitelja in nakazilo na TRR v tujini Dobavitelj (s.p.) ima TRR v Sloveniji blokiran, zato vztraja pri plačilu na TRR v tujini. Pri pregledu TRR v tujini sem ugotovila, da tega ni prijavil na FURS. Menim, da kljub temu plačila storitev ne smem nakazati na tuj račun, dokler je TRR v Sloveniji blokiran. Imam prav? Uvodoma želim izpostaviti, da je z davčno-pravnega vidika pri poslovanju treba upoštevati obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune. Navedena obveznost je določena v prvem odstavku 36. člena ZDavP-2, in sicer obstaja obveznost za pravne in druge osebe (samostojne podjetnike posameznike, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil), ki morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri izvajalcih plačilnega prometa. Pri tem pa slovenska zakonodaja nima izrecne prepovedi poslovanja preko računa v tujini in je po mnenju Banke Slovenije takšno ravnanje dopustno. Seveda pa je slovenski davčni zavezanec dolžan vse račune, ki so odprti v tujini, prijaviti na FURS, kar državi omogoča ustrezen nadzor. upniku izvršite plačilo za storitve na TRR v tujini, dokler ima TRR v Sloveniji blokiran. Obračun okoljskih dajatev pri prodaji akustičnih aparatov Katja Erjavšek s.p., KER Samostojni podjetnik kupi akustične aparate za prodajo v maloprodajni enoti. Kako je z okoljskimi dajatvami za prodane aparate? Ali mora obračunati dajatve in po kakšnem merilu? Zakonsko podlago za izvajanje obveznosti ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) predstavljajo: Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prav tako je treba poudariti, da mora naročnik storitve izpolniti svojo obveznost plačila na podlagi določb Obligacijskega zakonika. Kakšne so obveznosti naročnika storitve je običajno določeno v pogodbi (lahko tudi ponudbi oziroma drugačnem pisnem ali ustnem dogovoru), ki je sklenjena pred izvedbo storitve. Tako je bilo lahko v času sklenitve dogovora med kama določeno, da se plačilo izvede na transakcijski račun, odprt v Sloveniji in bi z nakazilom na račun v tujino naročnik lahko kršil pogodbene določbe. Naknadno spreminjanje pogodbenih določb oziroma dogovora (torej tudi nakazilo plačila za opravljeno storitev na transakcijski račun, odprt v tujini) je seveda mogoče, v kolikor se obe ki tako sporazumno dogovorita. Na podlagi navedenega tako menim, da se v splošnem plačilo za opravljene storitve lahko izvede na račun, ki ga je upnik odprl pri banki v tujini. Ne glede na navedeno pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati dejstvo, da ima podjetnik blokiran TRR pri banki v Sloveniji in da računa v tujini ni prijavil FURS. Menim, da sama (ne)prijava računa v tujini FURS z vašega stališča ni tako sporna (davčno tveganje oziroma potencialno globo zaradi neprijave računa v tujini v tem primeru nosi podjetnik), kot je sporno dejstvo, da bi v primeru nakazila na TRR v tujini vedeli (oziroma bi morali vedeti), da ste s takim ravnanjem nekomu omogočili, da se je izognil izvršbi na blokiranem TRR v Sloveniji. Zaradi navedenega v obravnavanem primeru odsvetujem, da Odgovornost za predpisano in okoljsko sprejemljivo ravnanje z OEEO morajo prevzeti vsi, ki prihajajo v stik z električno in elektronsko opremo med njeno življenjsko dobo. To so proizvajalci, pridobitelji, končni uporabniki ter vsi, ki so vključeni v zbiranje, predelavo in odjevanje OEEO. Obveznosti proizvajalcev in pridobiteljev: zagotavljati redno in brezplačno prevzemanje OEEO iz gospodinjstev, ki jo zbere komunalno podjetje kot ločeno frakcijo komunalnih odpadkov, ter od distributerjev električne in elektronske opreme; zagotavljati, da je električna in elektronska oprema, dana na trg, opremljena z ustreznimi oznakami (znak o obveznem ločenem zbiranju OEEO, naziv proizvajalca); skrbeti za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme, ki jo vodi Agencija RS za okolje v sklopu Ministrstva za okolje in prostor, ter izdelati načrt ravnanja z OEEO; zagotavljati, da ima ponovna uporaba cele opreme prednost pred njeno predelavo; obveščati distributerje o načinu prevzemanja OEEO od končnih uporabnikov; obveščati končne uporabnike o namenu in ciljih zbiranja OEEO, pravilnem ravnanju z njo ter o prednostih njene ponovne uporabe in recikliranja; Računovodski in davčni nasvet št /2016 9

10 obveščati javnost o možnostih brezplačnega oddajanja v urejenih zbiralnicah za OEEO in v zbirnih centrih komunalnih podjetij; izdelati letno poročilo o ravnanju z OEEO v preteklem letu. Nakazilo pogodbeniku iz transakcijskega računa zmanjšano za provizijo (5 % od vrednosti pogodbe, od provizije se obračuna DDV po splošni stopnji) = 1.000,00 61,00 = nakazilo 939,00 EUR, knjiženje v breme 285, v dobro 110. Obveznosti distributerjev: zagotavljati končnim uporabnikom, da lahko brezplačno oddajajo OEEO na prodajnem ali prevzemnem mestu; oddati prevzeto (zbrano) OEEO v zbiralnico proizvajalca ali pridobitelja, ki jim dobavlja opremo. Ker ste vi distributer in ne proizvajalec ali pridobitelj električne in elektronske opreme, nimate obveznosti iz naslova obračuna okoljskih dajatev, saj so te dolžni obračunavati in plačevati vsi proizvajalci in pridobitelji tovrstne opreme. Prejeti dobropis knjižite kot terjatev, prihodek in obveznost za DDV, in sicer v breme 120, v dobro 760 in 260. Ker terjatve ne dobite plačane, ampak ste že za ta znesek zmanjšali nakazilo ponudniku verižne kompenzacije, pobotate konto 120 in 285 v višini dobropisa 61,00 EUR. S knjiženjem verižne kompenzacije v višini 1.000,00 EUR zapirate svojo obveznost do vašega dobavitelja na kontu 220 (v breme) in terjatev po pogodbi izkazano na kontu 165 (v dobro). Knjiženje verižne kompenzacije Prejeli smo pogodbo o verižni kompenzaciji, kjer nastopamo kot dolžnik enemu od podjetij v verigi (6 podjetij v verigi). Terjatve nimamo do nobenega od njih. Sklenili smo tudi dogovor, da svojo obveznost namesto našemu dobavitelju poravnamo novemu upniku, pobudniku kompenzacije, zaradi česar smo upravičeni do zmanjšanja dolga v višini provizije, določene v pogodbi. Ko smo dolg poravnali, smo prejeli vrnjen dobropis za znesek dogovorjene provizije. 1. Kako knjižiti prejeto pogodbo o verižni kompenzaciji, kjer je navedeno, kolikšen znesek obveznosti do našega dobavitelja se prenese na novega upnika (pobudnika kompenzacije), koliko znaša provizija, ki jo odštejemo, in koliko dejansko nakažemo? 2. Kako knjižim bančni izpisek, ko poravnamo navedeno obveznost, zmanjšano za provizijo? Kratkotrajno delo družinskega člana pri ''popoldanskem'' s.p. Oseba, ki je redno zaposlena, ima poleg redne službe odprt popoldanski s.p. Zaradi prihajajoče porodniške je že nekaj časa v bolniškem staležu in ne bi rada zaprla popoldanskega s.p. Zanima me, ali lahko prijavi svojega moža, ki je tudi redno zaposlen drugje, da zanjo opravlja delo kratkotrajno delo družinskega člana in ji tako v času bolniške odsotnosti ne bo treba zapreti s.p. Ali lahko kratkotrajno delo opravlja tudi oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas drugje, vendar je invalid III. kategorije (premestitev na lažje delo)? Če greste na porodniško in prejemate starševsko nadomestilo, ne smete opravljati dejavnosti. 45. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-UPB1) namreč pravi, da v kolikor inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času starševskega dopusta dela oziroma začne opravljati samostojno dejavnost, ji pravica do starševskega nadomestila preneha. 3. Kako poknjižim prejeti dobropis, za dogovorjeno provizijo (z upoštevanim DDV)? S pogodbo ponudnika verižne kompenzacije in nakazilom pogodbenega zneska izkažete v svojih poslovnih knjigah terjatev do ponudnika verižne kompenzacije in tako je izpolnjen pogoj, da lahko v svojih knjigah knjižite verižno kompenzacijo, saj na tak način pobotate terjatve in obveznosti. Pogodbeni znesek 1.000,00 EUR v breme 165/v dobro 285 Kot pri porodniškem dopustu tudi v času bolniške odsotnosti ne smete opravljati dejavnosti. Ni pa nujno, da popoldanski s.p. zaprete lahko je v mirovanju za čas bolniške in porodniške. V tem času lahko, če je mogoče, delo opravlja kdo drug namesto vas (na primer na osnovi študentskega dela, podjemne pogodbe, kratkotrajnega dela). Glede opravljanja kratkotrajnega dela družinskega člana obstaja dilema, ki se bo najbrž razjasnila šele sčasoma, in sicer ali se tovrstno kratkotrajno delo lahko opravlja tudi pri ''popol- 10 Računovodski in davčni nasvet št /

11 danskem'' s.p., ki nima nikogar zaposlenega, ali zgolj pri tistem s.p., ki je zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti. Čeprav je predlagatelj zakona izpostavljal, da takšno delo pride v poštev le v malem podjetju, v katerem je vsaj ena oseba polno (in ne pavšalno) zavarovana bodisi na podlagi zaposlitve ali iz naslova opravljanja dejavnosti, pa iz definicije pojma samozaposlena oseba ni nedvoumno razvidno, da tega ne more uporabiti ''popoldanski'' s.p. brez zaposlenih, saj se kot samozaposlena oseba v smislu tega zakona smatra fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost. Obveznosti računovodskega servisa ob preiskavi poslovne dokumentacije podjetja Določenim podjetjem, ki jim vodimo poslovne knjige, je bila izdana odredba sodišča, da se jim zaseže vsa poslovna dokumentacija, tako na sedežu, na naslovih direktorjev in na računovodskih servisih. Prišlo je do hišnih preiskav, kjer je bila dokumentacija zasežena, odvzeti računalniki, preneseni vsi maili, knjiženja, dopisi itd. Kaj smo kot računovodski servis dolžni delati, kakšna je naša obveznost, odgovornost? V posebnih primerih, kot je vaš, boste v nadaljnjih postopkih seveda zagotovo morali sodelovati. Pri tem je seveda treba ravnati korektno in na način, da zaščitite sebe in svojo ko. Da bi to lahko uspešno izvedli, je treba zelo dobro poznavanje davčne zakonodaje pa tudi drugih predpisov, ki urejajo vašo odgovornost, ki je lahko tudi kazenska ali odškodninska. Če sami tovrstnih predpisov ne poznate dobro, je najbolj smiselno poiskati izkušenega davčnega svetovalca, ki vam bo lahko pomagal s konkretnimi nasveti in navodili, kako ravnati. Še posebej zaradi tega, da ne bi v komunikaciji in odnosih z organi, ki bodo v postopkih od vas želeli kakšne dodatne informacije, podatke in pojasnila, ravnali narobe, in sicer tako, da bi škodovali ali sebi ali vaši ki. Glede na to, da gre za zaseg dokumentacije, računalnikov, poslovne korespondence in je najverjetneje razlog za to sum poslovne goljufije, davčne utaje ali česa podobnega, je zelo smiselno najeti sposobnega odvetnika, ki vas bo zastopal v morebitnih nadaljnjih postopkih. Če do postopkov zoper vas ne bo prišlo, pa se je že preventivno smiselno posvetovati z nekom, ki dobro pozna to področje, da ne bi v samem postopku ravnali iz nevednosti v škodo sebi ali svoji ki, ki vas v takšnem primeru lahko tudi toži za nastalo škodo. Odnos med računovodskim servisom in ko je običajno urejen s pogodbo, v njej je določena razmejitev odgovornosti med servisom in ko, vendar je kljub temu v takšnih posebnih razmerah, kot je zaseg poslovne dokumentacije, treba biti precej previden in spreten, da ne pride do odškodninskih zahtevkov, kazenskih ovadb, glob ipd. Izplačilo odpravnine delavcu, zaposlenemu za določen čas pri s.p. Samostojni podjetnik je imel zaposlenega delavca za določen čas od do Pripada mu odpravnina po 79. členu ZDR-1. Bruto plača po pogodbi znaša 790,74 EUR. Kako izračunati povprečje pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (ker nimamo povprečja zadnjih celih treh mesecev)? Skupni bruto za zgoraj navedeno obdobje znaša 2.011,08 EUR (september 467,26 EUR bruto; oktober 790,74 EUR bruto; november 753,08 EUR bruto). Kako je z izračunom odpravnine za določen čas, če imamo zaposlenega delavca za manj kot mesec dni iz osnove minimalne plače? Delavec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do odpravnine (tretji odstavek 79. člena ZDR-1). Pravice do odpravnine pa nima delavec (tretji in sedmi odstavek 79. člena ZDR-1) v primeru: prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca, prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga opravljanja sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga opravljanja javnih del oziroma iz razloga vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas (četrti odstavek 79. člena ZDR-1). V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas (peti odstavek 79. člena ZDR-1). Če ima delavec v konkretnem primeru ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pravico do odpravnine (v vprašanju ni naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas), znaša ta 1/5 povprečne prejete mesečne plače delavca iz zadnjih treh mesecev dela (v konkretnem primeru iz septembra, oktobra in novembra 2015), v primeru delavca, ki je po pogodbi o zaposlitvi delal manj kot mesec dni pa v višini 1/5 plače, ki jo je prejel v obdobju pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (za manj kot mesec dni). Vanja Mavri Računovodski in davčni nasvet št /

12 Kaj se šteje za poslovni prostor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)? Sem samostojni podjetnik, imam registrirano dejavnost za inštrukcije, ki jih opravljam doma (v tem prostoru imam tudi računalnik, s katerim izdajam račune). Kako naj sestavim interni akt, če nimam poslovnega prostora? Po ZDavPR je»poslovni prostor«vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov. Oznaka poslovnega prostora je sestavni del številke računa, ki je za namene ZDavPR natančno predpisana in določena kot obvezen podatek na računu. V obravnavanem primeru menim, da lahko uporabite obrazec internega akta, in sicer PRIMER 1: En poslovni prostor, ena elektronska naprava za izdajo računov, ki je objavljen na spletnih eh založbe Verlag Dashöfer. Darko Bohte s.p. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Določanje datuma opravljene storitve Podjetje A d.o.o. je izdalo podjetju b d.o.o. račun s sledečimi podatki: Datum izdaje: Datum opr. stor./dobave: Datum plačila: Opis: vstopnica za seminar, 5. in 6. december 2015, 1. del. Zanima nas, ali je datum opravljene storitve datum prodaje vstopnice ali datum izvedbe seminarja. Ali je pravilno, da sta na računu navedena različna datuma? Iz navedenih podatkov izhaja, da bo storitev opravljena kasneje, kot je bil izdan račun. To z vidika formalne pravilnosti računa ni sporno, saj v praksi podjetja pogosto izdajajo račune za določene storitve, ki bodo opravljene/izvedene kasneje, kot je bil izdan račun (naročnine, najemnine, seminarji, izobraževanja ipd.). Z vidika obračuna davka na dodano vrednost je pomembno, da obveznost za obračun DDV nastane, ko je storitev opravljena. Vi kot prejemnik računa pa morate zaradi pravice do odbitka vstopnega DDV upoštevati pravila iz 62. in 63. člena ZDDV- 1 in zato izpolnjevati za to z zakonom določene pogoje, ki so predvsem naslednji: nastala je obveznost za obračun DDV, v davčnem obdobju, v katerem si odbijate DDV ste prejeli račun, odbitni DDV ste dolžni plačati ali ste ga že plačali in storitve, od katerih je bil obračunan odbitni DDV so uporabljene za namene svojih z DDV obdavčenih transakcij. On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/ , faks. št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Slivnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: Računovodski in davčni nasvet št /