UNI_Potočnik_Betka_1967_ D

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov IZDELAVA SPLETNIH UČILNIC V OSNOVNI ŠOLI Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidatka: Betka Potočnik Kranj, december 2009

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Werberju. Hvala ravnateljici Erni Meglič in sodelavcem Osnovne šole Križe za sodelovanje, podporo, pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Sonji Ficko, ki je lektorirala moje diplomsko delo.

3 POVZETEK V diplomskem delu je predstavljena izdelava spletnih učilnic na Osnovni šoli Križe vse od idejne zamisli, izbire programov, testiranja izbranih programov, do praktične izdelave spletne učilnice. Le-ta je oblika e-izobraževanja in dopolnjuje delo učitelja. Delovna skupina, ki je preizkusila in izbrala najustreznejši program, je podala svoja mnenja, opažanja in razlage. Odločitve so bile podprte z rezultati dobljenimi s programom za večparametrsko odločanje DEX-i in z analizo opravljene anketne raziskave o uvajanju spletnih učilnic. Rezultat diplomskega dela je delujoča spletna učilnica na Osnovni šoli Križe. Narejena je s pomočjo programa Moodle, spletne aplikacije, ki jo učitelji lahko prosto uporabljajo za drugačen način učenja preko spleta. Predstavljene so tudi možnosti nadaljnjega razvoja. KLJUČNE BESEDE - Spletne učilnice - Moodle - SWOT analiza - Splet - DEX-i - Izobraževanje

4 ABSTRACT The diploma thesis gives an insight into the building of online classrooms at the Primary School Križe. Furthermore, it includes all phases of work - from the original idea, the choice of programmes, their tests to the very last stage of setting up online classrooms. The latter is considered to be a form of online education which complements the work of a teacher. The staff team carried out tests and chose the most suitable programme. The test group were willing to share their opinions and recommendations for further work. All decisions were supported by the results gained with the DEXi programme an educational computer programme for mullti-attribute decision making. Moreover, the findings based on the questionnaire, which dealt with the topic of introducing online classrooms, proved to be another source of support. The result of the diploma thesis is seen in the active Moodle, which is a Free web application that teachers can use to create effective online learning sites. The last part of the paper offers development options. KEYWORDS - Online classrooms - Moodle - SWOT analysis - Web - DEX-i - Education

5 KAZALO 1 Uvod Predstavitev problema Predstavitev okolja Predpostavke in omejitve Metode dela Izbira programov za postavitev spletne učilnice Odločitvena skupina Opis izbranega programa Moodle Predlagana metoda dela Pričakovani rezultati Tehnična priprava za postavitev spletne učilnice Registracija Postavitev spletne učilnice na osnovni šoli Raziskava uvajanja spletnih učilnic Hipoteze Rezultati ankete Ugotovitve ankete Odgovori na hipoteze SWOT analiza SWOT analiza naše spletne učilnice Zaključek in ugotovitve Ocena učinkov Možnosti nadaljnjega razvoja Literatura Dodatek grafični prikaz odločanja s programom DEXi Priloga 1 Anketni vprašalnik Priloga 2 Rezultati ankete Priloga 3 - Slike obstoječe spletne učilnice Kratice in akronimi... 58

6 1 UVOD Zaposlena sem v osnovni šoli in se pri svojem delu pogosto srečujem z novostmi in spremembami na področju izobraževanja in uvajanja informacijskih tehnologij (IKT) v izobraževanje. Razvoj računalniške tehnologije z uporabo različnih računalniških orodij in medijev omogoča vrsto novih možnosti za popestritev in dopolnitev izobraževanja. Učitelj jih lahko uporablja v celotnem učnem procesu in z njim povečuje nazornost pouka, motiviranost učencev in aktivnost učencev pri pouku. Ob tem pa se učitelj v današnjem času sooča tudi s povsem novimi pogoji poučevanja. Izjemno hiter razvoj informacijske tehnologije je povzročil, da se učenci učijo na povsem drugačen način. Vse te spremembe vplivajo tudi na načine, kako motivirati učence in kako upravičiti pomembno vlogo šole v izobraževalnem procesu in vsakdanjem življenju. 1.1 Predstavitev problema Ustvarjanje različnih, za učenca zanimivih situacij, je dandanes za učitelja težka naloga. Številne informacije, različni mediji in tehnologije so mu pri tem lahko v pomoč, a jim je potrebno slediti in jih izkoristiti. V pouk je potrebno poleg klasične oblike poučevanja vpeljati tudi druge oblike dela, kjer je učenec aktiven soustvarjalec pouka, učenja in izobraževanja. Novi načini so z e-komunikacijo in e- izobraževanjem, vsekakor najprej zajeli univerze in fakultete, nato pa zelo hitro tudi srednje in osnovne šole. V diplomskem delu želim spremljati uvajanje in postavitev spletnih učilnic, kot eno od možnih oblik e izobraževanja, na Osnovni šoli Križe. 1.2 Predstavitev okolja Zaposlena sem na Osnovni šoli Križe, ki jo obiskuje 322 učencev, ki so vključeni v 18 oddelkov. Na šoli poučuje 30 učiteljev. Šola je opremljena z več kot 30 računalniki in drugo (IKT) informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Na vseh računalniki je možen dostop do spleta preko stacionarnega šolskega omrežja ali preko brezžičnega izobraževalnega omrežja Eduroam. Vse to nam omogoča tudi razvoj in delo s spletnimi učilnicami. S skupino sodelavcev na osnovni šoli smo pregledali, poskusili in ocenili programe za izdelavo spletnih učilnic na naši šoli. Postavili smo testno spletišče in poskusno delali s programom, vse od načina prijave (logiranja), spremembe profila, postavitve virov, sestavljanja kviza in foruma, anketiranja, ogleda spletnih učilnic, zgradbe spletnih učilnic, forumov in klepetov Na osnovi poskusa smo izdelali metriko, ki je ustrezala specifičnim zahtevam in je zagotavljala možnost za objektivno oceno kakovosti. Iz podatkov, ki so bili na voljo, smo sestavili model ocenjevanja, ki je hitro podal uporabno, veljavno in objektivno primerjalno oceno. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 1

7 1.3 Predpostavke in omejitve Naša naloga je bila poiskati program, s katerim bi postavili spletno učilnico, ki bi zadovoljila naslednje zahteve: dostopnost do programa za vse uporabnike (učitelje, učence, starše ), ne bo zahteven za učenje, imel bo možnost nadgradnje, povezljiv bo z obstoječimi programi, vzdrževanje bo brezplačno, ne bo dodatnih stroškov, deloval bo na obstoječi tehnični opremi. 1.4 Metode dela Nadgradnja in sprememba obstoječega sistema izobraževanja temelji na smernicah, ki pri nas in v svetu opisujejo načine e-izobraževanja, e-komuniciranja in e- sodelovanja. Zato smo primerjali programe, ki so na voljo na trgu in med njimi z ekipo sodelavcev izbrali najprimernejšega. Sledilo je praktično uvajanje in postavitev spletne učilnice s programom, ki se bo pokazal za najprimernejšega:e-campus, Spletnik, Moodle. Na trgu je več ponudnikov sistemov za e-izobraževanje, ki vsak s svojo specifiko ponujajo svoje rešitve za uvajanje e-izobraževanja, zato je pomembno izbrati pravega glede na kvaliteto, glede na stroške in glede na pogoje, ki jih postavlja izobraževalna ustanova. S pomočjo e-komuniciranja smo definirali: navodila za delo (pomembno je sodelovanje informatikov), način dela (bistveno vlogo igra stroka), točen opis dela (opredelijo se pomembne časovne smernice), učne pripomočke (poskusi se jih poenostaviti), sodelovanje med izvedbo naloge, in sicer možnost kontakta med posameznimi udeleženci z različnimi nalogami posameznega tima in z nosilcem iste naloge iz drugega tima, in sestavili morebitne potrebne e-obrazce (odvisno od posamezne naloge). S takim načinom dela smo spodbudili tudi e-komuniciranje. e-sodelovanje Na osnovi določenih kriterijev smo med nalogo sodelovali tako učitelji kot učenci. Vpisovali smo rezultate pridobljene z raziskovalno nalogo. Analizirali in primerjali smo rezultate. Predstavili smo raziskovalne naloge in jih med seboj primerjali. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 2

8 e-novice Po opravljeni nalogi in analizi smo na šoli objavili rezultate. e-komuniciranje Številna tehnološka podjetja so spoznala, da je shranjevanje, upravljanje in posredovanje znanja postalo ključni strateški faktor za napredek in uspešnost njihove tehnologije in poslovnega modela na globalnem trgu. ( vir: ) Izdelava spletne učilnice je skupinsko delo učiteljev na Osnovni šoli Križe, ki smo testirali in analizirali različne programe. Izbor smo preverili še z anketo izvedeno izven delovnega okolja. Celovito ocenjevanje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti nam je dala SWOT analiza. Z uporabo različnih metod in analizo literature smo izbrali pravi program in načrtovali nadaljnje aktivnosti pri izdelavi spletne učilnice. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 3

9 2 IZBIRA PROGRAMOV ZA POSTAVITEV SPLETNE UČILNICE Predstavljam testiranje kakovosti programa Moodle, njegovo uporabnost in praktično postavitev spletišča. Za začetek, oziroma v fazi testiranja, je s programom delala le testna skupina učiteljev. Moodle je ena od programskih rešitev za postavitev spletišča in s tem možnosti izvedbe e-izobraževanja preko spleta. Moodle vsekakor omogoča učečim (učencem, staršem, vsem zainteresiranim) interaktiven dostop do izobraževalnih in informativnih vsebin. Učitelj lahko s pomočjo tega programa podaja snov, preverja usvojena znanja in navsezadnje tudi ocenjuje. Pri tem se sam odloči katere vsebine, kdaj in koliko bo uporabil pri delu z učenci in katere vsebine so zgolj informativnega značaja. Uporabniki potrebujejo le dostop do interneta in spletni brskalnik (npr. Internet Explorer, Mozilla, Mozilla Firefox, Netscape, Opera ). Na šoli skrbimo, da je šolska internetna stran ažurna, zanimiva in čim bolj informativna. V zadnjem obdobju pa se je pojavila tudi potreba po postavitvi spletne učilnice, ki služi tako za informiranje in sodelovanje s starši kot tudi za delo, učenje in analizo dela z učenci. S strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo smo dobili ponudbo za postavitev spletne učilnice s pomočjo programa Moodle. Pregledali smo ponudbo, možnosti in uporabnost; zanimala pa nas je tudi ekvivalentna programska oprema. Poleg Moodla smo na trgu našli še dva programa oziroma dva ponudnika programa za postavitev spletne učilnice: e-campus podjetja B2, d. o. o. in Spletnik, ki ga predstavlja Srñan Mahmutović, s. p. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 4

10 2.1 Odločitvena skupina Lastnik odločitvenega problema je lahko vodstvo šole, ki je odgovorno za celotni učni proces in delo na šoli. Če pa gledamo na odločitveni problem z vidika uporabnika oziroma koga neposredno zadeva, pa so to učitelji na osnovni šoli, ki bodo e-učilnico uporabljali. Na šoli smo se odločili, da proučimo možnost uporabe e-učilnice. Sestavili smo delovno skupino, ki je poskusno testirala različne možnosti in se odločala ali pričnemo tudi z obveščanjem, urejanjem, preverjanjem preko spleta oziroma uporabo e-učilnice pri delu učiteljev in ostalih delavcev na šoli. V skupino osmih članov smo izbrali različne strokovne delavce: učiteljico angleščine in nemščine, učiteljico iz prve triade, učiteljico iz druge triade, učiteljico kemije in naravoslovja, športna pedagoga, psihologa in računalničarko. Zajeli smo različne profile, da ugotovimo, kateri od ponujenih programov je najprimernejši za naše delo. Pri izbiri programa za postavitev e-učilnice smo najprej testno preizkusili različne programe in nato na osnovi pridobljenih izkušenj postavili kriterije, jih strukturirali, določili zaloge vrednosti in odločitvena pravila. Vse variante smo vrednotili. Pri celotnem odločitvenem procesu smo si pomagali s programom DEXi (program za večparametrsko odločanje). Na osnovi dobljenih in analiziranih rezultatov smo lahko postavili odločitev. Koraki pri odločitvenem modelu: Izgradnja modela Določitev pravil Zaloga vrednosti parametrov Ovrednotenje variant Interpretacija rezultatov Odločitev Kot metodo dela lahko izberemo tudi ročno preglednico ABACON ali preglednico v MS Excel, vendar je za večparametrski model primernejši program DEXi. Odločitveni model a.) Kriteriji Po osnovnem testiranju posameznih ponudb smo sestavili spisek merljivih kriterijev, na osnovi katerih smo potem ocenjevali različne variante. Vsako varianto je ocenil vsak posameznik v skupini in zbirnik ocenjevanja nam je nato služil za nadaljnjo primerjavo izbranih možnosti. Kriterije smo vsebinsko združili in dobili drevesno strukturo, ki je preglednejša, smiselno vpliva na odločitve in pomaga pri končni analizi ter izbiri ponudnikov. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 5

11 Spisek kriterijev: cena, potrebna računalniška oprema, kompatibilnost, preglednost, uporabnost, izobraževanje, prilagoditve, nadgradnja, prepoznavnost. b.) Funkcije koristnosti Pri funkciji koristnosti povemo, kateri kriteriji so pomembnejši uporaba uteži in v tabelah oblikujemo ustrezna pravila. Najprej določimo zalogo vrednosti (naraščajoče): Primer: ali - slaba o sprejemljiva + dobra - poceni + drago Temu sledi funkcija koristnosti. Pri postavljanju uteži lahko kreiramo procentualno (%) razmerje med posameznimi kriteriji in s tem vsakemu kriteriju določimo pomembnost. c.) Opis variant Izbirali smo med tremi variantami: Moodle (ZRSŠ), e-campus (B2, d. o. o.), Spletnik (S. Mahmutović, s. p.). Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 6

12 Moodle (ZRSŠ) Program, ki ga priporoča tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, nekateri učitelji že uporabljajo v okviru študijskih skupin. Zavod ponuja tudi tečaj, pomoč pri pripravi, vzdrževanju in literaturo. Za program je zahtevana le splošna računalniška oprema (osebni računalniki, Windows XP). Program je povezljiv in dokaj enostaven za uporabo. (vir: Program lahko teče preko Arnesovega strežnika in s tem je dodatno poskrbljeno tudi za varnost. Seveda pa ponuja tudi možnost, da spletno učilnico postavimo na svojem serverju. Glede na to, da imamo na šoli tudi ostale Arnesove internetne storitve ( naslovi, domena za internet, postavitev internetnih strani, Eduroam, ipd.), je to vsekakor eden od razlogov, da se odločimo za Moodle. Pri Arnesu se registrira poddomena, nato se postavi enotna spletna učilnica na serverju, ko registriramo uporabnike, dodelimo gesla in tudi oblikovno postavimo temelje za spletno učilnico. Za začetek je ponujen tudi brezplačni osnovni seminar, predstavitev, pomoč tutorja, literatura in ostala navodila. e-campus (B2, d. o. o.) Pri programu e-campus gre ravno tako za postavitev učilnice na serverju ponudnika - podjetja B2, d. o. o. Na njihovi strani se lahko prijaviš (vpišeš uporabniško ime in geslo) ter postaviš spletno učilnico. Podjetje B2, d. o. o. se ravno tako na več področjih povezuje s šolami in izobraževalnimi ustanovami. Na trgu je kar nekaj njihovih programov, ki so namenjeni izobraževalnim ustanovam. Imajo tudi telefonsko in internetno pomoč. (vir: Spletnik (Mahmutović, s. p.) Ta program nudi postavitev učilnice neposredno preko njihove internetne strani. Omejitve z domeno nimajo. Na njihovi strani se lahko prijaviš (vpišeš uporabniško ime in geslo) ter postaviš spletno učilnico. Poskusili smo delati iste naloge na vseh treh programih. Vsi člani testne skupine smo podali svoje ocene na podlagi postavljenih kriterijev. Na osnovi teh ocen smo sestavili končni opis posameznih variant in mu dodali vrednosti po parametrih. (vir: Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 7

13 Potrebno je podariti, da nismo upoštevali kriterijev, ki so vezani na namestitev in osnovno postavitev programov. d.) Rezultati vrednotenja Opis rezultatov Dobljene rezultate skupine sodelavcev smo uporabili kot osnovne podatke, jim določili pravila, zalogo vrednosti, ovrednotili in utežili variante ter z analizo variant ugotovili rezultate vrednotenja, ki smo si ga postavili. (Priloga 2). Najslabše ocenjena varianta je Spletnik. Ocene objektivnih kriterijev so sicer dobre, razlika pa je pri uporabnosti, možnosti nadgradnje in prepoznavnosti programa. Izbrani kriteriji so pokazali, da je najprimernejši program Moodle, sprejemljiv je tudi e-campus, Spletnik pa se, glede na naše postavljene zahteve in potrebe, ni pokazal kot primerna izbira. S programom DEXi smo torej, na osnovi postavljenih kriterijev, vrednotili posamezne variante. (Priloga 3) Večdimenzionalni grafični prikaz vrednotenja (Priloga 4) pa nam še na drug način pokaže razmerje po posameznih parametrih med posameznimi primerjanimi variantami. Tu ugotovimo, da ima največjo površino grafikon, ki predstavlja varianto Moodle. (Najprimernejša varianta glede na postavljene kriterije ima največjo ploskev.) e.) Analiza in razlaga predlagane odločitve Vrednosti kriterijev in uporabljenih funkcij koristnosti v našem primeru zadovoljujejo naše potrebe. Glede na to, da smo iskali tak program, ki bo uporaben in bo zadovoljiv čim več različnih uporabnikov, v našem primeru učiteljev, lahko zaključimo, da smo z modelom zadovoljni. H končni oceni, v obliki kot smo jo dobili, so v glavnem pripomogli ustrezno obteženi kriteriji za program. Če kriterije vrednotimo drugače, dobimo drugačne rezultate. Končni rezultati so v skladu s pričakovanji. Končni rezultat reševanja problema je izbran program za postavitev spletne učilnice na šoli. Na osnovi postavljenih kriterijev in vrednotenja smo po končanem procesu odločanja izbrali Moodle. Program je bil izbran, zato je bilo potrebno začeti z aktivnostmi, ki bodo dejansko pripeljale do zastavljenega cilja, do postavitve spletne učilnice na naši šoli. Seveda pa postavitev same spletne učilnice ni dovolj. Da zaživi, je potrebno vse možne uporabnike, učitelje, učence in starše, seznaniti z njeno uporabno vrednostjo. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 8

14 Vedeti morajo, kaj nam spletna učilnica omogoča in kako z njo delamo. Priloga 1 Drevo kriterijev, ki vplivajo na odločitev. Priloga 2 Vrednotenje glede na postavljene kriterije. ODPADE POGOJNO SPREJEMLJIV Spletnik a e-campus Moodle Priloga 3 Stolpčni prikaz rezultatov vrednotenja. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 9

15 2.2 Opis izbranega programa Moodle Ko smo glede na karakteristike izbrali program, nas je zanimalo več podrobnosti o programu Moodle. Moodle je sistem za upravljanje učnih vsebin predmetov, tečajev (angl. cms Course Management System; glej Cole 2005, 1) oziroma sistem za upravljanje učečih se (angl. lms Learning Management System) (Rice 2006, 5). Moodle je v angleščini glagol, ki pomeni proces, kjer se stvari z veseljem lotevamo, ko se te porajajo, ter ob tem ustvarjamo in uživamo to po navadi vodi k ustvarjalnosti. (Povzeto po Rice 2006, 5) Ime Moodle je bila prvotno kratica za Martin's Object-Oriented Dynamic Learning Enviroment. Pri Moodlu lahko uporabljamo bloke in dejavnosti, ki odgovarjajo našim potrebam. Martin Dougiamas, prvotni programer Moodla, je zato spremenil pomen kratice Moodle, ki sedaj pomeni Modular Object-Oriented Dynamic Learning Enviroment. Ponazarja način, na katerega je bil Moodle narejen in način, na katerega lahko učenec ali učitelj pristopita k učenju ali izdelavi e-učnih vsebin. Moodle: je odprtokodna tehnologija (uporabniške licence brezplačne), namenjen izvajalcem e-izobraževanj, omogoča gradnjo e-učnih vsebin, spremljanje dejavnosti učencev, komunikacijo z učenci, upravljanje z e-učnimi vsebinami in e-učnimi procesi, vključuje celo vrsto dodatnih e-učnih orodij, nudi terminsko načrtovanje izvedbe posameznih e-izobraževanj, preveden je tudi v slovenščino. Moodle se razvija od leta 1999 (od leta 2001 v sedanji podobi) in je preveden v več kot 75 različnih jezikov. Največje e-učno središče, ki temelji na tehnologiji Moodle, ponuja več kot e-tečajev in ima registriranih več kot uporabnikov - učencev. Razvoj Moodle kot odprotokdne programske kode še vedno poteka zelo intenzivno. Potrebna programska oprema za namestitev programa Moodle Moodle deluje na naslednjih operacijskih sistemih: Unix, Linux, Windows, Mac OS X, NetWare in ostalih operacijskih sistemih, ki podpirajo PHP (programski jezik). (vir: moodlebrezplana-lcms-tehnologija-&catid=7:spletne-uilnice&itemid=25) Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 10

16 Kaj je odprta koda? Odprta koda (Open Source) je vse programje, ki je izdano pod Open Source Initiative (OSI) licenco. Vsaka licenca, ki izpolnjuje kriterije OSI, izpolnjuje kriterije definicije odprte kode. Programska koda odprtokodnega programja je prosto dostopna vsakomur, da jo lahko ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Odprtokodna programska oprema (OKPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna in jo je mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja. A kljub temu, da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila "obnašanja", saj tudi zanje veljajo pravila zapisana v različnih licencah. Vse licence pa imajo nek skupen imenovalec oziroma osnovna skupna pravila, ki so: 1. Odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu. 2. Izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni obliki. 3. Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode. 4. Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij). 5. Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine. 6. Licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja. 7. Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev. 8. Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo. 9. Licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme. 10. Licenca mora biti tehnološko nevtralna. (vir: Na osnovi rezultatov, se je skupina odločila, da praktično analizira program Moodle. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 11

17 DEFINICIJA CILJEV S skupino sodelavcev smo pregledali, preizkušali in ocenili program Moodle. Postavili smo testno spletišče in poskusno delali s programom, in sicer od načina prijave (logiranja), spremembe profila, postavitve virov, sestavljanja kviza, postavljanja foruma, anketiranja idr. Izdelali smo metriko, ki ustreza specifičnim zahtevam in zagotavlja možnost za objektivno oceno kakovosti. Iz dobljenih podatkov smo sestavili model ocenjevanja, ki hitro poda uporabno, veljavno in objektivno primerljivo oceno. 2.3 Predlagana metoda dela Analiza konteksta uporabnosti Usability context analysis (UCA) je strukturirana metoda, ki daje informacije o programski rešitvi in njeni uporabi. Pomembno vlogo ima tudi ocena uporabnika o programski rešitvi. Sestanki, na katerih smo obravnavali analizo, so se pripravili že na začetku razvoja programske rešitve. Rezultati analize so nato upoštevani v celotnem življenjskem ciklu programske rešitve. Koristi Metoda dovoljuje zagotavljanje vseh faktorjev, še preden se prične razvoj modela. Sestanki analize konteksta vključujejo vse člane skupine, ki sodelujejo pri razvoju. Zagotavlja ocenjevanje rezultatov pomembnih faktorjev in vplivov uporabe v realnem okolju. Omejitve Potrebujemo primernega vodjo. Zaradi velikega števila različnih ljudi, je priprava sestankov lahko zahtevna. Sestanki so lahko neproduktivni brez uspešnega kadra, ključne zadeve pa so težko določljive. Pri tej metodi je vključenih največ deset oseb. Za izdelavo ocene so potrebni največ trije dnevi. Pri uporabi metode je pomembno, da so prisotni vsi udeleženci. Določiti je potrebno člane skupine, ki bodo sodelovali pri procesu. Po sestanku je treba določiti kritične točke, ki lahko ogrozijo uporabnost. Potrebno je izdelati načrt ocenjevanja, ki mora vsebovati razlago kritičnih točk in predloge za njihovo izboljšavo. Za dosego želenih rezultatov mora vodja dobro voditi sestanek. Priporočljive so tudi izkušnje in dodatna izobraževanja v procesu. Mednarodni standard ISO 9126 opisuje 6 karakteristik kakovosti programskega proizvoda. Te se po določilih standarda minimalno prekrivajo in so osnova za nadaljnjo razdelitev na pod-karakteristike. Karakteristike in možne podkarakteristike so v standardu določene le opisno. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 12

18 Funkcionalnost Funkcionalnost proizvoda (storitev) opredeljuje množica karakteristik, ki vplivajo na posamezne funkcije in njihove lastnosti. Funkcionalnost opredeljuje, kaj proizvod (storitev) dela, da zadovolji potrebe uporabnika. Program Moodle je: skladen s standardi in zakonom, povezljiv z ostalimi aplikacijami, pogrešamo pa večjo možnost oblikovanja, razumljiv in pregleden, enostaven in jedrnat (pri uporabi nismo imeli težav), dostopen glede dokumentacije in navodil. Zanesljivost Zanesljivost je množica karakteristik, ki se nanašajo na zmožnost programskega proizvoda, da je v danih pogojih v določenem času uporaben. Program Moodle: je natančen pri analizah in izračunih, nudi možnosti ponavljanja operacij. Programskih napak nismo opazili. Uporabnost Uporabnost je tista karakteristika, ki opredeljuje množico pod-karakteristik, ki se nanašajo na oceno uporabnika ali je programski proizvod zanj uporaben ali ne. Program Moodle: je uporaben za postavitev spletne učilnice, omogoča ponavljanje in preverjanje znanja, nudi možnost podajanja literature in gradiv, omogoča možnost časovne omejitve, lahko omejimo le na določeno skupino. Učinkovitost Učinkovitost sestavlja množica atributov, ki opredeljuje odnos med funkcijami, ki jih je programska oprema sposobna izvajati pod določenimi pogoji in za to potrebno količino virov. Program Moodle je: večuporabniški sistem, učinkovit, ker omogoča, da ga tako oblikujemo. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 13

19 Vzdrževanje Vzdrževanje je množica tistih lastnosti programske opreme, ki se nanaša na njeno sposobnost, da lahko v programski opremi izvajamo korekture, spremembe in dopolnitve. Ta lastnost kaže, kako in na kakšen način se je programska oprema sposobna prilagajati uporabnikovim zahtevam za spremembe. Program Moodle: več dela, če ga postavimo na svoj server, možnost postavitve na Arnesov server vzdrževanja programske opreme ni, vsebino vzdržuje vsak na svojem področju, ni odvisen od strojne opreme. Prenosljivost Prenosljivost je lastnost, ki opredeljuje zmožnost prenašanja programske opreme v različna organizacijska okolja, strojna okolja in okolja različnih operacijskih sistemov. Program Moodle je prenosljiv in v šolah predvsem povezljiv s programom Office. Testiranj na drugih operacijskih sistemih nismo izvedli, ker jih nimamo, potrebe s strani učencev pa se niso pokazale. (vir: december, 2008) (vir: Zapiski predavanj iz strani fakultete -Kakovost programske opreme dr. R.. Leskovar) Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 14

20 Slika 1 - Primer postavljene testne spletne učilnice. 2.4 Pričakovani rezultati Testna skupina je s programom Moodle delala na dva načina. Najprej tako kot tisti, ki objavlja (učitelj tutor) in nato kot uporabnik spletne učilnice (učenci in starši). Poskusili smo forume, kvize, teste, naloge, vire. Skupaj smo pregledali rezultate in se pogovorili o dodatnih možnostih uporabe. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, predvsem jih moti omejenost pri oblikovanju, se je program Moodle pokazal kot uporaben. Odločili smo se, da postavimo svoje šolsko spletišče, ki bo delovalo preko strežnika Arnes. Naredili smo le vsebinsko analizo, stroškovno smo zanemarili, saj neposrednih stroškov ni bilo. Program smo analizirali tako, da se je vsak učitelj najprej pojavil kot tutor, postavil svoje spletišče, izdelal kviz in predstavitve, nato pa še kot uporabnik, ki dela na spletišču sodelavca. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 15

21 1 Funkcionalnost 92 % 2 Zanesljivost 70 % 3 Uporabnost 98 % 4 Učinkovitost 80 % 5 Vzdrževanje 90 % 6 Prenosljivost 40 % Tabela 1 - Prikaz opravljene analize. Kakovost programa Moodle Prenosljivost Vzdrževanje Karakteristike Učinkovitost Uporabnost Zanesljivost Niz1 Funkcionalnost 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% Rezultati ankete Graf 1 - Grafični prikaz opravljene analize. V naslednjem koraku smo s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport - Arnes in sodelavcev na šoli postavili spletišče Osnovne šole Križe in našim učencem ter njihovim staršem omogočili e-izobraževanje in e-informiranje. Ena od prednostnih nalog je tudi objava nalog nacionalnega preverjanje znanja, ki vključuje matematiko, slovenščino in tretji predmet, ki ga določi minister za šolstvo in šport za vsako šolo posebej. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 16

22 3 TEHNIČNA PRIPRAVA ZA POSTAVITEV SPLETNE UČILNICE Preden začnemo uporabljati spletišče, moramo biti registrirani uporabnik spletišča. Za registracijo je potreben veljaven elektronski poštni naslov, priporoča se poljubni spletni poštni strežnik (npr. .si, gmail.com, guest.arnes.si ). 3.1 Registracija Vsa dovoljenja in potrebna soglasja za dostop do spletne učilnice smo urejali direktno na Arnesu, kjer so nam omogočili prostor za postavitev spletišča in registrirali želeno poddomeno ucilnice-oskrize.si. Arnesovo napredno gostovanje spletnih učilnic Moodle omogoča: Enostaven prvi stik s spletnimi učilnicami, saj je aplikacija Moodle že nameščena na strežniku, prav tako pa so privzeto nastavljene tudi priporočene nastavitve, ki naj ustrezajo povprečnim uporabnikom iz slovenskega okolja. Za preverjanje istovetnosti uporabnikov gostovanje uporablja sistem z enkratnim vpisom gesla SSO (ang. Single sign-on), ki uporabnikom ponuja kar nekaj prednosti in manj gesel. Poenostavljeno prehajanje med učilnicami, visoka stopnja varnosti / zasebnosti. Vse spletne učilnice v okviru gostovanja se redno varnostno kopirajo, tako da podatki v primeru fizične odpovedi strežnika ne bodo izgubljeni. Zagotovljeno več-nivojsko vzdrževanje (php, mysql, postfix, Moodle, dodatki) in s tem manjša možnost zlorabe strežnika preko nevzdrževane aplikacije. Arnesovo gostovanje gre v tem primeru korak dlje, saj uporabnike razbremeni tudi vzdrževanja aplikacije same, tako da se lahko le ti v celoti posvetijo vsebini in izobraževalnemu procesu. Dodajanje uporabniških pravic učiteljem, učencem, kreiranje učilnic in organizacija dela v novih učilnicah ostane v pristojnosti organizacije same. (povzeto po Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 17

23 V spletišče lahko vstopamo: - z vpisom direktnega IP naslova (številka, ki natančno določa računalnik v omrežju Internet). (Slika 2) Slika 2 - Spletna učilnica Osnovne šole Križe z IP naslovom. - ali pri ponudniku, kjer imamo registrirano domeno, v našem primeru Arnes, zaprosimo za bolj razumljivo in logično ime (npr. ucilnice-oskrize.si) in potem dostopamo s tem imenom. (Slika 3). Slika 3 - Spletna učilnica Osnovne šole Križe z naslovom poddomene. V spletno učilnico lahko vstopamo kot: Obiskovalec, ki ne potrebujejo prijave in ima omejen dostop. Gost, ki je prijavljen in ima omejen dostop, določenih vsebin ne more videti, ne more sodelovati v določenih dejavnostih. Gost si lahko nekatere vsebine le ogleduje. Uporabnik je registriran uporabnik in ima različne pravice, odvisno od tega, kaj bo na spletišču delal. Skrbnik ima največ pravic za delo in ima pravico ustvarjati spletne učilnice. Učitelj je uporabnik, ki ga določijo skrbniki za posamezno spletno učilnico in ima tam vse pravice, ki so potrebne za delo. Pred uporabo spletne učilnice moramo vedeti v kateri spletni učilnici bomo delali, zato se obrnemo na skrbnika. Če ima spletna učilnica posebno vpisno geslo, ga moramo posredovati udeležencem. registracija prijava vpis v spletno učilnico Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 18

24 Osnovni postavitvi učilnice je najprej sledilo delo skrbnika. Postavitev učilnic je mogoča na več načinov. Učilnico lahko uredimo glede na učitelja oziroma ime osebe (npr. Janez Novak, Igor Vovk ), ki skrbi za svojo učilnico ali pa glede na razred / predmet, kar nam določa vsebino posamezne učilnice (angleščina, matematika, fizika, 4. razred ). Skupina, ki je na naši šoli že odločala o postavitvi spletne učilnice, se je odločila, da spletno učilnico postavimo glede na predmet in potem nosilci posameznih predmetov skrbijo za svoje učilnice. Naloga skrbnika je bila, da po opravljeni registraciji in vsej tehnični dokumentaciji pripravi spletišče za vnos podatkov, da postavi bazo. Potrebno je bilo vnesti uporabnike in jim določiti gesla, pravice, naloge, ipd. (Slika 4) Slika 4 - Vnos novega uporabnika (delo administratorja). Spletna učilnica je sestavljena iz treh delov/stolpcev, ki jih sestavljajo bloki: v levem stolpcu so bloki, ki so nameščeni, v sredini je polje, kjer so vsebine razporejene po temah, v desnem stolpcu so informacijski bloki. Informacijske bloke lahko sami poljubno dodajamo, odstranjujemo in postavljamo. (Slika 5) Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 19

25 Izbor in postavitev blokov izbor blokov Slika 5 - Izbor in postavitev blokov. S tem pripravimo osnovno postavitev za delo v spletni učilnici. Sedaj lahko vsak učitelj oziroma»nosilec«v spletni učilnici sam oblikuje, dodaja, ureja, posreduje svojo spletno učilnico. Vsak udeleženec ima možnost: ogleda spletnih učilnic, zgradbe spletne učilnice, urejanje svojega profila in spreminjanje gesla, dela z mapami, dodajanja in spreminjanja tem, dodajanja foruma, klepeta in nalog, testiranja, pregledovanja in ocenjevanja dejavnosti, dodajanja udeleženca in skupin Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 20

26 4 POSTAVITEV SPLETNE UČILNICE NA OSNOVNI ŠOLI Postavili smo testno učilnico, ki je še praktično pokazala, da so se pričakovanja zbrana v analizah pred izbiro programa oz. pred odločitvijo o postavitvi, uresničila. Vstopna stran Vpis z uporabniškim imenom in geslom Izberemo jezik Slika 6 - Vstopna stran (uporabniško ime in geslo). Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 21

27 Po uspešni prijavi začnemo s postavitvijo učilnice. Vključimo urejanje Slika 7 Urejanje. Nastavimo število poglavij oz. tednov, kako dolgo bo nek sklop predavanj potekal. Odločili smo se za tri poglavja, v katerih smo testno prikazali način pridobivanja in testiranja znanj, prav tako pa način dobivanja povratnih informacij. Slika 8 - Dodajanje virov. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 22

28 Predmet kratko predstavimo, tako da vsi prijavljeni že v začetku vidijo, kaj bodo izvedeli v sklopu poglavij. Slika 9 - Nastavitve predmetov. Izberemo nastavitve za našo učilnico (št. poglavij, način prikaza ). Slika 10 - Oblikovne nastavitve (pisava, oblika...). Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 23

29 Slika 11 - Urejanje poglavij. In sestavimo spletno stran. Na izbiro imamo različne možnosti za prikaz vsebin. Odločili smo se za spletni prikaz, ker ima ta izbira nekoliko več možnosti pri oblikovanju kot stran z besedilom. Slika 12 - Oblika kot spletna stran. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 24

30 Slika 13 Slika prikazuje urejanje spletne strani. Slika 14 - Napisano bodo obiskovalci v prvem poglavju sprejemali kot novo snov. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 25

31 Spletna stran nam omogoča, da lahko vstavljamo različne elemente (slike, tabele ). Slika 15 Vstavljanje. Ob vstavljanju slik se odpre še spodnje okno, kjer si moraš sliko najprej naložiti. Šele nato jo lahko vstaviš. Slika 16 - Mapa arhiv slik. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 26

32 Danes si svetovnega spleta ne znamo predstavljati brez hiperpovezav. Ker gre pri naši strani za del svetovnega spleta, nam je tudi tukaj omogočeno vstavljanje hiperpovezav. Uporabim povezavo na stran, ki vsebuje podatke o dodatni snovi. Slika 17 - Hiperpovezave. Kot povsod je potrebno tudi tukaj vnesti URL (angleško Uniform Resource Locators - naslov spletnih strani v svetovnem spletu). Kadar želimo od naših učencev prejeti izdelano seminarsko ali projektno nalogo, lahko v okviru Moodla nastavimo tudi možnost oddaje naloge direktno preko Moodla. Prednost je predvsem v tem, da lahko z nastavitvami onemogočimo oddajo nalog po določenem datumu. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 27

33 Slika 18 - Vnos anket, vprašalnikov, foruma... Nastavili smo možnost foruma, kjer se lahko obiskovalci strani pogovarjajo o vsem, kar je v zvezi z izbrano temo o kemiji. Slika 19 - Primer vnosa kviza. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 28

34 Za potrebe naloge smo oblikovali tudi kviz, kjer se lahko preveri znanje, ki je bilo usvojeno preko prvega poglavja. Kviz omogoča tudi takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti odgovorov. Slika 20 - Primer vnosa kviza. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 29

35 Slika 21 - V kvizu dodamo vprašanja in različne sklope vprašanj. Slika 22 - Shranimo spremembe. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 30

36 5 RAZISKAVA UVAJANJA SPLETNIH UČILNIC Zanimalo me je, ali je res smiselno uvajati spletne učilnice. Bodo res uporabne v praksi in ne bodo le same sebi namen. S tržno raziskavo želimo ugotoviti trenutno stanje, značilnosti porabnikov, njihove potrebe, želje, oceniti trend povpraševanja ob upoštevanju značilnosti sedanjega in bodočega trga. Raziskovanje trga je sistematično delo, ki temelji na znanstvenih metodah zbiranja, registriranja in analiziranja vseh problemov v zvezi s prometom, prodajo in potrošnjo proizvodov (Devetak, 2007, 45). Zato hipoteze preverjamo s pomočjo raziskave trga z anketo. Tržno raziskavo omejimo na uporabnike interneta, saj ljudje, predvsem starejši, ki interneta ne uporabljajo, ne morejo biti ciljna skupina za uporabo spletnih učilnic. 5.1 Hipoteze Hipoteze določimo pred izvedbo raziskave: a) Vse več ljudi redno prebira internetne strani in so zato možna ciljna skupina uporabnikov spletnih učilnic. b) Z uporabo spletnih strani se sorazmerno povečuje možnost uporabe spletnih učilnic. c) Spletne učilnice ne nadomestijo osebnega kontakta, so le pomoč pri usvajanju znanj. d) Spletna učilnica lahko nadomesti učitelja in ogrozi njegovo delovno mesto, ko ni več potrebe po učitelju. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 31

37 5.2 Rezultati ankete Na osnovi ankete, (Priloga 1), v vzorec katere je bilo zajetih 32 anketirancev, smo dobili naslednje rezultate: 1. Spol: moški 14 43,75 % ženske 18 56,25 % V anketo smo zajeli tako moško kot žensko populacijo. 2. Starost: Graf 2 - Anketiranci po spolu. do ,38 % ,50 % ,25 % ,50 % 50 in več 3 9,38 % Graf 3 - Starost anketirancev. Starost anketirancev je bila različna, večina pa v starosti 25 do 50 let. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 32

38 3. Izobrazba: nedokončana osnovna šola 1 3,13 % osnovna šola 4 12,50 % srednja šola 5 15,63 % višja ali visoka šola 20 62,50 % podiplomska izobrazba 2 6,25 % Graf 4 - Izobrazba anketirancev. Skoraj 70 % anketirancev ima izobrazbo višjo od srednješolske. 4. Kje živite? na podeželju 16 50,00 % v mestu 16 50,00 % Graf 5 - Kje živijo anketiranci? Med izbranimi reševalci ankete je zanimiva porazdelitev glede na kraj bivanja, saj jih 50 % živi v mestu in 50 % na podeželju. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 33

39 5. Ali prebirate internetne spletne strani? da 31 96,88 % ne 0 0,00 % včasih 1 3,13 % Graf 6 - Koliko anketirancev prebira internetne strani? Ne glede na spol, starost, izobrazbo in kraj bivanja, kar 97 % sodelujočih v anketi prebira internetne strani. 6. Ali poznate vlogo spletnih učilnic? poznam in uporabljam 18 56,25 % poznam 11 34,38 % o tem sem slišal/a 2 6,25 % ne poznam 1 3,13 % Graf 7 - Ali poznate vlogo spletnih učilnic? Presenetljivo večina pozna vlogo spletnih učilnic in je zanje že slišala. Na rezultat je prav gotovo vplivalo dejstvo, da ima 70 % anketirancev vsaj šesto stopnjo izobrazbe. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 34

40 7. Pri tem vprašanju ovrednotite posamezne pojme z ocenami od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da posameznemu pojmu pripisujete najmanjši pomen, ocena 5 pa, da mu pripisujete največji pomen glede na uporabnost spletnih učilnic. Le za študente na fakulteti 3,78 75,60 % Za srednješolce in dijake 4,00 80,00 % Za osnovnošolce 4,59 91,80 % Za vse, ki se želijo izobraževati 4,69 93,80 % So lahko splošnega informativnega značaja 3,63 72,50 % Za določeno skupino ljudi 2,28 45,60 % Ne vidim večje uporabnosti 4,28 85,60 % Graf 8 - Za kaj lahko uporabljamo spletne učilnice. Zanimalo nas je mnenje o uporabnosti spletnih učilnic. Anketiranci menijo, da so spletne učilnice namenjene izobraževanju in tudi osnovnošolcem. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 35

41 8. Spodaj navedene karakteristike razvrstite po pomembnosti za vas, in sicer od najmanj pomembne ( 1 ) do najpomembnejše ( 9 ). Dodatna pomoč učencem 8,56 95,11 % Obvestila učencem in staršem 5,72 63,56 % Oblika spletne učilnice 1,25 13,89 % Koristnost in uporabnost informacij 4,28 47,56 % Ažurnost 8,28 92,00 % Učni listi, primeri testov 6,53 72,56 % Klepetalnica 4,13 45,89 % Ankete in kvizi 4,50 50,00 % Aktualno dogajanje (slike, članki ) 1,75 19,44 % Graf 9 - Namen oziroma vsebina spletnih učilnic. Vsebina spletnih učilnic naj služi kot dodatna pomoč učencem in naj bo ažurna. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 36

42 9. Ali spletna učilnica nadomesti osebni kontakt učitelj učenec starš? DA 1 3,13 % NE 31 96,88 % Graf 10 - Ali spletna učilnica nadomesti osebni kontakt učitelj- učenec - starš? Bojazen, da bo spletna učilnica nadomestila osebni kontakt med udeleženci izobraževanja je odveč. 10. Ali lahko spletna učilnica dodatno motivira učence? DA 28 87,50 % NE 4 12,50 % Graf 11 - Ali spletna učilnica dodatno motivira učence? Spletna učilnica je lahko dodatna motivacija za učenca. Dejstvo pa je, da ne more biti obvezni del učnega procesa, saj v praksi ne moremo zahtevati dela z računalnikom. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 37

43 11. Ali lahko spletna učilnica nadomesti delo učiteljev in s tem ogrozi njihova delovna mesta? DA 2 6,25 % NE 30 93,75 % Graf 12 - Ali lahko spletna učilnica nadomesti delo učitelja in ogrozi njihova delovna mesta? Delovno mesto učitelja s spletnimi učilnicami ni ogroženo. 5.3 Ugotovitve ankete Analiza je pokazala, da ni razlik pri uporabi spleta glede na geografsko naseljenost v Sloveniji. Presenetljivo tudi vse več ljudi (več kot 56 %) pozna vlogo spletnih učilnic in vidi njihovo največjo uporabnost na vseh področjih izobraževanja, pa tudi na področju informiranja. Pri razvoju spletnih učilnic je potrebno poudariti, da spletne učilnice ne nadomestijo osebnega kontakta učitelj učenec starš(i. Nov način izobraževanja ne ogroža delovnega mesta učitelja, temveč da možnost ustvarjanja različnih, za učenca zanimivih situacij. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 38

44 5.4 Odgovori na hipoteze Anketa je bila torej omejena na naključno izbrane uporabnike interneta. Ljudje, ki interneta ne uporabljajo, ne morejo biti ciljna skupina za uporabo spletnih učilnic. Vzorec je bil premajhen, da bi bil statistično značilen. a) Vse več ljudi redno prebira internetne strani in so zato možna ciljna skupina uporabnikov spletnih učilnic. Hipotezo potrdimo, saj vseh 32 anketirancev prebira internetne strani in tudi več kot 90 % anketirancev je za spletne učilnice slišalo oziroma jih uporablja. b) Z uporabo spletnih strani se sorazmerno povečuje možnost uporabe spletnih učilnic. Hipotezo glede na rezultate ankete potrdimo. c) Spletne učilnice ne nadomestijo osebnega kontakta, so le pomoč pri usvajanju znanj. Anketa je pokazala, da spletna učilnica ne nadomesti osebnega kontakta in je le pomoč pri usvajanju znanj. Hipotezo potrdimo. d) Spletna učilnica lahko nadomesti učitelja in ogrozi njegovo delovno mesto, ko ni več potrebe po učitelju. Hipotezo zavržemo, saj 93% anketirancev meni, da spletna učilnica učitelju pomaga in ga ne nadomesti. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 39

45 6 SWOT ANALIZA SWOT analiza je analiza notranjih in zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na naše poslovanje. (Kratica SWOT izhaja iz angleških besed: strenght moč, prednosti; weaknesses slabosti; opportunities priložnosti, threats nevarnosti.) Orodje je enostavno, vendar si celo lastniki podjetij težko predstavljajo, kaj bi lahko bile prednosti, kaj šele slabosti, priložnosti ali grožnje. ( ) SWOT analiza ni nič drugega kot celovito ocenjevanje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti za določeno organizacijo. (Možina, idr. 1944, 306) Notranja in zunanja analiza sta učinkoviti in uporabni šele, ko njuna spoznanja prenesemo v strategije. Torej strategije oblikujemo tako, da prednosti (strenght) izrabimo, slabosti (weaknesses) odstranimo, sledimo priložnostim (opportunities) in se izogibamo nevarnostim (threats). Slika 23 - Oblika SWOT matrike. (vir: Hunger, Wheelen, 1996, str.159) SWOT analiza je torej analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (SPIN slabosti, prednosti, izzivi, nevarnosti). Uporablja se predvsem za načrtovanja strategij, lahko pa jo uporabimo tudi pri samoanalizi pred začetkom kakšnega projekta. Gre za metodo, ki le strukturira to, kar sicer običajno sami že intuitivno počnemo - preverjamo, kje smo dobri, slabi, kaj lahko naredimo in kaj nam grozi. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 40

46 6.1 SWOT analiza naše spletne učilnice. PREDNOSTI SLABOSTI - strokovna usposobljenost kadra; - učitelj z ustreznimi izkušnjami, znanjem in veščinami; - prenos teorije v prakso; - zanimivo delo in učenje; - učenci se naučijo več, če se»igrajo«oz. delajo na računalniku; - možnost sledenja dela posameznega učenca in skupine; - dodatno delo učiteljev; - omogočiti vsem učencem dostop do računalnika in interneta; - pomanjkljiva kadrovska zasedba; - premalo finančnih sredstev za izvajanje programa in nakup opreme; IZZIVI - PRILOŽNOSTI - oblikovanje novih, atraktivnejših strokovnih pristopov izobraževanja; - možnost notranje diferenciacije; - medpredmetno povezovanje; NEVARNOSTI - neprepoznavanje možnosti razvoja; - varstvo podatkov; - nezainteresiranost za osebno sodelovanje; Tabela 1 - SWOT analiza. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 41

47 7 ZAKLJUČEK IN UGOTOVITVE V diplomskem delu je predstavljen problem izbire programa za e-sodelovanje in e- komuniciranje med različnimi ponudniki. Naloga teče vse od idejnega projekta, izbiranja možnih rešitev, prestavitve možnosti, analize možnosti pa do postavitve izbrane rešitve v praksi. Pomembno je bilo sodelovanje skupine učiteljev (timsko delo). Za udeležence je bila to dodatna obremenitev, vendar naložba v prihodnost. Pogosto se je bilo težko časovno uskladiti. Določene odločitve so terjale veliko usklajevanj predvsem način postavitve spletne učilnice (po osebah ali po predmetih), saj ena možnost bolj ustreza učiteljem, druga bolj uporabnikom. Prevladala je odločitev postavitve po predmetih z argumentom, da se lahko učitelj predmeta zamenja, vsebina pa za uporabnika ostaja enaka. 7.1 Ocena učinkov Na osnovi postavljenih kriterijev in vrednotenja smo po končanem procesu odločanja izbrali program Moodle kot najprimernejši program. Končni rezultat je izbran program za postavitev spletne učilnice na šoli, kjer smo torej postavili spletišče Osnovne šole Križe in našim učencem ter njihovim staršem omogočili e-sodelovanje, e-izobraževanje in e-informiranje. Stekle so aktivnosti, ki so dejansko pripeljale do zastavljenega cilja in spletne učilnice na naši šoli so zaživele tudi v praksi (ucilnice-oskrize.si). V šolskem letu 2009/10 smo pričeli tudi praktično uporabljati spletne učilnice. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna in je prinesla želene rezultate in spletna učilnica dejansko živi. (Priloga 3). 7.2 Možnosti nadaljnjega razvoja V prihodnosti je potrebno, da se s spletno učilnico seznanijo vsi zaposleni, učenci, starši in vsi, ki jih zanima delo na šoli. Postavitev učilnice zahteva še informiranje vseh možnih uporabnikov, da spletna učilnica je, kaj omogoča in kako jo lahko uporabljamo. Slediti je potrebno razvoju e-izobraževanja in opozoriti tudi na varnost pri delu na spletu. Pomembno je, da vodstvo šole določi skrbnika spletne učilnice, ki skrbi za vzdrževanje, ažurnost in dodelavo spletnih učilnic. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 42

48 Literatura Cole, J. (2005) Using Moodle teaching with the popular open source course management system. Sebastopol: O Reilly. Devetak, G., Marketing Management (2007) Univerza na Primorskem Fakulteta za management Hunger, D.J., Wheelen, L.T. (1996) Strategic Management, Addison-Wesley Publishing Company, Reading, Mass Krapež, A., Rajkovič, V. (2003) Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod za šolstvo republike Slovenije Možina, S. in sooavtorji (1994) Didakta, Radovljica Pivka, M. (1996) Kakovost v programskem inženirstvu, Desk Rice, W. (2006) Moodle, e-learning course development. Birmingham: Packt Sulčič, V. (2007) Od ideje do izvedbe e-izobraževanja v terciarnem izobraževanju V Moodle.si nacionalna konferenca, Koper: Fakulteta za management Zabukovec, A. (2006) Slovenije Vodnik po spletni učilnici, Zavod za šolstvo republike Leskovar, R. (januar, 2009) Zapiski predavanj: Kakovost programske opreme Devetak, G. (junij 2009) Zapiski predavanj Marketing in strateški management Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 43

49 COKS Center odprte kode Slovenije dostopno: (november, 2009) B2, d. o. o. stran podjetja dostopno: (april, 2009) e-šolstvo, Seminarji E-kompetentni učitelj dostopno: (avgust, 2009) Fakulteta za matematiko in računalništvo, dostopno: (december, 2008) Nevron d.o.o. dostopno: (oktober,2009) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije dostopno: ( ) SIRIKT 2009 dostopno: men_bozeglav.pdf (november, 2009) Slovensko društvo Informatika dostopno: (december, 2008) Spletišče ZRSŠ, namenjeno prenovljenim seminarjem za učitelje, dostopno: (julij, 2009) Spletnik, spletne tehnologije d.o.o., dostopno: (marec, 2009) Your single-source partner for corporate product communication, dostopno: (september, 2008) Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 44

50 KAZALO SLIK Slika 1 - Primer postavljene testne spletne učilnice Slika 2 - Spletna učilnica Osnovne šole Križe z IP naslovom Slika 3 - Spletna učilnica Osnovne šole Križe z naslovom poddomene Slika 4 - Vnos novega uporabnika (delo administratorja) Slika 5 - Izbor in postavitev blokov Slika 6 - Vstopna stran (uporabniško ime in geslo) Slika 7 Urejanje Slika 8 - Dodajanje virov Slika 9 - Nastavitve predmetov Slika 10 - Oblikovne nastavitve (pisava, oblika...) Slika 11 - Urejanje poglavij Slika 12 - Oblika kot spletna stran Slika 13 Slika prikazuje urejanje spletne strani Slika 14 - Napisano bodo obiskovalci v prvem poglavju sprejemali kot novo snov. 25 Slika 15 Vstavljanje Slika 16 - Mapa arhiv slik Slika 17 - Hiperpovezave Slika 18 - Vnos anket, vprašalnikov, foruma Slika 19 - Primer vnosa kviza Slika 20 - Primer vnosa kviza Slika 21 - V kvizu dodamo vprašanja in različne sklope vprašanj Slika 22 - Shranimo spremembe Slika 23 - Oblika SWOT matrike Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 45

51 KAZALO GRAFOV Graf 1 - Grafični prikaz opravljene analize Graf 2 - Anketiranci po spolu Graf 3 - Starost anketirancev Graf 4 - Izobrazba anketirancev Graf 5 - Kje živijo anketiranci? Graf 6 - Koliko anketirancev prebira internetne strani? Graf 7 - Ali poznate vlogo spletnih učilnic? Graf 8 - Za kaj lahko uporabljamo spletne učilnice Graf 9 - Namen oziroma vsebina spletnih učilnic Graf 10 - Ali spletna učilnica nadomesti osebni kontakt učitelj- učenec - starš? Graf 11 - Ali spletna učilnica dodatno motivira učence? Graf 12 - Ali lahko spletna učilnica nadomesti delo učitelja in ogrozi njihova delovna mesta? KAZALO TABEL Tabela 1 - SWOT analiza Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 46

52 8 DODATEK GRAFIČNI PRIKAZ ODLOČANJA S PROGRAMOM DEXI S pomočjo programa DEXi analiziramo rezultate in z določitvijo kriterijev dobimo sledeče izpise. e-učilnica Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 47

53 Funkcionalnost Vzdrževanje Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 48

54 Prepoznavnost Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 49

55 Kriteriji za Moodle Kriteriji za e-campus Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 50

56 Kriteriji za Spletnik Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 51

57 PRILOGA 1 ANKETNI VPRAŠALNIK ANKETNI LIST Spoštovani anketiranec! Moje ime je Betka Potočnik in sem izredna študentka organizacije in managementa informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Pri diplomski nalogi IZDELAVA SPLETNIH UČILNIC V OSNOVNI ŠOLI me zanimajo tudi mnenja naključno izbranih anketirancev. Pred vami je anketa, s katero želim pridobiti mnenja, kar bo nedvomno pomagalo pri nadaljnjih odločitvah konkretnh spletnih učilnic, ki bo v prihodnosti prinesla čim večjo uporabnost. Anonimnost podatkov, za katere vas prosim na koncu ankete, je zagotovljena. Uporabljali se bodo izključno v raziskovalne namene te diplomske naloge in za morebitno preverjanje avtentičnosti anketnih listov s strani Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Prosim za 5 minut vašega časa in za premišljene odgovore na zastavljena vprašanja. Pri vsakem vprašanju obkrožite le eno od danih možnosti! 1. Spol: moški ženska 2. Starost: do in več 3. Izobrazba: nedokončana osnovna šola osnovna šola srednja šola višja ali visoka šola podiplomska izobrazba 4. Kje živite? na podeželju v mestu Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 52

58 5. Ali prebirate internetne spletne strani? da ne včasih 6. Ali poznate vlogo spletnih učilnic? poznam in uporabljam poznam o tem sem slišal ne poznam 7. Pri tem vprašanju ovrednotite posamezne pojme z ocenami od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da posameznemu pojmu pripisujete najmanjši pomen, ocena 5 pa, da mu pripisujete največjega. Uporabnost spletnih učilnic: Le za študente na fakulteti Za srednješolce in dijake Za osnovnošolce Za vse, ki se želijo izobraževati So lahko splošnega informativnega značaja Za določeno skupino ljudi Ne vidim večje uporabnosti Spodaj navedene karakteristike razvrstite po pomembnosti za vas, in sicer od najmanj pomembne (pred tisto karakteristiko boste obkrožili 1, pred tisto, ki se vam zdi že nekoliko pomembnejša, obkrožite 2 itd. do najpomembnejše - pred tisto karakteristiko boste obkrožili 9). Dodatna pomoč učencem (dodatne naloge, pripomočki, spletne povezave) Obvestila učencem in staršem Oblika spletne učilnice Koristnost in uporabnost informacij Ažurnost (kaj delamo za učence ki so odsotni) Učni listi, primeri testov Klepetalnica Ankete in kvizi Aktualno dogajanje (slike, članki ) Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 53

59 9. Ali spletna učilnica nadomesti osebni kontakt učitelj učenec starš? da ne 10. Ali lahko spletna učilnica dodatno motivira učence? da ne 11. Ali lahko spletna učilnica nadomesti delo učiteljev in s tem ogrozi njihova delovna mesta? da ne Za vaš trud se vam iskreno zahvaljujem. Ime in priimek: Naslov: GSM: S podpisom izjavljam, da dovoljujem uporabo osebnih podatkov zgolj v namen tega raziskovalnega dela in za morebitno preverjanje avtentičnosti anketnega obrazca s strani Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 54

60 PRILOGA 2 REZULTATI ANKETE Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 55

61 PRILOGA 3 - SLIKE OBSTOJEČE SPLETNE UČILNICE Spletna učilnica predmeti. Primer ene od učilnic, ki je na voljo vsem gostom. Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 56

62 Del seznama uporabnikov spletne učilnice (učiteljev in učencev). Spletna učilnica ANGLEŠČINE, ki je vedno ažurno obnovljena (27. oktober 2009 in 26. november 2009). Betka Potočnik: Izdelava spletnih učilnic v osnovni šoli stran 57