Diapozitiv 1

Transkripcija

1 Mag. Jožica Planinšec Deržek, univ. dipl.ekon. Obzorje d.o.o. Sl. Bistrica, Podjetniški dan

2 Po podatkih MDDSZ in SURS se je povečalo število t.i. fiktivnih samozaposlenih. V zadnjih štirih letih se je delež samozaposlenih, ki delajo samo za eno stranko in v prostorih te stranke, celo podvojil, ( v letu 2012 je bilo 7,8 % izmed vseh vprašanih samozaposlenih takih, ki delajo samo za eno stranko, v letu 2015 pa že 14,7%; povečaj se je tudi delež samozaposlenih, ki delajo v prostorih te stranke s 3,1 % v letu 2012 na 7,8$ v letu 2015).

3 Furs ugotavlja, da sistem normiranih odhodkov zaradi nizkih obremenitev z dajatvami zaostruje problem navidezno neodvisnih delovnih razmerij ter pogosto uporablja tudi pri poslovanju med povezanimi osebami z namenov zmanjševanja davčnega bremena. Problem verižnega ustanavljanja podjetij preko različnih statusnih oblik z namenom izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov.

4 Ugotovljeno je bilo, da je sistem nesorazmerno ugodnejši za zavezance v storitvenih dejavnosti, da sistem predstavlja spodbudo za pojav nezakonitih praks na trgu dela in da spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik (zlasti med povezanimi osebami) s ciljem izpolnjevanja pogojev za vstop oziroma obstanek v sistemu.

5 Dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti: samostojno in neodovisno opravljanje dejavnosti, nepretrgano opravljanje poslov. Dejavnost: vsaka podjetniška dejavnost, poklicna dejavnost, izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, kmetijska (razen osnovne) ali gozdarska (razen osnovne) dejavnost, druga neodvisna dejavnost.

6

7 Ekonomsko odvisne osebe so osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe civilnega prava, večino (80%) svojih letnih prihodkov pridobijo od istega naročnika in ni elementa osebne podrejenosti- to so S.P., ki večino dela opravijo za enega naročnika. V skladu z ZDR, morajo taki S.P. obvezno obveščati naročnika, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj ekonomske odvisnosti in zahtevati pravno varstvo (le to jim pripada na osnovi 214. člena ZDR). To pomeni, da zanje veljajo minimalni odpovedni roki, odpovedni razlogi pa morajo biti utemeljeni, plačilo za delo v skladu s KP in splošnimi akti.

8 Opredelitev ekonomsko odvisne osebe v skladu z ZDR-1, ne posega v opredelitev dohodkov teh oseb z vidika obdavčitve. Dohodki ekonomsko odvisne osebe, ki jih leta dosega v okviru samostojnega opravljanja dejavnosti v skladu z ZDoh-2, se obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti. Ekonomsko odvisna oseba = ni elementov DR, neodvisno opravljanje dejavnosti po ZDoh-2, samozaposlena oseba po ZPIZ-2.

9 O obstoju elementov delovnega razmerja govorimo, ko gre za: Dlje časa trajajoče delo, ki ni opredeljeno z roki izpolnitve, Vzpostavitev podrejenosti med delavcem in delodajalcem (ki nastane, če npr. delavec konstantno dobiva delo in navodila le od enega delodajalca), Izvajanje del in nalog je vezano na določeno osebo, ki mora delo opraviti osebno, Delavec je vključen v točno določen delovni proces, običajno na sedežu delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce (8ur). Delavec uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja V primeru obstoja elementov delovnega razmerja, torej delavec ne sme opravljati dela preko pogodbe civilnega prava ali s.p.-ja.

10 Kdo so zavezanci za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti? osebe, ki jim je s predpisi dovoljen status osebe, ki samostojno opravlja dejavnost osebe, ki opravljajo to dejavnost pa tega statusa nimajo

11 Ugotavljanje davčne osnove dohodka iz dejavnosti: o Z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov Davčni obračun do 31. marca (problematika davčno priznanih odhodkov, uveljavljanje olajšav, pokrivanje davčne izgube, sintetična obdavčitev) o Z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov Davčno obračun do 31. marca PRIHODKI SE V OBEH PRIMERIH UPOŠTEVAJO OB NJIHOVEM NASTANKU.

12 o Pomembna odločitev, ki jo je potrebno sprejeti že ob registraciji najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oz. primarni register. o Odločitev, ki jo sprejmemo velja za celo davčno leto- zamenjava le z novim davčnim letom. o Opozorilo začetnikom: Če zavezanec priglasitev sistema normiranosti ne izvede v predpisanih osmih dneh, se mora davčna osnova vsaj do konca prvega koledarskega leta ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

13 o ZA KOGA JE SISTEM NORMIRANSTVA UGODNEJŠI? o Odvisno predvsem od dejavnosti in višine dohodkov. o Načeloma naj bi bili primernejši za tiste, ki opravljajo razne storitvene dejavnosti, ki nimajo visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev, ki nimajo vzdrževanih družinskih članov, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja (popoldanski S.P.), vendar je prav, da se vsak zavezanec na podlagi izračuna odloči za en ali drug sistem.

14 PREDNOSTI Ni potrebno voditi evidence o poslovnih odhodkih, Ni potrebno predložiti letnega poročila (AJPES, FURS), Poenostavljeno vodenje knjigovodstva- prihranek na času in denarju, Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove SLABOSTI Ni mogoče uveljavljati olajšav (nobenih- niti osebne, za vzdrževane družinske člane (pozor mlade družine),.. ne upoštevajo se davčne izgube iz preteklih let (če so) Davek se plača tudi v primeru izgube.

15 Tudi po spremembi so normiranci še vedno obdavčeni na ceduralen način (dohodki obdavčeni na ta način, se ne vključujejo v letno davčno osnovo za odomero dohodnine, gre za enkratno in dokončno obdavčitev, brez upoštevanja olajšav), po proporcionalni stopnji v višini 20%).

16 Višina normiranih odhodkov ostaja 80 % prihodkov, ob tem, da se le ti omejijo tudi navzgor, in sicer ti ne morejo biti višji: od EUR za zavezance s prihodki v preteklem letu do EUR oz. Od EUR za zavezance s prihodki v preteklem letu do EUR in z vsaj eno zavarovano osebo pri zavezancu v preteklem letu za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Navedeno (do EUR) velja tudi za člane kmečkega gospodinjstva, vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oz. člani kmečkega gospodinjstva.

17 Kriteriji za vstop med normirance, do , ki so se po nadgradili: do prihodkov, ugotovljenih po pravilih računovodenja v davčnem letu pred tem letom ali Do prihodkov, ugotovljenih po pravilih računovodenja v davčnem letu pred tem letom ob pogoju, da je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev (v primeru S.P.-ja je lahko zavezanec sam!)

18 Nadgradila se je določba o ugotavljanju prihodkov, ki predstavljajo zgornjo mejo za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Kot poseben primer, poleg veljavnega primera novoustanovljenih zavezancev, se določi povezanost oseb v povezavi z postopanjem zavezanca, ki ni v skladu s cilji in nameni takšnega ugotavljanja davčne osnove. V primeru povezanih oseb se tako prihodki seštevajo, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (dokazno breme je na zavezancu-tako pogoj za vstop, kot obstoj v tem sistemu).

19 Kdo so povezane osebe? V skladu s 16. členom Zdoh-2 so povezane osebe družinski člani ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje: zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oz. polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji, partner oz. partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerki skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinskega razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev v konkretni osebi. Za namene doložitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

20 Okoliščine (POVZETO IZ BROŠURE O DOHODKU IZ DEJAVNOSTI-PODROBNEJŠI OPIS, 3. izdaja, FEBRUAR 2018), ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov med povezanimi osebami od zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, k zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so lahko primeroma: 1) Opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (primeroma: zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo 2) Odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se primeroma kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov. 3) Odvisnost kupca- povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja- zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se primeroma kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne bi imel podlage za opravljanje dejavnosti.

21 4) Cene po katerih zavezanec zaračunava svoje blago in/ali storitve povezani osebi nimajo podlage v tržno primerljivih cenah, 5) Na listinah v poslovanju med povezanimi osebami so dobave oz. storitve pomanjkljivo opredeljene z vidika vsebine in/ali količine, 6) Z izjemo računov, zavezanec ne razpolaga z drugimi verodostojnimi dokazili o dobavi blaga oz. izvedbi storitve povezanih oseb (primeroma: pavšalno mesečne zaračunane storitve povezane osebe). Prej navedene okoliščine so lahko davčnim zavezancem v pomoč pri presoji njihovega položaja. Ob tem je treba upoštevati, da gre za presojo kombinacije različnih dejstev in okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej. V nekaterih konkretnih primerih prej navedene okoliščine lahko ne bodo relevantne in bodo lahko za presojo odločujoče druge okoliščine, ki bodo kazale na to, ali je posamezna shema poslovanja pristna oz. ali temelji na tehtnih ekonomskih razlogih.

22 Prihodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Skladno s sistemom samoobdavčitve je odgovornost zavezanca (dokazno breme) za presojo pogojev za vstop in izstop iz sistema ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vsak zavezanec mora sam presojati, kateri so pri njegovem poslovanju s povezanimi osebam tehtni ekonomski razlogi, na podlagi katerih se prihodki povezanih oseb seštevajo. Finančna uprava Republike Slovenije pa bo izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov presojala v postopkih davčnega nadzora. V postopku davčnega nadzora bo moral davčni zavezanec pojasniti in dokazati, da ne gre za zlorabo instrumenta normiranosti.

23 Obvezna priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov Davčni zavezanec, ki bo želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov bo pri davčnem organu to priglasil na način in v roku, ki ga predpisuje ZDavP-2: Zavezanec, ki že posluje najkasneje do 31. marca tekočega leta, hkrati z oddajo davčnega obračuna za preteklo leto, na posebnem obrazcu, Zavezanec, ki bo na novo začel opravljati dejavnost v osmih dneh od dneva registracije.

24 Za zavezance, ki so na novo začeli opravljati dejavnost, je določeno, da pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če so začeli opravljati dejavnost v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, lahko priglasijo upoštevanje normiranih odhodkov, pri čemer se izpolnjevanje pogoja prihodkov ne upošteva.

25 Za podjetnika začetnika ne šteje davčni zavezanec, ki je v roku18. mesecev pred priglasitvijo ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov: Ponovno začel opravljati dejavnost, če jo je v roku šestih mesecev pred tem prenehal opravljati, ali Če je ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu ali, Če je prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo ali novega zasebnika ali Če je začel na novo opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja druge osebe

26 Priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov bo veljala toliko časa, dokler ne bo izpolnil pogojev za prehod na obvezno vodenje poslovnih knjig (izpolnjevanje pogojev je dolžen preverjati zavezanec). Na sistem vodenja poslovnih knjig, ki so v skladu z računovodskimi načeli in standardi, bo lahko prišel tudi prostovoljno, vendar šele ob začetku davčnega leta in ne sredi davčnega leta.

27 POZOR- PRAG ZA NORMIRANCE NI ENAK PRAGU ZA VSTOP V SISTEM DDV!!! OPOZORILO: Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV Če zavezanec v obdobju 12 mesecev preseže ali je verjetno da bo presegel obdavčljivega prometa, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. To mora storiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla Zavezanec pa se lahko tudi prostovoljno odloči za obračunavanje DDV. V tem primeru mora svojo izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki (DDV-P2) in jo uporabljati najmanj 60 mesecev. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi oseba z dejavnostjo ( to je pravna oseba, samostojni podjetnik in druge fizične osebe, ki opravljajo ekonomsko dejavnost), ki pridobiva blago znotraj EU, razen če gre za transakcije, ki niso predmet obdavčitve v skladu s 4. členom ZDDV-1. Lahko pa se davčno zavezanec, ki ni davčni zavezanec, prostovoljno odloči za obračunavanje DDV, vendar mora izbiro vnaprej prijaviti finančni upravi in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.

28 POZOR- PRAG ZA NORMIRANCE NI ENAK PRAGU ZA VSTOP V SISTEM DDV!!! Prav tako mora zahtevek predložiti oseba z dejavnostjo: Ki opravlja storitve na ozemlju druge države članice EU, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev, Če se zanjo opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžna plačati DDV (kadar storitve opravi tuj davčni zavezanec) To velja za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s 25. členom ZDDV-1. Zahtevek mora predložiti, preden bo opravila oz. prejela tovrstno storitev. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV se predloži v elektronski obliki prek sistema edavki.

29 IZRAČUN IN PLAČILO AKONTACIJE DAVKA Predhodna akontacije dohodnine (in obrok) se določi na podlagi davčnega obračuna (ali predvidene davčne osnove ob registraciji pri začetnikih). Obroki akontacije morajo biti plačani do 10. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje in se plačuje: Mesečno, če znesek predhodne akontacije presega 400. Trimesečno če znesek predhodne akontacije ne presega 400. PRIMER IZRAČUNA akontacije in obroka dohodnine ( zač. opr. dejavnosti ) Predvideni prihodki = ,00 letno Normirani stroški (80%) = ,00 Osnova za izračun akontacije = 4.000,00 Davčna stopnja = 20% Akontacija dohodnine = 800,00 Mesečni obrok akontacije dohodnine = 66,66 (800 /12 mesecev)

30 EVIDENCE, KI JIH MORAJO VODITI NORMIRANCI V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo normiranci voditi: Evidenco knjigovodskih listin, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi z prihodki, Evidenco OSNOVNIH SREDSTEV IN Morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja na katerem poslujejo. V primeru, da je normiranec zavezanec za DDV, mora voditi tudi vse evidence v skladu s predpisi na področju DDV-ja.

31 Je pri normirancih računovodja potreben? Menim, da da! Še vedno je potrebno voditi določene evidence in edivedentirat poslovne dogodke tako za zunanje kot notranje uporabnike: Knjiga prihodkov, Register osnovnih sredstev, Obračun prispevkov za socialno varnost, Vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev plačilni promet- obvezni pobot, Vodenje poslovnih knjig za poslovne potrebe (krediti pri bankah,..),..

32

33 Davčna osnova- s.p. Osnova za davek je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti v skladu ZDoh-2. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2, če ni drugače določeno z Zdoh-2.

34 V povezavi za uveljavljanje olajšave za investiranje je v šestem do osmem odstavku 55. člena ZDDPO-2 in 66a. Členu ZDoh-2 podrobneje določeno pravilo proti izogibanju davku s predpisano obveznostjo povečanja davčne osnove, če zavezancu proda oz. odtuji opremo oz. neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oz. pred dokončanim amortiziranjem v skladu z tem zakonom, če je to krajše od treh let ( proračun olajšave v letu odtujitve ali prodaje). POZOR: NOMINIRANCI IN PRODAJA OS!!!

35

36 Osebe z dejavnostjo se morajo vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Osebe z dejavnostjo so same zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca (22,1%) in prispevkov delodajalca (16,10%). Obračun prispevkov za socialno varnost ( obrazec OPSVZ)- od leta 2017 dalje, FURS sestavlja predizpolnjen obrazec POPSVZ in ga vroča zavezancu elektronsko preko edavkov, najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v POPSVZ niso pravilni (bolniška) in/ali popolni, ali če POPSVZ FURS v sistem edavkov ni odloži, mora zavezanec sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

37 Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z ZDoh-2, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za PIZ ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunani na mesec, znižani za 25 %. Najnižja zavarovalna osnova je 60 % zadnje znane plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec ( za leto 2018=976,17 ). Najvišja zavarovalna osnova je 3,5 kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Osnove ostajajo celo leto enake. Za začetnike je zavarovalna osnova enaka najnižji zavarovalni osnovi, razen za tiste, ki so šest mesecev pred vstopom v zavarovanje že bili zavarovani na enaki podlagi.