OBČINA RUŠE Trg vstaje Ruše ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RUŠE ZA LETO 2016 Številka: /2017 Datum:

Transkripcija

1 OBČINA RUŠE Trg vstaje Ruše ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RUŠE ZA LETO Številka: /2017 Datum:

2 KAZALO 1. UVOD PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBRAZLOŽITVE ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA Opredelitev makroekonomskih izhodišč Izračun primerne porabe na prebivalca Poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov občinskega proračuna Poročilo o prerazporejenih proračunskih sredstvih Poročilo o porabi sredstev proračunske rezerve Poročilo o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije OBRAZLOŽITEV POSEBNEGA DELA PRORAČUNA Poročilo o doseženih ciljih OBRAZLOŽITEV IZVAJANJA NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV OBRAZLOŽITEV PODATKOV IZ BILANCE STANJA OBRAZLOŽITEV UPRAVLJANJA DENARNIH SREDSTEV SISTEMA ENOTNEGA ZAKLADNIŠKEGA RAČUNA REALIZACIJA NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA NEPORAVNANE OBVEZNOSTI Priloge: - splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov - bilanca stanja Občine Ruše na dan poročilo o prerazporejenih proračunskih sredstvih - poročilo o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije - poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa Občine Ruše - poročilo o stanju namenskih prejemkov in izdatkov proračuna - poročilo o realizaciji letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše v letu - razčlenitev stanja kontov (0600, 0601, 0620, 091, 140, 142, 143, 170, 175, 176, 220, 234, 236, 240, 241, 242, 243, 260, 960) 2

3 1. UVOD Občine morajo pripraviti zaključni račun proračuna oziroma letno poročilo za preteklo leto in ga predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) do zadnjega dne v februarju leta, ki sledi letu, za katero se sestavlja letno poročilo in sicer je občina morala predložiti bilanco prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb, izkaz računa financiranja od do ter bilanco stanja na dan , obvezna priloga pa sta še obrazca stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb. Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem in v tridesetih dneh po njegovem sprejemu obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katerega sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj. V skladu z Zakonom o javnih financah zaključni račun proračuna sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve. Splošni del zaključnega računa proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter pojasnila k izkazom (med katere spadata izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja in sta v skladu s pravilnikom o letnih poročilih sestavni del izkaza prihodkov in odhodkov). Posebni del zaključnega računa sestavljajo posamezne analitične postavke proračuna po programski klasifikaciji. Načrt razvojnih programov predstavlja razvojne naložbe in projekte v občini na področju investicijskih izdatkov ter državnih pomoči oziroma pomoči de minimis. Sestavni del zaključnega računa je tudi bilanca stanja (bruto bilanca). Obrazložitve zaključnega računa proračuna lahko neobvezno vsebujejo tudi posebne tabelarne priloge. V nadaljevanju bomo predstavili pregled prihodkov oziroma prejemkov leta, odhodkov oziroma izdatkov leta in poslovni izid ter premoženjsko stanje proračuna na dan Seveda so vsi omenjeni izkazi pripravljeni v taki obliki, da omogočajo primerjavo s sprejetim oziroma veljavnim proračunom, prav tako pa so v obrazložitvi posebnega dela proračuna narejene primerjave oziroma različni prerezi, ki omogočajo še boljši pregled skozi predstavljeno poročilo. 2. PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA Področje javnih financ, računovodstva in nadzora državnih pomoči urejajo številni predpisi. Ti predpisi se uporabljajo tako pri pripravi zaključnega računa državnega proračuna kot tudi pri pripravi zaključnih računov občinskih proračunov. Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto je narejen v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju in temelji na: * Zakonu o javnih financah, ki med drugim ureja zadeve na nivoju lokalnih skupnosti, kot so sestava, priprava in izvrševanje proračunov, upravljanje z občinskim premoženjem, zadolževanje, poroštva, upravljanje dolga, računovodstva in proračunskega nadzora, * Zakonu o računovodstvu, * Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti in 2017, * Pravilniku o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, * Pravilniku o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, * Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, * Pravilniku o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, * Pravilniku o načinu ter rokih izdelave obračuna, poročanja in razporejanja presežka upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa, * Pravilniku o vodenju računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, * Pravilniku o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu, * Navodilu o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologiji za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna in * drugih računovodskih predpisih. 3

4 Pri pripravi zaključnega računa smo uporabili tudi Priročnik za pripravo zaključnega računa občinskega proračuna z vzorcem zaključnega računa občinskega proračuna, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance predvsem zaradi poenotenja poročanja. Vendar je potrebno poudariti, da Zakon o javnih financah ne daje zakonske podlage za takšen način ureditve poročanja! Upoštevanje priročnika za pripravo zaključnega računa občinskega proračuna v celoti bi povzročilo, da bi bilo gradivo za zaključni račun zaradi same členitve zelo obsežno in na določenih mestih nepregledno, v več elementih bi se podvajalo. Zaradi teh dejstev smo zaključni račun pripravili v taki obliki, da vsebuje popolnoma vse dokumente in poročila, ki jih po zakonodaji mora imeti, pri tem pa so poročila razumljiva in se ne ponavljajo. Predlagamo, da se na podlagi Zakona o javnih financah in priporočila notranje revizije zaključni račun sprejme s sklepom, ker določbe statuta in Zakona o javnih financah to omogočajo. Pomembno pa je, da tako Zakon o javnih financah kot tudi podzakonski predpisi, izdani na podlagi pooblastil v njem, ločijo pravne osebe oziroma zavezance za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil, ki se po Zakonu o računovodstvu uvrščajo med pravne osebe javnega prava, na neposredne in posredne uporabnike proračuna. Seveda pa to ne pomeni, da je ta delitev enaka delitvi na določene in druge uporabnike enotnega kontnega načrta. 3. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP in 96/15 ZIPRS1617) in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 25/11 in 34/12), je Občinski svet Občine Ruše na 16. redni seji dne 20. aprila 2017 sprejel Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ruše za leto. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni, posebni del in načrt razvojnih programov zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: Številka: /2017 Datum: 20. april 2017 Uroš Razpet, u. d. i. a., MBA ŽUPAN 4

5 4. OBRAZLOŽITVE ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA 4.1. OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA Opredelitev makroekonomskih izhodišč Pri sestavi Odloka o proračunu Občine Ruše za leto, ki je bil sprejet na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše, dne 21. aprila in Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Ruše za leto, ki je bil sprejet na 14. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše, dne 27. oktobra, so bili upoštevani makroekonomski okvirji, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance. Skladno s 17. členom Zakona o javnih financah (ZJF) mora minister, pristojen za finance, o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna obvestiti tudi občine. Temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo občinskega proračuna so sestavni del navodila za pripravo občinskega proračuna, ki ga za finance pristojen organ občinske uprave na podlagi 18. člena ZJF posreduje neposrednim uporabnikom. Poleg projekcije osnovnih makroekonomskih okvirov in kvantitativnih izhodišč za pripravo makrofiskalnega scenarija za posamezno proračunsko leto je pri občinah za pripravo proračuna po Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) pomemben znesek dohodnine ter finančne izravnave. Ministrstvo za finance sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti je občinam poslalo izračune»primerna poraba, dohodnina in finančna izravnava za leto - dopis številka /2015/3 dne « Izračun primerne porabe na prebivalca Ministrstvo za finance sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti je občinam poslalo izračune»primerna poraba, dohodnina in finančna izravnava za leto - dopis številka /2015/3 dne «. Način izračuna primerne porabe občin opredeljuje 13. člen ZFO-1. Primerna poraba občine je za posamezno občino, za posamezno proračunsko leto, ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Ugotovi jo Ministrstvo za finance po enačbi iz 13. člena ZFO-1. Elementi, ki vplivajo na njeno višino so: Povprečnina predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Na podlagi drugega odstavka 12. člena ZFO-1 je Ministrstvo za finance izračunalo višino povprečnih stroškov za financiranje nalog iz prvega odstavka 11. člena ZFO-1 (povprečnina), upoštevaje pri tem metodologijo iz Uredbe o metodologiji za izračun povprečnine za financiranje občinskih nalog (Uradni list RS, številka 51/09), Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine (Uradni list RS, številka 53/09). 12. decembra 2015 je začel veljati Zakon o izvrševanju proračunov za leti in 2017 (ZIPRS1617). V 54. členu ZIPRS1617 je povprečnina za leti in 2017 določena v višini 522 evrov, kar je enako povprečni povprečnini za leto V 55. členu ZIPRS1617 je določeno, da občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe. Primerna poraba občin za leto, ki izhaja iz uveljavljene povprečnine, znaša evrov in presega razpoložljivo dohodnino, ki pripada občinam. Zato bodo občine v letu dopolnilno financirane iz državnega proračuna. S finančno izravnavo bodo iz državnega proračuna prejele dodatnih evrov. 5

6 Izračun primerne porabe občin, dohodnine in finančne izravnave za leto temelji na podatkih o številu in starostni strukturi prebivalcev, dolžini lokalnih cest in javnih poti ter površini občin, kot določa 13. člen ZFO-1, ter dohodnini iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1. Objavljen je na spletni strani Ministrstva za finance: ov_financne_izravnave/primerna_poraba_obcin_dohodnina_in_financna_izravnava_za_leto_/ Število prebivalcev občine se upošteva po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer so to državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (občini) in tujci z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji (občini). Upoštevani so podatki na dan Na dan je bilo število prebivalcev v Občini Ruše Korekcijski faktorji (površina občine, dolžina lokalnih cest in javnih poti, prebivalci mlajši od 15 let in prebivalci, starejši od 65 let). Izračunana vsota korigiranih kriterijev za leto je za Občino Ruše 0,942770, kar predstavlja: - skupno površino občine 60,8 km2 (0, km2 na prebivalca), Pi = 0,829941, - dolžino lokalnih cest in javnih poti 85,284 km (0, km na prebivalca), Ci = 0,733158, prebivalcev mlajših od 15 let (delež mlajših v občini je 0,130633), Mi = 0,896343, prebivalcev starejših od 65 let (delež starejših v občini je 0,199168), Si = 1, Izračun zneska primerne porabe občine zajema izračun primerne porabe za posamezno občino. Primerna poraba občine (PPi) je izračunana kot zmnožek vsote korigiranih kriterijev, povprečnine (P) in števila prebivalcev (Oi). PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si) * P * Oi PPi = 0, x 522,00 eurov povprečnina x prebivalcev = EUR Prihodek občine iz naslova dohodnine za leto Občinam pripada skupaj 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba. V letu se je primerna poraba občin financirala samo z dohodnino. Način izračuna dohodnine opredeljuje 14. člen ZFO-1. Dohodnina se izračuna v treh korakih: 70 % dohodnine pripada vsem občinam enako glede na strukturni delež odmerjene dohodnine, preostalih 30 % skupaj s presežkom dohodnine nad 70 % pri posameznih občinah pa se razdeli najprej s solidarnostno izravnavo in nato še z dodatno solidarnostno izravnavo. Tako znaša dohodnina po odmernih odločbah za leto 2013 za Občino Ruše EUR, kar predstavlja strukturni delež po odmernih odločbah (dohodnina/seštevek vse dohodnine od vseh občin x 100) 0, % dohodnine od 54 % skupne dohodnine znaša za Občino Ruše , 30 % dohodnine od 54 % skupne dohodnine znaša za Občino Ruše EUR. Tako znaša 100 % dohodnine od 54 % skupne dohodnine EUR. Po izračunu tako pripada Občini Ruše dohodnina v višini EUR, ki jo je občina prejemala v enakih tedenskih zneskih ter na način, ki je določen z Uredbo o načinu nakazovanja dohodnine občinam. Dohodnina se občinam nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov, odprt v sistemu zakladniških računov občine, v svojih poslovnih knjigah pa jo občine evidentirajo na podkontu Dohodnina občinski vir. 6

7 Finančna izravnava Občini, ki v posameznem proračunskem letu s prihodkom iz dohodnine ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in dohodnino. Za leto izračun predvideva, da Občina Ruše prejme finančno izravnavo. Primerna poraba Občine Ruše za leto znaša EUR in se v letu financira s sredstvi dohodnine v višini EUR. Razlika tako znaša EUR in občina prejme finančno izravnavo Poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov občinskega proračuna BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI Doseženi prihodki znašajo ,29 EUR in predstavljajo 91,88 % realizacijo sprejetega proračuna. Če si pogledamo strukturo prihodkov vidimo, da največji delež predstavljajo davčni prihodki. Glavni viri v tej skupini so dohodnina, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na promet nepremičnin in finančno premoženje ter taksa za obremenjevanje voda. Za takso za obremenjevanje voda velja, da so to namenska sredstva za projekte na področju varstva okolja; za porabo teh sredstev pa je potrebno pripraviti projekte oziroma investicijske naloge ter tako upravičiti namensko rabo teh sredstev. Omeniti je potrebno slabšo realizacijo na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tej skupini se pojavijo drugi davki, ki so povezani predvsem s spremembami na področju dela Finančne uprave Republike Slovenije. Finančna uprava RS je namreč s prešla na nov način plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, za katere je nadzornik sama. Bistvena novost je zmanjšanje števila vplačilnih podračunov, na katere zavezanci za davek plačujejo svoje obveznosti iz naslova davkov. Namesto na dosedanje vplačilne račune zavezanci za davek svoje obveznosti plačujejo na prehodne davčne podračune (PDP) po vrstah javnofinančnih blagajn. Z uvedbo poenostavitve vplačevanja javnofinančnih prihodkov s , se je spremenil tudi način plačevanja in evidentiranja prejetih plačil (prihodkov) v analitičnih in zbirnih knjigovodskih evidencah FURS ter posledično način poročanja. Vplačana denarna sredstva na posamezni vplačilni podračun so dnevno, v celoti razporejena prejemnikom sredstev in evidentirana v poslovnih knjigah FURS, v odvisnosti od sklica, ki ga davčni zavezanec navede na plačilnem nalogu. V primerih, ko davčni zavezanci svoje obveznosti poravnavajo pred knjiženo ali zapadlo terjatvijo oziroma v plačilnem nalogu navedejo napačen sklic, se takšna plačila v poslovnih knjigah FURS evidentirajo kot nerazporejena plačila po posameznih vrstah davkov oziroma po podkontih prihodkov posamezne vrste dajatve. V PDP poročilu so takšna plačila izkazana na podkontu Drugi davki. Poleg nerazporejenih plačil so na podkontu Drugi davki evidentirana še neidentificirana plačila. To so plačila, ki so jih davčni zavezanci vplačali na podračune javnofinančnih prihodkov države, občin, ZPIZ-a, ZZZS ter drugih prejemnikov, na plačilnem navodilu pa niso navedli pravilnih podatkov na podlagi katerih bi lahko določili plačnika oziroma vrsto dajatve. Takšna plačila se obravnavajo individualno, potrebno jih je ročno razčistiti ter evidentirati po posameznih vrstah davkov oziroma po podkontih prihodkov. Prejemnikom sredstev se vse naknadne spremembe gibanja na podkontu Drugi davki znotraj posameznega obdobja sporočajo v PDP poročilu, z ustreznim znižanjem na prvotno poročanem podkontu in povečanjem podkonta, ki dejansko predstavlja zapiranje določene obveznosti davčnega zavezanca. Podkonto Drugi davki lahko v določenem poročevalnem obdobju izkazuje pozitivno ali negativno stanje, ker izkazuje denarni tok obdobja. Pozitivno stanje predstavlja plačila davčnih zavezancev, ki so še nerazporejena po posameznih vrstah davkov oziroma po podkontih prihodkov posamezne vrste dajatve. Negativno stanje na podkontu Drugi davki pomeni, da se je v poročevalnem obdobju iz podkonta Drugi davki na posamezno vrsto davkov razporedilo več plačil kot se je v tem obdobju na ta konto prejelo. Kot primer lahko navedemo stanje neidentificiranih plačil na posameznih PDP na dan , ki v konkretnem primeru predstavlja plačila, ki jih je še potrebno razčistiti ter evidentirati po ustreznih podkontih prihodkov. Glede na to, da podkonto Drugi davki, na dan nima začetnega stanja, prihaja z 7

8 razčiščevanjem neidentificiranih plačil, in prenosom plačil na ustrezne podkonte prihodkov, na podkontu Drugi davki do negativnega stanja. Občina Ruše je imela na dan na podkontu Drugi davki negativno stanje v višini ,48 EUR, kar je tudi skladno s poročilom B2 iz Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Na podlagi priporočila Ministrstva za finance smo opravili v svoji poslovni knjigi ustrezne preknjižbe, in sicer smo omenjeni negativni znesek prenesli iz podkonta Drugi davki na podkonto Drugi izredni nedavčni prihodki. Preknjižba je bila potrebna zaradi načina izkazovanja nerazporejenih plačil dajatev, za katere je nadzornik Finančna uprava Republike Slovenije in zaradi nezmožnosti izpolniti obrazec Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov za Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sledijo nedavčni prihodki, kjer velja omeniti predvsem namenske proračunske vire prihodke iz naslova poslovnega najema infrastrukture. Ti prihodki so nadomestili prejšnjo izvenproračunsko porabo iz naslova amortizacije vodovoda in vodarine MB vodovoda ter posebno preglednico - realizacijo vodooskrbe, ki je prikazovala porabo investicijskih sredstev na tem segmentu in prenos neporabljenih sredstev v naslednje leto. Se pa v to skupino nateče največ prihodkov, ki izvirajo iz premoženja to so najemnine za poslovne prostore, najemnine za stanovanja, najemnine za pokopališče Ruše, najemnine za objekt pokrit bazen, najemnine za komunalno infrastrukturo, prihodki iz naslova podeljenih koncesij in podeljenih koncesij za vodno pravico. Pomemben vir so še drugi nedavčni prihodki, med katere spadajo prihodki od komunalnih prispevkov ter prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov tekočega in investicijskega značaja. Naslednji po strukturi so transferni prihodki (sredstva za javna dela ter prihodki iz različnih naslovov za naloge tekočega in investicijskega značaja, finančna izravnava, sofinanciranje skupnih služb, subvencioniranje tržnih najemnin, sofinanciranje družinskega pomočnika). V primerjavi s preteklim letom je vidno zmanjšanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja in programe javnih del in s tem prihodkov za javna dela, kar pa enostavno pomeni tudi manjše odhodke na področju socialnega varstva. Za projekt»kanalizacija Drevoredna ulica in obnova vodovoda Drevoredna ulica«smo pridobili tudi sredstva od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin. Za projekt»center urbanih športov«smo na javnem razpisu za sofinanciranje investicij v posodabljanje javnih športnih objektov in vgrajene športne opreme v letu pridobili sredstva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Naslednji po strukturi so kapitalski prihodki, ki izvirajo iz naslova dezinvestiranja občine. Je pa potrebno omeniti, da je v skladu s kontnim načrtom potrebno ločevanje na prodajo lastnih zemljišč in na prodajo zemljišč, ki so bila kupljena za nadaljnjo prodajo investitorjem. Konec leta je bila prodana nepremičnina, kupnino je občina prejela v začetku leta Zadnji prihodki po strukturi so prejete donacije. Donacije pomenijo namenska sredstva. V tej skupini smo na javnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih, 2017 in 2018 pridobili sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji za projekt»center urbanih športov«. Sredstva v proračunskem letu še niso bila nakazana v proračun, zato iz tega naslova v zaključnem računu izkazujemo terjatev. ODHODKI Doseženi odhodki znašajo ,84 EUR in so realizirani v višini 87,75 % veljavnega proračuna. Največji strukturni delež odhodkovne strani predstavljajo tekoči transferi. Če si podrobneje ogledamo to skupino vidimo, da v to skupino spada zakonsko financiranje javnih zavodov, torej šole, vrtca, Mariborske knjižnice, Javnega zavoda Center za mlade Ruše ter zakonsko določene naloge občine. Sledijo tekoči odhodki ter nato investicijski odhodki in investicijski transferi. 8

9 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Račun finančnih terjatev in naložb zajema na strani izdatkov tiste tokove izdatkov, ki za občino nimajo značaja odhodkov (to je nepovratno danih sredstev), pač pa imajo bodisi značaj danih posojil bodisi finančnih naložb oziroma kapitalskih vlog občine v javna in zasebna podjetja, banke oziroma druge finančne inštitucije. Plačila imajo za rezultat nastanek finančne terjatve občine do prejemnika teh sredstev ali pa vzpostavitev oziroma povečanje kapitalskega deleža občine v lastniški strukturi prejemnikov teh sredstev. Na strani prejemkov pa so v tem računu izkazani tokovi prejemkov, ki nimajo značaja prihodkov, pač pa so to sredstva iz naslova prejetih vračil posojenih sredstev države oziroma prejetih sredstev iz naslova prodaje kapitalskih deležev občine v podjetjih, bankah in drugih finančnih inštitucijah. Občina v proračunskem letu ni imela prometa v računu finančnih terjatev in naložb in sicer ne na strani prejemkov in ne na strani izdatkov. RAČUN FINANCIRANJA V računu financiranja se izkazujejo tokovi zadolževanja občine za potrebe javne porabe in odplačevanje dolgov. Občina se je v letu tudi dodatno dolgoročno zadolževala in sicer je: * po pogodbi o dolgoročnem posojilu številka 2100VCS-03265, podpisani najela dolgoročni kredit pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za projekt»kanalizacija in obnova vodovoda Drevoredna ulica«v znesku ,00 EUR za skupno doba vračila posojila 11 let, moratorij 1 leto, doba odplačila 10 let (prvi obrok glavnice , zadnji pa ), obrestna mera 3 mesečni EURIBOR + 0,80 % letno; * po pogodbi o dolgoročnem posojilu številka 2103VCS-03314, podpisani najela dolgoročni kredit pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za projekt»nakup prostorov za knjižnico v Rušah«v znesku ,00 EUR za skupno doba vračila posojila 11 let, moratorij 1 leto, doba odplačila 10 let (prvi obrok glavnice , zadnji pa ), obrestna mera 3 mesečni EURIBOR + 0,80 % letno. V proračunu je sicer bilo načrtovano najetje dolgoročnega kredita pri javnih skladih v višini ,00 EUR, vendar je bil znesek kasneje z rebalansom zmanjšan na ,00 EUR. Občina je s strani Ministrstva za finance prejela soglasje k začetku postopka zadolževanja in se tudi prijavila na javni razpis Javnega sklada Republike Slovenje za regionalni razvoj in razvoj podeželja za dodeljevanje ugodnih posojil občinam s projektoma»kanalizacija in obnova vodovoda Drevoredna ulica«in»nakup prostorov za knjižnico v Rušah«. Občina je v letu odplačevala anuitete: - za dolgoročni kredit najet v letu 2002 pri Eko skladu za»gradnjo kanalizacije za odpadne in meteorne vode v naselju Bezena«(odplačilo glavnice v znesku ,23 EUR in obresti 750,74 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2006 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»ureditev ceste R3-705/1432 RUŠE (Mariborska Falska) 1. etapa in komunalno opremljanje območja Mirje 1. faza«(odplačilo glavnice v znesku ,68 EUR in obresti 118,68 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2006 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»pokrit bazen v športno rekreacijskem centru s spremljajočimi prostori v Rušah«(odplačilo glavnice v znesku ,00 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2007 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»pokrit bazen v športno rekreacijskem centru s spremljajočimi prostori v Rušah«(odplačilo glavnice v znesku ,72 EUR in obresti 95,55 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2008 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»pokrit bazen v športno rekreacijskem centru s spremljajočimi prostori v Rušah«(odplačilo glavnice v znesku ,00 EUR in obresti 152,21 EUR), 9

10 - za dolgoročni kredit najet v letu 2010 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za projekt»kanalizacija Vorohova ulica in obnova vodovoda ob izgradnji kanalizacije v Vorohovi ulici«(odplačilo glavnice ,76 EUR in obresti 238,41 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2010 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»večnamenski objekt Center za mlade Ruše«(odplačilo glavnice ,68 EUR in obresti 311,66 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2011 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»večnamenski objekt center za mlade Ruše (izvedba V. gradbene faze in dokup opreme)«(odplačilo glavnice v znesku ,04 EUR in obresti 298,96 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2013 pri Banki Sparkasse d. d. za izvrševanje občinskega proračuna za tekoče proračunsko leto za investicije predvidene v občinskem proračunu (odplačilo glavnice ,56 EUR in obresti ,81 EUR), - za dolgoročni kredit najet v letu 2015 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za»izvedbo kanalizacije Vinska pot v naselju Ruše«(obresti 4.080,94 EUR). Občina je ob likvidaciji Javnega sklada Občine Ruše za gospodarjenje z nepremičninami prevzela tudi dolgoročne obveznosti javnega sklada in tako v letu odplačevala dolgoročno najete kredite Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije za stanovanjski namen: - za»nakup 4 stanovanj na naslovu Jamnikova ulica 2«(odplačilo glavnice v znesku 4.670,91 EUR in obresti 15,69 EUR), - za»prenovo 3 stanovanj na Fali 31«(odplačilo glavnice v znesku 2.067,57 EUR in obresti 9,75 EUR), - za»gradnjo 17 stanovanj v Rušah«(odplačilo glavnice v znesku ,70 EUR in obresti 1.368,27 EUR) in - za»nakup neprofitnih stanovanj na naslovu: Vila blok D in E, Viadukt ob Lobnici«(odplačilo glavnice v znesku 4.950,03 EUR in obresti 34,53 EUR). Za več informacij o stanju zadolženosti na dan , o namenih, pogojih in ročnosti zadolževanja glej prilogo zaključnega računa proračuna oziroma razčlenitev stanja konta 960 Dolgoročni krediti, prejeti v državi Poročilo o prerazporejenih proračunskih sredstvih Na podlagi 38. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 UPB4, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP in 96/15 ZIPRS1617) in na podlagi 6. člena Odloka o proračunu Občine Ruše za leto (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 20/16 in 55/16) je župan v proračunu pooblaščen za prerazporejanje sredstev znotraj bilance prihodkov in odhodkov v višini 5 % primerne porabe Občine Ruše (Ppi = EUR, 5 % = ,55 EUR). Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. 1. Prerazporejena proračunska sredstva pred rebalansom ,00 EUR 2. Prerazporejena proračunska sredstva po rebalansu ,00 EUR Na podlagi 38. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 UPB4, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP in 96/15 ZIPRS1617) in na podlagi 7. člena Odloka o proračunu Občine Ruše za leto (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 20/16 in 55/16) je župan v proračunu pooblaščen za prerazporejanje sredstev znotraj načrta razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. 1. Prerazporejena proračunska sredstva pred rebalansom 0,00 EUR 2. Prerazporejena proračunska sredstva po rebalansu 1.000,00 EUR Opomba: glej»poročilo o prerazporejenih proračunskih sredstvih za obdobje od do «10

11 Poročilo o porabi sredstev proračunske rezerve Rezervni sklad v proračunih je vir, ki se nanaša na proračunsko rezervo. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visoki sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile, ter ekološke nesreče. Stalna proračunska rezerva se je izoblikovala z izločanjem 0,5 % prihodkov v znesku ,30 EUR za leto. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1,5 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Črpanje proračunskega sklada je povezano z odpravo posledic po neurju porabljenih ,54 EUR. Stanje rezerv proračuna na dan izkazuje znesek ,68 EUR. KTO 910: REZERVNI SKLAD STALNA PRORAČUNSKA REZERVA (v EUR) I. PRIHODKI 1. Sredstva prenesena iz preteklega leta ,92 2. Oblikovanje sredstev po proračunu (0,5 % prihodkov) ,30 SKUPAJ PRIHODKI ,22 II. ODHODKI 1. Črpanje proračunskega sklada neurje ,54 SKUPAJ ODHODKI ,54 III. STANJE SREDSTEV REZERVE PRORAČUNA ,68 Stalna proračunska rezerva na dan (sredstva rezerve se vodijo kot proračunski sklad na kontu 910, kajti transakcijski račun občine pri Banki Slovenije ne predvideva podračuna za rezerve) Poročilo o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije Na podlagi 42. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 UPB4, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP in 96/15 ZIPRS1617) in Odloka o proračunu Občine Ruše za leto (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 20/16 in 55/16) so bila v proračunu na proračunski postavki 160 Splošna proračunska rezervacija, podkonto zagotovljena sredstva splošne proračunske rezervacije v višini ,00 EUR. Sredstva so bila delno prerazporejena (v višini ,00 EUR) pred rebalansom. Opomba: glej»poročilo o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije«11

12 Pripravili smo tudi preglednici, ki prikazujeta trende gibanja strukture prihodkov in odhodkov po zaključnih računih od leta 2010 do leta. Zaključni račun 2010 Zaključni račun 2011 Zaključni račun 2012 Zaključni račun 2013 Zaključni račun 2014 Zaključni račun 2015 Zaključni račun PRIHODKI (v EUR) ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ 1. DAVČNI PRIHODKI ,80 79, ,42 79, ,27 68, ,48 64, ,65 70, ,20 76, ,55 79,64 2. NEDAVČNI PRIHODKI ,32 11, ,21 14, ,54 13, ,57 26, ,98 14, ,67 17, ,22 15,32 3. KAPITALSKI PRIHODKI ,85 1, ,04 0, ,17 1, ,14 0, ,64 0, ,54 0, ,93 0,17 4. PREJETE DONACIJE 0,00 0, ,00 0, ,33 0, ,20 0,13 120,00 0, ,05 0, ,87 0,09 5. TRANSFERNI PRIHODKI ,72 7, ,19 5, ,29 15, ,97 8, ,84 15, ,92 6, ,72 4,78 SKUPAJ PRIHODKI ,69 100, ,86 100, ,60 100, ,36 100, ,11 100, ,38 100, ,29 100,00 Zaključni račun 2010 Zaključni račun 2011 Zaključni račun 2012 Zaključni račun 2013 Zaključni račun 2014 Zaključni račun 2015 Zaključni račun ODHODKI (v EUR) ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ ZNESEK DELEŽ 1. TEKOČI ODHODKI ,35 38, ,03 37, ,16 32, ,75 31, ,34 32, ,24 34, ,47 31,87 2. TEKOČI TRANSFERI ,77 39, ,29 41, ,77 39, ,61 35, ,04 37, ,67 41, ,33 46,31 3. INVESTICIJSKI ODHODKI ,43 19, ,88 17, ,44 26, ,12 30, ,78 27, ,96 20, ,89 19,43 4. INVESTICIJSKI TRANSFERI ,65 2, ,03 2, ,78 2, ,02 2, ,87 2, ,36 3, ,15 2,39 SKUPAJ ODHODKI ,20 100, ,23 100, ,15 100, ,50 100, ,03 100, ,23 100, ,84 100,00 12

13 4.2. OBRAZLOŽITEV POSEBNEGA DELA PRORAČUNA Posebni del proračuna sestavljajo posamezne analitične postavke proračuna. Največji strukturni delež izdatkov po programski klasifikaciji zajema področje 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE (največ sredstev je bilo porabljenih na programih športa, drugih programih v kulturi, umetniških programih, knjižničarstvu in založništvu, ljubiteljski kulturi in programih za mladino). Sledi področje 19 IZOBRAŽEVANJE (glavni program Varstvo in vzgoja predšolskih otrok, kjer gre za izdatke za podprogram Vrtci, glavni program Primarno in sekundarno izobraževanje podprogram Osnovno šolstvo ter glavni program Pomoči šolajočim podprogram Pomoči v osnovnem šolstvu). Sledi področje 06 LOKALNA SAMOUPRAVA, kjer se prikazujejo stroški občinske uprave in režijskega obrata in sicer na podprogramu Administracija občinske uprave ter področje 20 SOCIALNO VARSTVO (podprogrami Socialno varstvo starih, Socialno varstvo materialno ogroženih in Socialno varstvo invalidov v sklopu glavnega programa Izvajanje programov socialnega varstva), 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE (glavni program Cestni promet in infrastruktura podprogrami Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest, Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest, Cestna razsvetljava, Urejanje cestnega prometa), področje 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA (glavni program Servisiranje javnega dolga, kjer gre za izdatke za podprogram Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna domače zadolževanje), 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST (glavni programi Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija, Komunalna dejavnost, Spodbujanje stanovanjske gradnje, Upravljanje in razpolaganje z zemljišči), področje 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE (v sklopu glavnega programa Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor je bilo največ odhodkov porabljenih za podprogram Ravnanje z odpadno vodo), 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO (glavni program Drugi programi na področju zdravstva podprogram Nujno zdravstveno varstvo) ter 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH (podprogram Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč). V zvezi z obrazložitvami proračuna je potrebno povedati, da je naš proračun/zaključni račun proračuna (splošni in posebni del) pripravljen na nivoju šest mestnih podkontov. Tako načrtovanje posledično pomeni, da gre za zelo analitičen proračun in da sam proračun zaradi takega načina načrtovanja oziroma planiranja ne potrebuje toliko obrazložitev, kot če bi bil pripravljen na nivoju tri mestnih podskupin kontov (na tak način se pripravlja državni proračun in tudi nekateri občinski proračuni). Zaradi zelo analitičnega načrtovanja posameznih proračunskih postavk stroškovnih mest sami nazivi proračunskih postavk ter pripadajoči podkonti dajo dovolj jasno obrazložitev proračunske porabe. Dodati pa je treba še to, da so obrazložitve in pojasnila napisana tako, da so vsi pomembni poslovni dogodki in postavke kvalitetno pisno pojasnjene skozi obrazložitve splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov. Smiselno smo jih namreč povezali v celoto, tako se namreč poslovni dogodki tudi izkazujejo skozi vse te spremljajoče dokumente. Iz istega razloga je nesmiselno podajati obrazložitve pri posameznih uporabnikih proračuna (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava) z vidika odstopanj realizacije od načrtovanega. Obrazložitve zatorej niso podane za vsakega uporabnika posebej zato, ker pri občinskem svetu, županu in nadzornem odboru praktično ni kaj napisati, vsi imajo nekaj proračunskih postavk in nič tako pomembnega se ni zgodilo na teh postavkah, da bi o tem morali poročati še skozi pisne obrazložitve. So pa zagotovo vsi pomembni poslovni dogodki in postavke kvalitetno pisno pojasnjene skozi obrazložitve splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov. 13

14 POROČILO O IZDATKIH PO PROGRAMSKI KLASIFIKACIJI ZAKLJUČNI RAČUN 2011 ZAKLJUČNI RAČUN 2012 ZAKLJUČNI RAČUN 2013 ZAKLJUČNI RAČUN 2014 ZAKLJUČNI RAČUN 2015 ZAKLJUČNI RAČUN (v EUR) ( %) (v EUR) ( %) (v EUR) ( %) (v EUR) ( %) (v EUR) ( %) (v EUR) ( %) 01 POLITIČNI SISTEM ,45 1, ,40 1, ,91 1, ,26 1, ,48 1, ,95 1,38 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA ,03 0, ,49 0, ,55 0, ,46 0, ,01 0, ,89 0,20 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 2.477,93 0, ,13 0, ,28 0, ,27 0, ,47 0,04 119,68 0,00 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE ,61 1, ,30 0, ,20 1, ,48 1, ,33 2, ,84 1,75 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 3.495,00 0, ,00 0, ,00 0, ,00 0, ,00 0,02 0,00 0,00 06 LOKALNA SAMOUPRAVA ,67 18, ,42 15, ,16 13, ,58 14, ,98 14, ,84 15,82 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH ,98 1, ,54 1, ,95 1, ,33 1, ,15 1, ,94 1,96 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 1.052,71 0, ,79 0, ,86 0, ,63 0, ,58 0, ,69 0,02 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI ,26 2, ,75 2, ,88 4, ,27 4, ,36 4, ,77 1,62 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO ,59 0, ,42 0, ,59 0, ,16 0, ,55 0, ,71 0,94 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 5.957,41 0, ,28 0, ,72 0, ,47 0,12 927,27 0, ,49 0,02 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE ,67 7, ,36 7, ,47 14, ,82 10, ,46 12, ,72 7,68 14 GOSPODARSTVO ,20 0, ,54 0, ,05 2, ,22 0, ,71 0, ,11 1,41 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE ,55 5, ,82 12, ,71 3, ,93 2, ,88 5, ,94 3,56 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST ,51 4, ,17 11, ,31 9, ,59 11, ,51 4, ,23 3,84 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO ,92 2, ,02 1, ,10 1, ,76 1, ,66 3, ,90 2,16 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE OGRANIZACIJE ,80 22, ,59 14, ,40 20, ,36 15, ,06 16, ,96 23,41 19 IZOBRAŽEVANJE ,76 20, ,05 18, ,47 15, ,40 20, ,14 17, ,76 18,37 20 SOCIALNO VARSTVO ,90 6, ,31 6, ,77 6, ,85 7, ,99 8, ,92 9,60 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA ,32 2, ,35 3, ,39 3, ,51 5, ,15 5, ,08 5,76 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI ,66 0, ,35 0, ,10 0, ,26 0, ,91 0, ,30 0,50 SKUPAJ ,93 100, ,08 100, ,87 100, ,61 100, ,65 100, ,72 100,00 14

15 V nadaljevanju smo pripravili dve dodatni preglednici, ki prikazujeta posamezne deleže odhodkov po funkcionalni klasifikaciji. Prva preglednica prikazuje strukturni prerez po posameznih funkcionalnih področjih. POROČILO O IZDATKIH PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI Zaključni račun 2011 Zaključni račun 2012 Zaključni račun 2013 Zaključni račun 2014 Zaključni račun 2015 Zaključni račun (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) 01 JAVNA UPRAVA ,27 27, ,55 23, ,72 20, ,99 23, ,40 24, ,47 25,88 02 OBRAMBA 3.832,98 0, ,15 0, ,17 0, ,46 0, ,78 0, ,79 0,05 03 JAVNI RED IN VARNOST ,71 1, ,18 1, ,64 1, ,50 1, ,95 1, ,84 1,93 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ,29 10, ,10 10, ,36 18, ,48 14, ,91 17, ,27 11, Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov ,59 0, ,42 0, ,59 0, ,16 0, ,55 0, ,71 0, Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 5.957,41 0, ,28 0, ,72 0, ,47 0,12 927,27 0, ,49 0, Promet ,72 6, ,06 5, ,73 10, ,68 8, ,63 11, ,20 6, Druge gospodarske dejavnosti 9.854,84 0, ,18 0, ,69 0, ,26 0, ,82 0, ,90 0, Ostale gospodarske dejavnosti ,73 3, ,16 3, ,63 7, ,91 5, ,64 5, ,97 3,96 05 VARSTVO OKOLJA ,55 5, ,82 12, ,71 3, ,93 2, ,88 5, ,94 3, Zbiranje in ravnanje z odpadki ,84 1, ,99 1, ,22 0, ,24 0, ,51 0, ,17 0, Ravnanje z odpadno vodo ,11 3, ,77 10, ,37 3, ,40 2, ,63 4, ,72 3, Ostale dejavnosti ,60 0, ,06 0, ,12 0, ,29 0, ,74 0, ,05 0,11 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ ,09 4, ,96 10, ,43 11, ,62 12, ,97 4, ,57 3, Stanovanjska dejavnost ,95 1, ,04 1, ,26 2, ,42 1, ,30 1, ,16 1, Dejavnost na področju prostorskega načrtovanja ,74 0, ,84 0, ,62 0, ,89 0, ,44 0, ,26 0, Oskrba z vodo ,45 0, ,78 6, ,81 5, ,17 9, ,40 1, ,63 0, Ostale dejavnosti ,95 1, ,30 1, ,74 3, ,14 1, ,83 1, ,52 1,30 07 ZDRAVSTVO ,40 1, ,21 0, ,63 0, ,45 0, ,38 1, ,51 0,45 08 REKREACIJA IN KULTURA ,93 22, ,69 14, ,66 20, ,36 15, ,06 16, ,88 23, Dejavnosti na področju športa in rekreacije ,33 9, ,38 7, ,30 9, ,26 7, ,75 8, ,17 11, Kulturne dejavnosti ,78 12, ,65 5, ,62 9, ,06 6, ,03 7, ,51 11, Ostale dejavnosti ,82 1, ,66 0, ,74 0, ,04 1, ,28 0, ,20 0,74 09 IZOBRAŽEVANJE ,76 20, ,05 18, ,47 15, ,40 20, ,14 17, ,76 18, Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje ,11 17, ,31 16, ,08 13, ,33 18, ,99 15, ,32 16, Ostale dejavnosti ,65 2, ,74 2, ,39 1, ,07 2, ,15 1, ,44 2,00 10 SOCIALNO VARSTVO ,95 7, ,37 8, ,08 8, ,42 8, ,18 10, ,69 11,67 SKUPAJ VSE DEJAVNOSTI (od 01 do10): ,93 100, ,08 100, ,87 100, ,61 100, ,65 100, ,72 100,00 15

16 Druga preglednica pa prikazuje strukturo tekočih in investicijskih izdatkov v proračunu leta. Preglednica prikazuje področja z največ investicijskimi projekti in največ tekočimi izdatki. POROČILO O IZDATKIH PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI Tekoči odhodki in transferi Investicijski odhodki in transferi (v EUR) (v %) (v EUR) (v %) 01 JAVNA UPRAVA ,21 30, ,26 9,36 02 OBRAMBA 3.054,79 0,06 0,00 0,00 03 JAVNI RED IN VARNOST ,85 1, ,99 5,41 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ,90 8, ,37 24, Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov ,02 0, ,69 1, Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 1.154,49 0,02 0,00 0, Promet ,79 3, ,41 18, Druge gospodarske dejavnosti 5.103,90 0,11 0,00 0, Ostale gospodarske dejavnosti ,70 3, ,27 4,14 05 VARSTVO OKOLJA ,98 1, ,96 12, Zbiranje in ravnanje z odpadki 2.218,17 0,05 0,00 0, Ravnanje z odpadno vodo ,76 1, ,96 12, Ostale dejavnosti 6.857,05 0,14 0,00 0,00 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ ,43 2, ,14 4, Stanovanjska dejavnost ,88 0, ,28 2, Dejavnost na področju prostorskega načrtovanja ,26 0,57 0,00 0, Oskrba z vodo 2.706,60 0, ,03 1, Ostale dejavnosti ,69 1, ,83 0,83 07 ZDRAVSTVO ,54 0, ,97 0,93 08 REKREACIJA IN KULTURA ,50 19, ,38 37, Dejavnosti na področju športa in rekreacije ,15 10, ,02 15, Kulturne dejavnosti ,15 8, ,36 21, Ostale dejavnosti ,20 0,93 0,00 0,00 09 IZOBRAŽEVANJE ,79 21, ,97 5, Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje ,35 19, ,97 5, Ostale dejavnosti ,44 2,52 0,00 0,00 10 SOCIALNO VARSTVO ,69 14,70 0,00 0,00 SKUPAJ VSE DEJAVNOSTI (od 01 do10): ,68 100, ,04 100, Poročilo o doseženih ciljih 1) Na področju 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST, podprogramu Prostorsko načrtovanje smo si kot glavne letne izvedbene cilje v lanskem letu s sprejemom proračuna zastavili nadaljevanje priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (SDOPN-2) ter priprave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za osrednje območje Ruš (OPPN), predvsem pripravi strokovnih podlag za omenjena prostorska načrta. V postopku priprave OPPN je bila pripravljena in revidirana analiza tveganja za onesnaženje podtalnice, pripravljene so bile strokovne podlage in idejne rešitve napajanja območja obdelave z električno energijo in idejne zasnove ostale načrtovane javne infrastrukture. Postopek je v fazi dopolnjevanja pred pridobivanjem mnenj nosilcev urejanja prostora, po pridobitvi mnenj bo posredovan v sprejem občinskemu svetu. V postopku

17 priprave SDOPN je bilo pripravljeno gradivo za usklajevanje po prejetih smernicah nosilcev urejanja prostora. Postopek je v fazi priprave gradiva za pridobivanja prvih mnenj nosilcev urejanja prostora. Pripravljena je bila tudi strokovna podlaga za nadaljnje načrtovanje športno rekreacijskih površin ob Dravi. Dolgoročni cilji glavnega programa na področju prostorskega načrtovanja, kot so zagotavljanje trajnostnega in vzdržnega prostorskega razvoja občine, zagotavljanje podlag za realizacijo investicijskih namer, sodelovanje strokovne in ostale javnosti pri kreiranju prostorskega razvoja, so bili skozi leto zasledovani in nekateri tudi realizirani. Občina opravlja naloge s področja urejanja prostora vodi postopke priprave prostorskih aktov, izdaja potrdila iz uradnih evidenc (potrdila o namenski rabi, lokacijske informacije, dokazila o datumu spremembe namembnosti, potrdila o namenski rabi za leta 1993 in 2004 ter tekoče stanje, občina je v letu na zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma njegovega pooblaščenca izdala potrdila o namenski rabi za stanje v letu 1993, 2004 in tekoče stanje za 1340 zemljiških parcel), nudi strokovno pomoč investitorjem, vodi postopke priprave načrtov, katerih naročnik in financer ni občina, vzdržuje podatke o namenski rabi zemljišč in zemljiščih za gradnjo stavb za vse, tudi novo nastale zemljiške parcele in jih mesečno posreduje geodetski uprav. Glavni letni izvedbeni cilji (nadaljevanje priprave zgoraj omenjene prostorske dokumentacije, nove prostorske dokumentacije in drugih podlag za projekte ter prilagajanje novim razvojnim potrebam občine) se izvajajo. 2) Področje 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST, podprogram Oskrba z vodo, proračunska postavka»investicijsko vzdrževanje vodovoda«. V okviru obnove vodovoda Šarhova pot in delu Koroške ulice v Rušah smo poravnali preostanek obveznosti, ki so zapadle v plačilo v letu. V projektu obnova vodovoda URED RUŠE (Mariborska Falska) so bila porabljena sredstva za plačilo stroškov izvedenskega dela za tehnični pregled za vodovod Mariborska Falska. Planirana investicija v zamenjavo dotrajanega vodovoda v Škerbotovi ulici v Rušah (skupaj z izgradnjo kanalizacije in preplastitve ceste) je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljena v pomlad Dela so se pričela izvajati v marcu 2017 in bodo predvidoma zaključena z aprilom. V sklopu obnove črpalnih, prečrpalnih objektov in rezervoarjev ter manjših obnovitvenih del smo zagotovili sredstva za dobavo in vgradnjo dveh merilcev nivoja podtalnice v bližini vodnjaka Ruše I ter vgradili vodomer v PP Log - Petrovič. 3) Področje 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST, podprogramu Oskrba z vodo, proračunska postavka»investicije v vodovod«. Izpostavljamo naslednje realizirane projekte: V okviru postavke»sofinanciranje lokalnih vodovodov v lasti občanov«smo zaprli finančno obveznost ureditve vodnega zajetja za lokalni vodovod Lobnica Čander, katere plačilo je zapadlo v leto. Za investicijo v izgradnjo vodovoda v Mirni ulici v Bistrici ob Dravi smo pridobili projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD ter v nadaljevanju gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije. 4) Občina je v sklopu področja 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE, podprograma Ravnanje z odpadno vodo izvajala naslednje projekte: Kanalizacija Škerbotova ulica sredstva so bila porabljena za izdelavo projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo kanalizacije. Kanalizacija Drevoredna ulica in obnova vodovoda Drevoredna ulica v sklopu projekta se je uredilo dotrajano kanalizacijsko omrežje na območju Drevoredne ulice v naselju Ruše ter preureditev v ločen sistem. Izvedena je bila fekalna kanalizacija v dolžini cca. 235 m ter cestna oziroma meteorna kanalizacija v dolžini cca. 120 m, oboje z gravitacijsko odvodnjo. Sočasno se je v ulici zamenjal sekundarni vodovod v dolžini cca. 235 m ter v celoti rekonstruirala dotrajana asfaltna cesta. Izvedba kanalizacije Vinska pot investicija je bila zaključena v letu Del sredstev je bil zadržan do pridobitve uporabnega dovoljenja. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja v letu so bila sredstva porabljena za plačilo zadržanih sredstev. 17