Microsoft Word - dd_uni_jurij ambrozic_ _1.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Jurij Ambrožič ANALIZA UČINKOVITOSTI UVEDBE HITREGA TOČILNEGA AGREGATA NA BENCINSKEM SERVISU diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, december 2010

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Jurij Ambrožič ANALIZA UČINKOVITOSTI UVEDBE HITREGA TOČILNEGA AGREGATA NA BENCINSKEM SERVISU diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: Red. prof. dr. Iztok Potrč Somentor: Doc. dr. Tone Lerher Celje, december 2010

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisani Jurij Ambrožič, študent logistike sistemov (UN študija), z vpisno številko , sem avtor diplomskega dela z naslovom: ANALIZA UČINKOVITOSTI UVEDBE HITREGA TOČILNEGA AGREGATA NA BENCINSKEM SERVISU. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala prof. slovenščine Cvetka Podgoršek. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju doc. dr. Tonetu Lerherju za nesebično strokovno pomoč in potrpljenje, ki sta ga izkazala pri izdelavi tega diplomskega dela. Najlepše se zahvaljujem tudi gospodu Gregorju Lukanu, ki je bedel nad strokovno - tehnično pomočjo in mi pomagal pri pridobivanju podatkov iz podjetja Petrol, d. d.. Hvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k mojemu uspehu na študijski poti.

5 ANALIZA UČINKOVITOSTI UVEDBE HITREGA TOČILNEGA AGREGATA NA BENCINSKEM SERVISU Hitrost in učinkovitost sta dva pojma, ki dobro opisujeta današnjo ekonomsko usmerjeno družbo. Povsod se pričakuje kakovostno, hitro in takojšnjo oskrbo ter postrežbo brez čakalnih vrst in zastojev. Vsako čakanje namreč povzroča dodatne stroške izgubljene priložnosti. Ozka grla, ki nastajajo zaradi povečanega pretoka blaga ali zaradi spremenjenih razmer, ki jih nismo predvideli, so lahko precejšen strošek za podjetje. Tudi na bencinskih servisih se pojavljajo ozka grla in posledično čakalne vrste, ki so še posebej izrazite v sezonskih konicah, ko je veliko prometa na cestah. Če želimo stroškovno preživeti v konkurenčnih časih, je nujno opraviti analizo poslovanja in ugotoviti ter odpraviti ozka grla, ki onemogočajo nemoten pretok blaga, ljudi in informacij. Namen diplomske naloge je analizirati in poiskati problematiko zastojev oskrbe z gorivom na Petrolovem bencinskem servisu Škocjan predvsem s stališča povečanja pretočnosti bencinskega servisa ter predlagati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju trenutne situacije. Na ta način pa tudi povečati ugled servisa pri kupcih in z morebitno uvedbo predlaganih rešitev pridobiti tudi kakšnega novega kupca. Ključne besede: bencinski servis, skladišče, materialni tok, komisioniranje blaga EFFICIENCY ANALYSIS OF INTRODUCING FAST POURING AGGREGATE IN THE GAS STATION Speed and efficiency are two concepts that describe today's economic well-oriented society. Everywhere the expected quality, fast and immediate treatment and care without queuing and congestion are expected. Any waiting causes additional lost opportunity costs. Bottlenecks arising from the increased movement of goods or changes in circumstances, which we anticipate may be a significant cost to the company. Even the petrol stations are emerging bottlenecks and, consequently, queues, which are particularly pronounced in the peak season when there is a lot of traffic on roads. If we would like to be competitive to survive in times, it is necessary to analyze operations and identify and eliminate bottlenecks that hinder the smooth flow of goods, people and information. The purpose of this thesis is to analyze and find the problem of congestion in the fuel supply petrol filling station Škocjan, especially from the standpoint of increasing the fluidity of the service station and to propose solutions that would help to improve the current situation. In this way, but also enhance the reputation for customer service and the possible introduction of the proposed solutions also obtain some new customers. Key words: gas station, warehouse, material flow, order picking process

6 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru KAZALO UVOD... 1 OPREDELITEV PODROČJA... 1 PREDSTAVITEV PROBLEMA... 2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA OPREDELITEV SKLADIŠČ OPREDELITEV ZAKONODAJE, PRAVILNIKOV IN INTERNIH PREDPISOV SKLADIŠČENJA IN RAVNANJA Z GORIVI OPREDELITEV ZAKONODAJE SKLADIŠČENJA NA BENCINSKIH SERVISIH SKLADIŠČNO POSLOVANJE BENCINSKEGA SERVISA DISKUSIJA PREDSTAVITEV PRETOČNE ZMOGLJIVOSTI IZBRANEGA BENCINSKEGA SERVISA PREDSTAVITEV DRUŽBE PETROL, D. D PREDSTAVITEV BENCINSKEGA SERVISA ŠKOCJAN IN OKOLJA Predstavitev bencinskega servisa Pregled okolja ANALIZA POSLOVANJA BENCINSKEGA SERVISA V LETU ČASI TOČENJA PROBLEM TRENUTNE PROMETNE UREDITVE IN MATERIALNI TOK KRITIČNA ANALIZA DISKUSIJA PREDLAGANI REŠITVI POVEČANJA PRETOČNE ZMOGLJIVOSTI CILJI IZBOLJŠAV PREDLOG UVEDBE HITREGA TOČILNEGA AGREGATA Lokacija hitrega točilnega agregata Povečanje pretočnosti in razbremenitev agregatov PREDLOG REORGANIZACIJE OBSTOJEČE PROMETNE UREDITVE ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV STROŠKOVNA OCENA PREDLAGANIH REŠITEV DISKUSIJA ZAKLJUČEK OCENA UČINKOV Časovni vidik predlaganih rešitev Prostorski in varnostni vidik predlaganih rešitev POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA VIRI IN LITERATURA Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu vi

7 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru KAZALO SLIK SLIKA 1: BENCINSKI SERVIS ŠKOCJAN SLIKA 2: PROMET NA CESTI DOBRUŠKA VAS - ŠKOCJAN SLIKA 3: NOVO REGISTRIRANA VOZILA GLEDE NA VRSTO GORIVA OD LETA 2000 DO SLIKA 4: RAZMERJE MED PRODAJO DIZELSKEGA GORIVA IN BENCINA OD 2005 DO SLIKA 5: TLORISNA SHEMA TOČILNIH MEST S POZICIJAMI SLIKA 6: OBREMENJENOST POSAMEZNIH TOČILNIH POZICIJ SLIKA 7: PRODAJA GORIV IN ŠT. TOČENJ BENCINA IN DIZLA V LETU SLIKA 8: ODSTOTNI DELEŽ TOČENJ PO TOČILNIH AGREGATIH SLIKA 9: ŠTEVILO NAKUPOV DIZLA NAD 70 IN 100 LITROV SLIKA 10: PRIMERJAVA PRODAJE DIZLA NAD 100L Z BS ŠENTJERNEJ V LETU SLIKA 11: MATERIALNI TOK NA BENCINSKEM SERVISU SLIKA 12: PREGLEDNA PROSTORSKA SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA SLIKA 13: VZROČNO POSLEDIČNI DIAGRAM KRITIČNE ANALIZE BENC. SERVISA ŠKOCJAN SLIKA 14: KLASIČNI AGREGAT Z MOŽNOSTJO TOČENJA ENE VRSTE GORIVA SLIKA 15: SHEMA POSTAVITVE TOČILNIH POZICIJ PO UVEDBI HITREGA AGREGATA SLIKA 16: PREDVIDEVANJA TOČENJ NA HITREM TOČILNEM AGREGATU SLIKA 17: PREDVIDENA OBREMENJENOST AGREGATOV PO UVEDBI PREDLAGANE REŠITVE SLIKA 18: PREDVIDENO ŠTEVILO TOČENJ PO MESECIH OB UVEDBI HITREGA AGREGATA SLIKA 19: ČASOVNA RAZBREMENITEV AGREGATA ZA DIZELSKO GORIVO SLIKA 20: PREGLEDNA SITUACIJA PO UVEDBI PREDLAGANIH REŠITEV KAZALO TABEL TABELA 1: SKUPINE GORIV PO PLAMENIŠČIH TABELA 2: SEZNAM POTREBNIH SIMBOLOV TALNE SIGNALIZACIJE S POVRŠINO TABELA 3: SEZNAM TALNIH SIMBOLOV S CENAMI Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu vii

8 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru KRATICE IN AKRONIMI PLPD povprečni letni dnevni promet TEŽKI P. težki promet; tovorna vozila nad 3,5t skupne mase, avtobusi NMB95 neosvinčeni motorni bencin 95 oktanski D dizelsko gorivo, dizel KOEL kurilno olje ekstra lahko BS bencinski servis STAT statistični urad Republike Slovenije Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu viii

9 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru UVOD Opredelitev področja Čas in nemoten blagovno-informacijski tok sta v sodobni družbi izjemno pomembna dejavnika za doseganje željenih ciljev, tako v proizvodni kot v storitveni dejavnosti. V družbi Petrol, d. d. (Petrol) si tako prizadevajo, da bi se uporabniki njihovih bencinskih servisov čim hitreje in čim kakovostneje oskrbeli z energenti in ostalimi storitvami ter izdelki, ki jih nudijo. Skušajo se izogibati stroškom, ki jih povzročajo čakalne vrste in zastoji tako strankam kot tudi zaposlenim. Večkrat se namreč zgodi, da se promet na bencinskem servisu pri komisioniranju (oskrbi vozil z gorivom) nenadoma zgosti in je zato potrebno čakati na prosto točilno mesto, kasneje pa še pri prodajnem pultu. Bencinski servis smatramo kot skladišče, kjer se v rezervoarjih nahaja gorivo, ki se nadalje»komisionira«pri točenju goriva v motorna vozila. Logistična funkcija ima pri načrtovanju gradnje bencinskega servisa lahko izjemno velik pomen, saj vnaprej predvideva različne parametre, ki vplivajo v prvi meri na pravilno prometno ureditev bencinskega servisa, na čim večji pretok strank, na nemoteno načrtovanje in vzdrževanje zalog goriv ter ostalega blaga, na število parkirišč, pretakalne ploščadi, potrebo po hitrih točilnih agregatih in posebej označenih conah za tovorni promet. Nenazadnje pa je pomemben tudi sam izgled okolice, seveda ob upoštevanju vseh predpisov in zakonov, ki se pojavljajo pri tovrstni dejavnosti skladiščenja in komisioniranja nevarnega blaga. Gradnja novih bencinskih servisov večinoma poteka tipsko in jim je tako že na začetku dodeljena zmogljivost na osnovi dobrih praks predhodnih študij gradenj iz drugih lokacij. Vseeno pa se posamezne lokacije med seboj razlikujejo tako po kupcih kot po sezonskih nihanjih. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 1

10 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Predstavitev problema Praktično vsi novozgrajeni Petrolovi bencinski servisi imajo poleg klasičnih agregatov za točenje goriva tudi agregat(e) za hitro oskrbo z gorivom, ki imajo večji pretok kot klasični. Agregat je namenjen predvsem večjim odjemalcem, kot so tovorna vozila, avtobusi, kmetijska mehanizacija ipd. Na novejših bencinskih servisih je večjim vozilom namenjen tudi poseben, fizično ločen in s talno signalizacijo označen pas, kjer se lahko oskrbujejo z energenti. Na malo starejših ali manjših servisih posebnega pasu ni, ampak je agregat smiselno integriran med ostalimi. Na nekaterih servisih omenjenega agregata ni, saj ga prvotni plan prodaje enostavno ni načrtoval. Težave so se pojavile z velikim porastom registriranih motornih vozil v zadnjih letih, katere je nujno oskrbeti s pogonskimi sredstvi. Problem, ki ga bomo v nadaljevanju opisali in analizirali izhaja ravno iz področja zadostnega števila točilnih mest, še posebej iz potrebe po hitrem točilnem agregatu za dizelsko gorivo in iz potrebe po spremembi sedanje prometne ureditve na bencinskem servisu Škocjan za hitrejšo oskrbo s pogonskimi sredstvi. Za normalno in nemoteno komisioniranje prevoznih sredstev z energenti je torej potrebno zadostno število točilnih pozicij, ki se jih določi na osnovi obremenjenosti cestnih omrežij in velikosti področja, ki ga servis pokriva. Ker želi družba Petrol ohranjati enak standard storitev na vseh servisih ne glede na velikost in lokacijo, je nujno, da število točilnih pozicij sledi porastu motornih vozil in trendom, ki se pri preskrbi vozil pojavljajo na trgu. V zadnjem času sta to še posebej povečano število osebnih vozil z dizelskim motorjem in prehod vozil na plinski pogon, ki oba v veliki meri prispevata k zmanjšanim izpustom CO 2 v okolje. Enaka raven storitev pomeni korak pred konkurenco, da se bodo stranke vračale na bencinski servis. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 2

11 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Namen, cilji in osnovne trditve V nalogi je opravljena analiza prodaje goriv ter števila točenj po posameznih točilnih agregatih v letu 2008 na bencinskem servisu Škocjan. Upoštevani so tudi dejavniki okolja, v katerem posluje bencinski servis. Predlagana je sprememba prometne infrastrukture, ki bi pripomogla k večji varnosti pri prihodu in izhodu iz bencinskega servisa. Izdelan je posnetek obstoječega stanja in podane možne rešitve, ki bi izboljšale pretočnost bencinskega servisa. Namen diplomskega dela je preučiti možnosti in smiselnost uvedbe agregata za hitro oskrbo z gorivom, predvsem za večje odjemalce, ter predlagati možno in smiselno rekonstrukcijo prometne ureditve za uvoz na bencinski servis. Cilj diplomskega dela je izdelati analitično mnenje, podkrepljeno s podatki prodaje goriv, uporabe obstoječih agregatov in ostalih podatkov, ki se navezujejo na predstavljeni problem iz preteklih let in napovedjo za v prihodnje, ki bi pomagala pri odločitvi dodajanja nove točilne pozicije na bencinski servis. Predpostavke in omejitve Ker bomo diplomsko delo izdelali v resničnem podjetju, ki deluje na trgu ob konkurenci, bomo imeli omejen dostop do nekaterih podatkov, prav tako pa bodo vsi pridobljeni podatki, ki se nanašajo na poslovanje in prodajne rezultate, indeksirani zaradi varovanja poslovnih podatkov. Tudi podatki o cenah pri stroškovni oceni predlaganih rešitev bodo zgolj okvirne narave, saj so točne cene predmet dolgoročnih pogodb, pogajanj in sodelovanja z dobaviteljem točilnih agregatov. Pri pregledu prodaje goriv in njihovih točenj se bomo omejili zgolj na pogonska goriva, med tem ko bomo kurilno olje izvzeli iz analiz, saj ne predstavlja pomembnega deleža, prav tako pa ni pogonsko gorivo. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 3

12 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Seveda bomo pri natančnejšem opazovanju poslovanja bencinskega servisa in pri izdelavi slike obstoječega stanja naleteli na še več možnosti vpeljav izboljšav in novitet, saj se trg neprestano razvija in razvijajo se tudi tehnike in tehnologije za večjo konkurenčnost na trgu. Kljub vsem pričakovanim ali nepričakovanim rezervam, ki jih bomo sproti še odkrili pri poslovanju bencinskega servisa, pa se bomo v nalogi usmerili zgolj na dve rešitvi oziroma problema. Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bomo najprej na deskriptivni način pregledali nekaj teoretičnih izhodišč o skladiščih in zakonske okvire delovanja bencinskih servisov. V tem delu bomo uporabljali predvsem metodo deskripcije ali opisovanja dejstev, metodo klasifikacije, s katero bomo objasnili nekatere pojme, ter metodo kompilacije, s katero bomo povzemali dognanja drugih avtorjev o teoretičnih izhodiščih za naš konkretni primer. V praktičnem delu se bomo največ posluževali metode analize in sinteze ter statistične metode, s katero bomo podatke urejali v smiselno celoto, s katero bomo kasneje skušali potrditi ali ovreči osnovno hipotezo. Uporabljali bomo tudi metodo komparacije, s katero bomo primerjali podatke z drugimi subjekti, in metodo opazovanja, s katero bomo izdelali posnetek trenutnega stanja. Za teoretično izhodišče se bomo osredotočili na literaturo o skladiščih, v praktičnem delu pa bomo uporabljali predvsem predpise, okrožnice in ostale interne pisne in ustne vire samega bencinskega servisa in družbe Petrol, d. d., ki nam bodo na razpolago. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 4

13 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 1 OPREDELITEV SKLADIŠČ Za boljše razumevanje je potrebno razjasniti nekaj osnovnih teoretičnih pojmov, povezanih s skladiščenjem ter seveda zakonske okvire. Vseskozi se moramo zavedati, da imamo na bencinskih servisih opravka s skladiščenjem nevarnih in lahko vnetljivih snovi, zato je pomembno zelo pazljivo manipuliranje, da ne pride do nesreč. 1.1 Opredelitev zakonodaje, pravilnikov in internih predpisov skladiščenja in ravnanja z gorivi Skladiščenje je ena najpomembnejših faz logističnega procesa in pomembno področje gospodarjenja, saj zagotavlja, kot navaja Kaltnekar (1993, str. 245), blaženje materialnih tokov za njihov normalni potek. Prav tako s pomočjo skladišč izravnavamo časovne razlike med proizvodnjo in uporabo blaga. Negativna posledica skladišč je nivo zalog, saj je v preveliki zalogi vezanega ogromno stoječega kapitala, zato jih avtor poimenuje tudi»počivališče kapitala«. Kot pravi Potrč (2008a), lahko skladišče in procese v njem opredelimo kot varovalko, ki nam pomaga premostiti časovno razliko med prihodom novega materiala v proizvodnjo ter med porabo v proizvodnem procesu in odpremo gotovih izdelkov. Material mora v času skladiščenja vseskozi ohranjati enake lastnosti, kot jih je imel ob prihodu v skladišče, zato je pomembno, da v skladišču zagotovimo prave klimatske pogoje in za manipulacijo blaga uporabljamo pravilne manipulacijske tehnike in tehnologije. Po Logožarju (2005, str. 79) je osnovna naloga skladiščne službe sprejemanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Poleg tega pa v skladišču poteka tudi: urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom; namestitev blaga v skladišča; pakiranje, če je potrebno. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 5

14 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Potrč (2008b) pravi, da je organizacija skladiščnega poslovanja povezana s temeljnimi procesi, med katerimi blago prehaja med uskladiščenjem. Blago tako z zunanjim ali notranjim transportom prehaja skozi različne skladiščne faze: prevzem blaga predstavlja prvi proces, pri katerem blago prihaja v skladišče z zunanjim ali notranjim transportom. Tu se navadno izvede tudi vhodna količinska in kakovostna kontrola, kjer se oporečno blago takoj izloči iz nadaljnje uporabe in reklamira; uskladiščenje blaga predstavlja z vidika racionalne izrabe skladiščnega prostora in obsega stroškov manipulacij z blagom zelo pomemben in temeljni proces. Način skladiščenja blaga je odvisen od vrste in tehnoloških karakteristik blaga ter od prostorskih kapacitet skladišča. Ob tem je potrebno zagotoviti prave razmere v skladišču in hkrati izbrati pravilne tehnike uskladiščenja. Pomembno je tudi zagotavljanje sledljivosti blaga, da se v skladišču ne založi; komisioniranje blaga je proces zbiranja blaga iz skladišča, kot zahtevajo posamezni delovni nalogi. Pri procesu komisioniranja se poslužujemo več različnih tehnik, s katerimi skušamo v največji meri zagotoviti krajše manipulacijske poti in časovno učinkovitost, hkrati pa tudi preprečitev križanj materialnega toka. Komisioniranje je delovno najbolj intenziven in stroškovno najdražji proces, ki lahko predstavlja tudi do 55% celotnih stroškov skladiščenja blaga; odprema blaga predstavlja zaključni proces, pri katerem se skladiščno transportne enote naložijo na tovorno sredstvo. V tej fazi lahko potekajo tudi ostali procesi, kot so pakiranje v manjše skupne enote, etiketiranje, zavijanje, tehtanje itd. Skladišča morajo varovati blago in njegovo vrednost v vsaki od omenjenih faz, biti morajo tudi sama stroškovno učinkovita, kot morajo biti stroškovno in časovno obvladljivi tudi vsi procesi v skladiščih. Da skladišča v čim večji meri ustrezajo Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 6

15 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru logistični funkciji, da so čim bolj pretočna in lahko dostopna ter imamo z njimi najnižje stroške, jih je potrebno že pravilno načrtovati. Po Gourdin (2006, str. 85), naj bi bila skladišča: grajena enoetažno; materialni tok mora teči v ravni liniji; uporabljati je potrebno učinkovita manipulacijska sredstva; uporabljati učinkovit skladiščni načrt; potrebno je minimizirati število prehodov in križanj poti; izkoristiti je potrebno maksimalno višino prostora. Prav tako tudi Logožar (2005, str. 80) poudarja, da mora oblika in načrt skladišča zagotavljati čim krajše transportne poti, čim manj manipulacij in ostalega nepotrebnega premikanja blaga, da ne prihaja do zastojev v materialnem toku. Hkrati pa morajo skladišča zagotavljati vso potrebno varnost, da ostane uskladiščeni material v takem stanju, kot je bil v skladišče sprejet. Pri načrtovanju skladišča je ob upoštevanju zakonskih okvirov seveda nujno pomemben tudi nemoten tok blaga ali materiala. Kot pravi Kaltnekar (1985, str. 25), je tok materiala dejavnost in služba, ki obsega vse premike materiala znotraj organizacije, služi oskrbi delovnih mest s potrebnim blagom in vključuje vsa dejanja z blagom, pri katerem se ne spreminja njegova oblika, temveč se dogajajo le časovni in prostorski premiki blaga. Glavni dejavnosti toka materiala sta po navedbi avtorja notranji transport in skladiščenje. Pri načrtovanju skladišč in proizvodnih obratov moramo veliko pozornosti nameniti tudi velikosti vmesnih zalogovnikov ter s kakšnim notranjim transportom bomo imeli opravka, da bo v skladišču in ob proizvodni liniji čim manj križanj poti in nepotrebnih manipulacij. Pri uskladiščenju blaga je nujno upoštevati pretočni čas blaga ali materiala, saj nam ta poda številski podatek o obračanju zalog, koliko časa blago potrebuje, da zapusti skladišče. Kot navaja Logožar (2007) je pretočni čas materiala v podjetju čas, ki preteče od trenutka, ko material pride v proizvodni proces, do trenutka, ko je končan gotovi proizvod in je le ta uskladiščen. V skladiščnih podjetjih oziroma na bencinskem servisu Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 7

16 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je tako pretočni čas interval, ko blago sprejmemo in ga uskladiščimo, do trenutka, ko ga predamo strankam v nadaljnjo uporabo ali ga prodamo. Ko govorimo o skladiščenju, seveda ne moremo mimo pojma zaloga. Količina in vrsta blaga, ki ga želimo uskladiščiti, namreč narekuje velikost skladišča ter kakšne skladiščne tehnologije bomo uporabljali. Velikim količinam zalog se skušajo vsa podjetja izogibati, saj predstavljajo stroške vezane v stoječih artiklih. Nevarnost pa preži tudi zaradi kvarjenja in nesreč. Logožar (2005, str. 83) deli zaloge na varnostne, operacijske, signalne in maksimalne. Varnostno zalogo opredeljuje kot rezervo, s katero vzdržujemo premostitev pomanjkanja materiala ob nepričakovanih dogodkih. Operacijska zaloga je količina surovin, polizdelkov ali blaga za normalno proizvodnjo med časom dveh naročil. Signalna zaloga je taka količina blaga, pri kateri se sproži postopek novega naročila, kar pomeni, da deluje kot opozorilo. Maksimalna zaloga pa pomeni najvišjo količino, do katere je še ekonomsko smiselno skladiščiti blago. Ponavadi maksimalna zaloga opredeljuje tudi velikost skladišča. 1.2 Opredelitev zakonodaje skladiščenja na bencinskih servisih Pri gradnji bencinskih servisov moramo upoštevati precej pravil, saj je zakonodaja na tem področju zelo ostra, ker gre za okoljsko in družbeno potencialno zelo nevarne objekte. Izpostavili pa bomo predvsem določila iz Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Ur. l. RS, št. 114/2004, 54/2005, 111/2009), v nadaljevanju Pravilnik za gradnjo BS. Pravilnik v začetnih členih pojasnjuje nekatere pojme povezane, z bencinskimi servisi in njihovim delovanjem. Kot je zapisano v Pravilniku za gradnjo BS je postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (bencinski servis)»zemljišče, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva ter pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti, in je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom.«jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 8

17 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Poleg tega se lahko na bencinskih servisih odvijajo še druge dejavnosti: skladiščenje in prodaja jeklenk utekočinjenega naftnega plina (UNP) za gospodinjsko uporabo; avtopralnica; hitro popravilo vozil; gostinske storitve; prodaja blaga široke potrošnje; opravljanje ostalih dejavnosti, ki ne povečujejo tveganja pred požarom. Pravilnik za gradnjo BS v nadaljevanju postavlja tudi zahteve glede lokacije in gradnje bencinskega servisa, ki mora biti postavljen in lociran tako, da v primeru nesreče, nevarnosti požara ali eksplozije, vsem ljudem zagotavlja varen in hiter umik s področja nevarnosti. Uvoz na bencinski servis in izvoz z bencinskega servisa morata omogočati pregledno in varno vključevanje v promet. Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom, ki preprečuje nalete vozil zaradi katerih lahko pride do nevarnih dogodkov. Minimalna širina zaščitnega pasu mora meriti 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa po celotni dolžini objekta. Promet skozi bencinski servis mimo točilnih naprav mora biti speljan enosmerno, da ne prihaja do nepotrebnih premikanj vozil, ki lahko vodijo k povzročitvi nesreče. 1.3 Skladiščno poslovanje bencinskega servisa Bencinski servis lahko opazujemo s stališča skladišča, kjer se hranijo in komisionirajo nevarne snovi - goriva. Točenje goriva v avtomobilske rezervoarje je mogoče primerjati s komisioniranjem blaga v klasičnem skladišču, kjer se blago zbira in pripravlja za manjše odjemalce in nadaljnjo porabo. Skladišča-bencinski servisi so ponavadi postavljena na strateških položajih, kjer je dovolj prometa. Najpomembnejše so najprometnejše žile, naprimer avtoceste. Petrol kot največji trgovec z naftnimi derivati ima posledično v Sloveniji tudi največji delež avtocestnih bencinskih servisov. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 9

18 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Na bencinskem servisu potekajo vse naloge, ki so vezane na klasična skladišča. Naročanje goriv (ko se pojavi potreba), prevzemanje blaga, komisioniranje. Zopet je potrebno upoštevati zakonske okvire, ki predpisujejo, da se sme na bencinskem servisu skladiščiti največ 300 m 3 tekočih goriv. V tej količini je lahko največ 150 m 3 goriv skupine I, II ali III, kot to določa 20. člen Pravilnika za gradnjo BS. Za lažjo predstavo si poglejmo skupine goriv, ki so razdeljene glede na temperaturo plamenišča. V grobem v prvo skupino (skupina I) spadajo lahko vnetljive tekočine, v preostali dve skupini (skupina II in III) pa vnetljive tekočine, ki imajo nekoliko višje plamenišče. Tabela 1: Skupine goriv po plameniščih Skupina Plamenišče Primer I tekočine s plameniščem pod 23 C IA tekočine s plameniščem pod 23 C in temperaturo vrelišča pod 38 C bencin, surova nafta IB tekočine s plameniščem pod 23 C in temperaturo vrelišča nad 38 C specialni bencin IC tekočine s plameniščem od 23 C do 38 C beli špirit, mot. petrolej II tekočine s plameniščem od 38 C do 60 C dizel, kurilno olje III tekočine s plameniščem nad 60 C, IIIA tekočine s plameniščem od 60 C do 93 C petrolej za peči IIIIB tekočine s plameniščem nad 93 C razna olja Vir: Uprava Republika Slovenije za zaščito in reševanje, 2009 Na bencinskih servisih se goriva skladiščijo v litrskih podzemnih rezervoarjih, na starejših servisih pa so rezervoarji tudi velikosti 50 m 3 oziroma litrov. V zadnjih letih se tudi na bencinskih servisih pojavlja trend zmanjševanja zalog in zato nič Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 10

19 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru več ne težimo k polnim rezervoarjem in visokim zalogam temveč k več manjšim dobavam. Tako avtocisterne sedaj vozijo goriva kot kombinacije dizla in bencina za več rezervoarjev naenkrat ali pa celo za več bencinskih servisov hkrati. Včasih pa je obstajala praksa, da se je naročila kompletna kapaciteta avtocisterne, ki znaša okoli litrov. Po členih pravilnika za gradnjo BS moramo pri vgradnji podzemnih rezervoarjev upoštevati naslednja pravila: rezervoarji s pripadajočo tehnološko opremo morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da med napravami in zemljo ne more nastati električna napetost; biti morajo z vseh strani prekriti z zemljo debeline vsaj 0,8 m; zavarovani morajo biti z razbremenilno konstrukcijo, če je nad njimi vozna površina; medsebojno morajo biti oddaljeni vsaj 0,4 m in zaščitno električno izolirani; obdani morajo biti z vsaj 0,15 m debelim slojem finega materiala, ki ščiti izolacijo rezervoarja pred mehanskimi poškodbami; jaški podzemnih rezervoarjev morajo biti za goriva neprepustni; podzemni rezervoar mora imeti dvojno steno in mora biti opremljen s kontrolno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozori, da rezervoar ne tesni. Za rezervoar z dvojno steno in s prostornino do 100 m 3 lovilni bazen ni potreben. K bolj učinkovitemu skladiščnemu poslovanju, ne samo pri tekočih gorivih temveč tudi pri prodaji blaga široke potrošnje, sta prispevala informatizacija in prehod na elektronsko poslovanje na bencinskih servisih. Tako se zaposleni ne ukvarjajo več z naročili in skoraj ne skrbijo več za optimalne zaloge blaga, saj je ta proces pri največjih dobaviteljih, s katerimi ima Petrol sklenjeno pogodbo, popolnoma avtomatiziran. Prav tako je postopek avtomatiziran pri naročanju tekočih goriv, skrbništvo nad naročili pa ima sektor logistika. Tudi prevzemi blaga so se, z vpeljavo prenosnih terminalov in brezžičnega omrežja na bencinskih servisih, zelo poenostavili in pospešili, prav tako pa tudi izvajanje inventur in ostalih izrednih popisov trgovskega blaga. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 11

20 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 1.4 Diskusija V drugem poglavju so predstavljena teoretična izhodišča skladiščnega poslovanja in okvirna zakonodaja o gradnji in poslovanju bencinskih servisov. Zakonodaja sestoji iz sprejetih in veljavnih zakonov, prav tako pa iz nekaterih internih predpisov, s katerimi želi družba Petrol še izboljšati standarde varnosti in poslovanja na svojih bencinskih servisih, kar se odraža tudi v višji kakovosti storitve do strank. Teoretična izhodišča se nanašajo predvsem na glavne značilnosti skladišč in skladiščenja, saj lahko bencinski servis opazujemo z vidika skladišča, kjer se motorna vozila oskrbujejo (komisionirajo) z gorivom. Bencinski servis ima namreč vse elemente skladišča. Tu poteka prevzem blaga, količinski in kakovostni, uskladiščenje v zalogovnikih (podzemnih rezervoarjih), komisioniranje v manjše enote ter odprema oziroma izdaja blaga. Vsekakor pa v ozadju poteka tudi informacijski tok, ki skrbi za zadostno zalogo goriv, izdelavo naročil in nemoteno dobavo goriv in ostalega blaga, ki se prodaja na bencinskih servisih. Vsekakor pa je zelo pomembna tudi vpeljava elektronskega poslovanja pred nekaj leti, ki je dodatno časovno skrajšala izdelavo naročil, opravljanje inventur, prevzeme blaga in tako dalje. Zakonodaja na področju gradnje bencinskih servisov zelo natančno opisuje vse ključne elemente postavitve in integracije takih objektov v okolje, saj bencinski servisi veljajo za potencialno zelo nevarne objekte. Ravno zato so določila o postavitvi objekta in ostalih tehnoloških napeljav s podzemnimi rezervoarji zelo podrobni, kajti ob neupoštevanju določil se lahko hitro zgodi nesreča velikih razsežnosti. Glavna zakonska okvira, ki poleg ostalih predpisov in navodil predpisujeta glavne elemente sta, Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi in Zakon o varstvu pred požarom. Oba predpisujeta predvsem tehnične značilnosti, ki jih mora imeti vsak bencinski servis, da lahko zagotovi minimalno varnost in preprečitev ekološke katastrofe na objektu. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 12

21 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 2 PREDSTAVITEV PRETOČNE ZMOGLJIVOSTI IZBRANEGA BENCINSKEGA SERVISA 2.1 Predstavitev družbe Petrol, d. d. Začetki podjetja segajo v leto 1945, ko je tedanja jugoslovanska vlada sprejela odločbo o ustanovitvi Državnega petrolejskega podjetja Jugopetrol s sedežem v Beogradu. Pravi začetki današnje slovenske družbe Petrol pa segajo v leto 1947, ko je bilo ukinjeno podjetje Jugopetrol Beograd, v Ljubljani pa je bilo istega leta ustanovljeno podjetje Jugopetrol Ljubljana. Tega leta so imeli postavljenih 9 bencinskih servisov. Iz leta v leto se je število bencinskih servisov povečevalo, gradila pa so se tudi skladišča. V največjem obsegu jih je bilo 11 in sicer v Ajdovščini, Brežicah, Celju, Dravogradu, Kočevju, Ljubljani-Zalogu, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni in na Ptuju. Leta 1968 je začela delovati tudi Petrolova poslovna enota Instalacija Srmin Koper, današnje največje skladišče naftnih derivatov, kjer se blago pretovarja iz tankerjev (Petrolova zgodovina [Petrol, d. d.] b.d.). Petrol, d. d. je danes največji slovenski trgovec z naftnimi derivati z več kot 300 maloprodajnimi enotami po Sloveniji ter več kot 100 enotami na področjih Balkana, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in Kosovem. V celotni skupini Petrol je zaposlenih preko 3500 ljudi. Je tudi največje energetsko podjetje, prav tako pa po prihodkih že več let zaseda prvo mesto v Sloveniji, kar ga uvršča med najmočnejše gospodarske subjekte v Sloveniji. Na področju trgovanja z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti Petrol ustvari več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Ostalih 20 odstotkov pa odpade na prodajo blaga široke potrošnje in storitve (O Petrolu [Petrol, d. d.] b.d.). Podjetje si v prihodnosti želi še večjih nastopov na tujih trgih, saj pravijo:»skupina Petrol iz slovenskega naftnega trgovca prerašča v celovitega regionalnega ponudnika energetskih in ekoloških storitev. Z jasnimi strateškimi usmeritvami in razvojnimi prioritetami pomembno sooblikujemo ne le slovenski energetski prostor, pač pa postajamo pomemben igralec tudi na energetskem trgu jugovzhodne Evrope«(O Petrolu [Petrol, d. d.], b.d.). Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 13

22 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Kot eno izmed največjih podjetij v Sloveniji, se skupina Petrol zaveda tudi družbene in okoljske odgovornosti. Družba Petrol tako že vrsto let podpira razne športne in kulturne dogodke, v zadnjem času pa vse več sredstev namenja tudi v ekološko usmerjene okoljske projekte. Že leta 1997 so pridobili certifikat vzpostavitve sistema za vodenje kakovosti ISO 9001:2000, v letu 2000 pa tudi okoljevarstveni certifikat ISO Poleg tega so dobitniki mnogih nagrad poslovne odličnosti, družbeno odgovornega podjetja, ekološkega podjetja, družini prijaznega delodajalca itd. Vizija družbe Petrol je:»postati nosilec kakovosti in razvoja celovite ponudbe energetike in convenience 1 modela bencinskih servisov v JV Evropi z nadpovprečno zadovoljnimi kupci«(petrol in okolje [Petrol, d. d.], b. d.). 2.2 Predstavitev bencinskega servisa Škocjan in okolja Najprej bomo predstavili ključne značilnosti bencinskega servisa Škocjan z njegovim nastankom in ponudbo, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi okolje, v katerem posluje Predstavitev bencinskega servisa Bencinski servis Škocjan stoji ob cesti, ki vodi v eno smer proti centru Škocjana in naprej proti Mokronogu, v drugo smer pa proti uvozu na avtocesto v Dobruški vasi ali naprej proti Šentjerneju. Objekt je bil zgrajen pred letom 1990 in sprva zamišljen kot zasebni bencinski servis, zato je tudi njegov zunanji videz drugačen, kot je tipično za ostale Petrolove bencinske servise. Celoten kompleks je bil zamišljen kot privatni bencinski servis z avtomehanično in vulkanizersko delavnico, avtopralnico ter gostinskim obratom. Kasneje je lastnik in investitor objekta celoten kompleks prodal, ta pa se je razdelil na bencinski servis, ki ga je v upravljanje prevzel Petrol, ter na gostinski obrat, vulkanizersko delavnico in avtopralnico, ki ju upravlja drug lastnik. 1»convenience«iz convenience store priložnostna trgovina, pomeni majhno trgovino, locirano na čim bolj priročni lokaciji, ki ponavadi obratuje tudi izven delovnega časa trgovin navadnega formata. V teh trgovinah se srečamo z izdelki po katerih potrošniki največkrat povprašujejo, predvsem so to tobak, pijače, časopisi, prigrizki ipd. Najboljši primer priložnostnih trgovin v Sloveniji so trgovine na bencinskih servisih (vir: Eferl, 2003). Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 14

23 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 1: Bencinski servis Škocjan Bencinski servis spada med manjše servise lokalnega tipa. Stranke so v veliki meri domačini iz bližnje okolice. Na bencinskem servisu se prodaja 3 vrste goriv in sicer neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin, ki se prodaja pod komercialnim imenom ULTIMAX 95, dizelsko gorivo pod imenom ULTIMAX DIESEL in kurilno olje pod prodajnim imenom PRIMA KURILNO OLJE. Kot je razvidno iz slike 1, so na servisu štirje točilni agregati za gorivo. En agregat z dvema točilnima pozicijama 1 in 2, ki je namenjen točenju dizelskega goriva in je na sliki v ospredju. Naslednja dva agregata na točilnem otoku pa sta namenjena točenju NMB 95 s točilnimi pozicijami št. 3, 4, 5 in 6. Na levi strani slike za lesenim stebrom je mogoče opaziti tudi agregat za kurilno olje s točilno pozicijo št. 7, ki je odmaknjen od ostalih pogonskih goriv. Na bencinskem servisu je mogoče opraviti tudi ostale storitve in nakupe. V prodajalni se je mogoče oskrbeti z mnogimi prehrambenimi izdelki, časopisi in tobačnimi izdelki. Kupiti je mogoče razne manjše rezervne dele za avtomobile, motorna olja in ostale tekočine za vozila in razne delovne stroje ter pripomočke. Stranke lahko kupijo vstopnice za prireditve, vplačajo pa lahko tudi različne igre na srečo. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 15

24 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Pregled okolja Ker je naš problem pretočnost bencinskega servisa, bomo sedaj pogledali nekatere dejavnike okolja, v katerem deluje bencinski servis Škocjan, ki vplivajo na naše raziskave. V občini Škocjan je še vedno močna panoga kmetijstvo. Po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2002 spada občina Škocjan med 35 od 192 občin, ki imajo delež prebivalstva, katerih glavna dejavnost je kmetijstvo, večji od 10% (Statistični urad Republike Slovenije, 2002). Ta delež je za našo analizo pomemben predvsem zaradi oskrbe teh kmetijskih strojev s pogonskimi sredstvi. Po podatki Statističnega urada je bilo v občni Škocjan leta 2009 registriranih 522 traktorjev (Statistični urad Republike Slovenije, 2009a). Ker je prodaja goriva odvisna tudi od lokacije bencinskega servisa, bomo pregledali tudi promet na cesti, ob kateri je postavljen bencinski servis. To je regionalna cesta R2 418 na odseku številka 1201, ki povezuje center Škocjana z Dobruško vasjo. Slika št. 2 nam prikazuje povprečni letni dnevni promet (število motornih vozil, ki v 24 urah peljejo mimo števnega mesta na povprečni dan v letu) v letih od 2005 do Iz poteka grafa na sliki lahko opazimo, da se promet na tej cesti vseskozi enakomerno povečuje. Povečevanje prometa je pričakovano že iz razloga, da je v Sloveniji vsako leto več vozil. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 16

25 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 2: Promet na cesti Dobruška vas - Škocjan PROMET NA CESTI DOBRUŠKA VAS - ŠKOCJAN št. vozil PLDP TEŽKI P leta Vir: Direkcije Republike Slovenije za promet, 2009 Poleg podatkov o celotnem povprečnem letnem dnevnem prometu je dodan tudi podatek o številu težkega tovornega prometa. Sem spadajo avtobusi, lahki tovornjaki pod 3,5 tone skupne mase, srednje težki tovornjaki do 7 ton skupne mase, težki tovornjaki nad 7 ton skupne mase ter vlačilci. Število težkega prometa in nadaljnja gibanja bi lahko tudi pripomogla pri naši raziskavi, saj je ves težki promet tudi potencialni uporabnik hitrega točilnega agregata, ki ga nameravamo postaviti na bencinskem servisu Škocjan. Kot je razvidno iz slike številka 2, se tudi težki promet iz leta v leto povečuje. Število težkega prometa se povečuje enakomerno, saj je odvisen predvsem od lokalnih prevoznikov, rednih avtobusnih linij ter dostav, se pa tudi ta občasno poveča navzgor, predvsem kadar se v bližini odpre kakšno gradbišče. Spomladi leta 2009 je podjetje CGP, d.d., ki se ukvarja z vzdrževanjem in gradnjo cest ter objektov, v Dobruški vasi postavilo svojo cestno bazo. Tudi zaradi te preselitve je pričakovati dolgoročno povečan promet na bencinskem servisu, predvsem pa povečan tovorni promet. Potrebno je dodati, da dolgoročni načrt občine Škocjan predvideva tudi odprtje Gospodarsko tehnološkega centra (GTC) Škocjan v Dobruški vasi, kjer bodo našli prostor proizvodnja, skladišča, trgovine ter poslovni, servisni in storitveni objekti. Dolgoročno tudi to pomeni povečevanje prometa okoli te lokacije (Občina Škocjan, 2009). Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 17

26 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Ker je naš predmet preučevanja specializiran na uvedbo hitrega točilnega agregata za dizelsko gorivo, je smiselno analizirati tudi delež vozil z dizelskim gorivom v Sloveniji. Ta podatek nam lahko pomaga tudi pri odločitvi o dolgoročni smiselnosti uvedbe takega agregata. Dizelski motor je v zadnji dekadi doživel hiter in ogromen razvoj in je tako postal zelo pogost tudi v osebnih avtomobilih saj je postal tih, zelo varčen in kar je najpomembnejše, ima manjše izpuste CO 2, kar je za okolje manj obremenilno. Slika 3: Novo registrirana vozila glede na vrsto goriva od leta 2000 do RAZMERJE NOVO REGISTRIRANIH VOZIL GLEDE NA VRSTO GORIVA št. vozil bencin dizel vse leta Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2009b Kot je razvidno iz slike številka 3, se število novo registriranih vozil skozi celotno opazovano obdobje precej krepko povečuje. Razmerje med številom novo registriranih vozil glede na vrsto pogonskega goriva pa se je ravno v opazovanem obdobju obrnilo v prid dizelskim pogonom. Tudi dolgoročno je pričakovati večjo prodajo dizelskih agregatov, saj ti v ozračje spuščajo manj CO 2, ki je osnova za obračunavanje okoljskega davka pri nakupu novih motornih vozil v Sloveniji. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 18

27 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 2.3 Analiza poslovanja bencinskega servisa v letu 2008 Poslovanje bencinskega servisa Škocjan bomo analizirali s podatki o prodaji dizelskega goriva v letu 2008, ki nam bodo pripomogli pri ugotavljanju potrebe po razbremenitvi točilnega agregata za dizelsko gorivo. Leto 2008 je bilo pri prodaji goriv zelo uspešno in ravno pri tako veliki prodaji so se pokazale šibkosti slabe propustnosti bencinskega servisa Škocjan. Podatki o prodaji dizelskega goriva in razmerja med prodajo bencina ter dizla nas bodo usmerila k ugotavljanju, ali obstaja potreba po hitrem točilnem agregatu. Prav tako bomo analizirali tudi število točenj po posameznih agregatih ter tako izračunali zasedenost agregatov. Slika 4 prikazuje indeksirano razmerje med prodajo bencina in dizla na bencinskem servisu Škocjan v letih 2005 do Daljše časovno obdobje smo tokrat izjemoma izbrali predvsem iz razloga, da se bolje opazijo tudi trendi prodaje posamezne vrste goriva. Kot je vidno iz slike grafa 4, prodaja dizelskega goriva vseskozi narašča, kar nakazuje tudi linearna odvisnost, ki je obarvana rdeče. Da se prodaja dizelskega goriva povečuje, smo pričakovali, saj se povečuje tako osebni kot tovorni promet. Prodaja dizla se je povečala predvsem na račun spremenjenega razmerja prodaje dizelskih in bencinskih vozil, kar smo ugotovili že prej. Med tem, ko prodaja dizelskega goriva dokaj strmo narašča, pa na drugi strani prodaja bencina počasi in umirjeno upada, kar lepo nakazuje tudi rumeno obarvana linearna odvisnost. Če pogledamo graf bolj natančno, je pri obeh postavkah opaziti precejšnja letna sezonska nihanja v prodaji. Kakor je bilo ugotovljeno že v predstavitvi bencinskega servisa Škocjan, je ta servis povsem lokalni in močno odvisen od kmetijstva, kar ima za rezultat močna letna nihanja prodaje. Ta so posledica predvsem mrtvega dela sezone v kmetijstvu od sredine novembra pa tja do sredine marca. Trajanje kmetijske sezone pa je odvisno predvsem od vremena spomladi in jeseni, saj se včasih zaključi prej včasih pozneje. Lepo je viden tudi manjši upad prodaje v poletnih mesecih, predvsem v juliju in avgustu, ko so ljudje večinoma na dopustih, pa tudi nekatera podjetja imajo še vedno kolektivne dopuste, kar pomeni, da se zaposlenim ni potrebno voziti na delovno mesto in posledično seveda ne rabijo napolniti rezervoarja. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 19

28 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 4: Razmerje med prodajo dizelskega goriva in bencina od 2005 do Indeks prodaje goriv (bencin in dizel) 200 indeks dizel bencin Linearno (dizel) Linearno (bencin) 50 0 jan.05 maj.05 sep.05 jan.06 maj.06 sep.06 jan.07 maj.07 sep.07 jan.08 maj.08 sep.08 jan.09 maj.09 sep.09 čas Zgolj podatki o prodaji goriv nam pri našem problemu pomagajo v omejenem obsegu. Podajo pa nam neko splošno predstavo, koliko goriva je naše skladišče sposobno sprejeti, skomisionirati in odpremiti, hkrati pa kažejo tudi smernice prodaje goriv v bodoče. V nadaljevanju bomo pregledali število točenj na posameznem agregatu in količino iztočenega goriva ter določili obremenjenost posameznega agregata. Za lažjo predstavo o lokacijah trenutno postavljenih točilnih mest je izdelana shema (slika 5). Kot je razvidno iz sheme pozicij, so na bencinskem servisu trenutno postavljeni 4 agregati za točenje goriv. Od tega so trije, ki so locirani na točilnem otoku, namenjeni oskrbi s pogonskimi gorivi, agregat s točilno pozicijo 7 pa je namenjen oskrbi s kurilnim oljem. Tega bomo v nadaljevanju izključili iz analiz, saj ne predstavlja pretirane zasedenosti, prav tako pa kurilno olje ni pogonsko gorivo. Prvi točilni agregat iz desne smeri pripada točilnima pozicijama 1 in 2 in je namenjen točenju dizelskega goriva. Ostala dva agregata s točilnimi pozicijami 3, 4, 5 in 6 pa sta namenjena oskrbi z neosvinčenim motornim 95-oktanskim bencinom. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 20

29 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 5: Tlorisna shema točilnih mest s pozicijami Slika številka 6 prikazuje obremenjenost posameznih točilnih pozicij. Kot lahko vidimo iz grafa, največ posameznih točenj skozi leto odpade na točilno mesto številka 1, ki omogoča točenje dizelskega goriva. Tudi sledeča pozicija po številu točenj pripada točilnemu mestu za točenje dizelskega goriva na poziciji številka 2. Ker je agregat za točenje dizla zgolj eden, to pomeni, da je agregat zelo obremenjen. Ostale pozicije so namenjene točenju 95 oktanskega neosvinčenega motornega bencina. Iz grafa lahko vidimo, da sta največ v uporabi točilni mesti 3 in 5, ki sta na zunanji strani bencinskega servisa. Tudi če izračunamo prometno obremenitev strani, kje se skomisionira največ goriva, lahko vidimo, da zunanja stran odpremi 59% točenj, med tem ko je na notranji strani 41% obremenitev. Vzroke takega odstotnega razmerja točenj po posameznih straneh je moč iskati v tem, da ima večji odstotek avtomobilov rezervoar na desni strani, kar pomeni, da se gorivo lažje natoči v rezervoar, saj ponavadi pridemo k točilni poziciji v tisti smeri, ki ima rezervoar bližje točilnemu agregatu. Naslednji vzrok pa je tudi ta, da je zunanja stran bolj pregledna, ker je širša, in zato daje ljudem večji občutek varnosti. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 21

30 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 6: Obremenjenost posameznih točilnih pozicij Obremenjenost posameznih pozicij v letu št. točenj poz. 1 poz. 2 poz. 3 poz. 4 poz. 5 poz. 6 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec čas Enako kot pri sliki 4 je tudi tukaj opaziti sezonsko letno nihanje, ki je zelo podobno razmerju med prodajo. Ravno tako pa je opaziti upad v poletnem delu leta. Ob tem grafu je potrebno poudariti tudi to, da se število točenj bencina med letom poveča največ na račun manjših nakupov goriva v 5 ali 10 litrske ročke za gorivo, v katerih kupci kasneje namešajo mešanico za dvotaktne stroje ali pa bencin uporabijo za kosilnice. Če primerjamo oba grafa na slikah 4 in 6 s sliko grafa št. 7, se vidi, da število točenj naraste v večjem razmerju kot pa naraste sama prodaja goriva. Na sliki št. 7 je prikazano razmerje med prodajo goriv 2 na bencinskem servisu Škocjan v letu 2008 in številom točenj posameznega goriva. Dodan je tudi podatek o razliki med številom točenja bencina in dizla. Ravno ta razlika nam bo najbolj nazorno pokazala, da se število dvigov točilnih pip za točenje bencina v poletnem času poveča, vendar ne za toliko, kot se poveča prodaja bencina. Prodaja bencina se v poletnih mesecih sicer poveča, predvsem na račun sezone košnje, škropljenja in ostalih opravil, za katere se potrebuje bencin. Število točenj se poveča skoraj za polovico, vendar pa so časi komisioniranja bistveno krajši kot pri točenju dizla. Da je število točenj bencina močno 2 podatki o količini prodaje goriv so pomnoženi z x-faktorjem zaradi varovanja poslovnih podatkov Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 22

31 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru povečano, je razvidno tudi iz precej ostrega poteka grafa, ki kaže razliko med številom točenj bencina in dizla v poletnih mesecih od maja do avgusta. Iz tega lahko sklepamo, da oba bencinska agregata v poletnih mesecih opravita veliko točenj, vendar pa gre tu predvsem za manjše nakupe in je zato frekvenca uporabe oziroma menjave strank pri teh agregatih precej visoka. Slika 7: Prodaja goriv in število točenj bencina in dizla v letu 2008 Razmerje med prodajo goriv in številom točenj v letu , ,000 litri / št. točenj , , ,000 NMB95 DIZEL št. točenj B x 100 št. točenj D x 100 razlika tb-td , ,000 0,000 januar februar marec april maj junij čas julij avgust september oktober november december Na drugi strani pa je agregat za dizel v poletnih mesecih podvržen skoraj konstantni obremenitvi po številu točenj, saj v poletnem delu ta malo upade le nekje od konca junija do sredine julija. Vendar pa je količinska prodaja goriva kljub upadu števila točenj še vedno na približno enakem nivoju, kar pomeni, da se v teh mesecih resnično opravljajo večji nakupi dizelskega goriva predvsem za kmetijstvo. Seveda to zopet pomeni daljšo uporabo agregata za dizelsko gorivo in manjšo frekvenco tako pri uporabnikih, ki bi želeli natočiti zgolj dizelsko gorivo, kot tudi na celotnem bencinskem servisu, saj morajo stranke čakati v vrsti. Zgodi pa se tudi, da stranka, ki čaka za prosto pozicijo pri dizelskem agregatu, najprej natoči tudi kakšno ročko bencina in gre nato zopet čakat za prosto mesto. Tako naslednji kupci ne morejo točiti ne bencina na isti poziciji, ki še ni sproščena in poračunana, prav tako pa ne morejo točiti dizla, ki je zaseden. Zaradi tega včasih nastane prava zmeda. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 23

32 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Za boljšo predstavo, kako so obremenjeni agregati na bencinskem servisu, smo nadalje izdelali tudi graf na sliki 8, ki nam prikazuje količinsko odstotno razmerje točenj, ki odpadejo na posamezen agregat. Opaziti je izrazito obremenjenost agregata za dizelsko gorivo, saj nanj odpade skoraj polovica vseh točenj na bencinskem servisu. Potrebno pa je poudariti, da je trajanje točenja na dizelskem agregatu bistveno daljše, kot pa na agregatih za bencin, saj nam to kažejo podatki o količinski prodaji goriva. To pomeni, da je zgolj en agregat za dizelsko gorivo v letu 2008 iztočil za polovico več goriva kot na drugi strani dva agregata za bencin na štirih točilnih pozicijah. Zasedenost dizelskega agregata, ki ima zgolj dve točilni poziciji, je torej dvakrat večja. V praksi to pomeni, da včasih na bencinskem servisu nastane kolona, stranke pa morajo za točenje dizelskega goriva čakati. Najdaljše čakanje je seveda takrat, ko se z gorivom oskrbuje tovorno vozilo ali pa kmetijski stroj, pri katerih rezervoar ponavadi presega količino stotih litrov. Ponavadi pa voznik tovornega vozila, ki želi natočiti več goriva, vzame kar obe točilni pipi in jih vtakne v rezervoar, kar pa pomeni, da sta zasedeni obe točilni poziciji. Ta način komisioniranja goriva sicer porabi polovico manj časa za napolnjenje rezervoarja tovornega vozila, zapre pa možnost oskrbe dveh osebnih vozil z gorivom v istem času. To zopet kaže na nujnost uvedbe hitrega točilnega agregata, ki bi razbremenil točilni poziciji 1 in 2, prav tako pa bi razbremenil zasedenost celotnega točilnega otoka. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 24

33 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Slika 8: Odstotni delež točenj po točilnih agregatih Razmerje točenj po agregatih 31% DIZEL 44% B1 B2 25% Glede na naš specifični primer je nujno pregledati tudi število večjih nakupov dizelskega goriva, saj nam bo le ta odgovoril, ali je smiselno postaviti agregat za hitro točenje, ki lahko hitreje skomisionira večje količine goriv. Iz teh podatkov bomo lahko opredelili tudi potencialno število točenj na novo postavljenem agregatu, ki bo pripomogel k hitrejši odpremi vozil in tako izboljšal pretočnost bencinskega servisa. Na sliki številka 9 imamo prikazano število nakupov dizelskega goriva v letu 2008 na bencinskem servisu Škocjan iz dveh pogojev. Prvi je, da je bilo natočenega najmanj 70 litrov dizelskega goriva, drugi pa, da je bilo iztočenega najmanj 100 litrov. Ta dva pogoja sta pomembna iz naslednjih vzrokov. Večina osebnih avtomobilov ima prostornino posode rezervoarja do 60 oziroma 65 litrov. Večje kapacitete predstavljajo avtomobili višjega cenovnega razreda, ki pa so v tem okolju redki. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 25

34 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Količina 70 litrov je pri večini nakupov goriva meja, ko se lahko izloči osebne avtomobile iz analize in že predstavlja optimistično naravnano število potencialnih točenj na agregatu za hitro točenje. V podatkih pri količini 70 litrov je potrebno upoštevati še manjši delež nakupov, ko kupci na bencinski servis pridejo po gorivo z atestiranimi posodami za gorivo, nekaj pa je tudi še kombiniranih vozil, ki lahko hiter točilni agregat uporabljajo v omejenem številu, saj nimajo vsi modeli dovolj široke odprtine rezervoarja za uporabo debelejše točilne pipe. Slika 9: Število nakupov dizla nad 70 in 100 litrov 450 Število nakupov dizelskega goriva nad 70 in 100 litrov št. točenj nad 100L nad 70L 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec čas Število nakupov nad 100 litrov dizelskega goriva pa v največji meri predstavlja točenje večjih odjemalcev kot so tovornjaki, traktorji in ostali večji kmetijski stroji. Tudi tu manjši delež odpade na točenja v posode, predvsem so to 200 litrski sodi, ki pa se lahko napolnijo tudi na hitrem agregatu in bi tako tudi bili uporabniki le-tega. Podatek o številu točenj nad 100 litrov dizelskega goriva nam lahko predstavlja sliko dokaj realnega števila uporabe hitrega dizelskega agregata. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 26

35 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Naslednji graf analize prodaje, slika številka 10, je zelo pomemben, saj prikazuje primerjavo prodaje dizelskega goriva nad 100 litrov z bencinskim servisom Šentjernej. Na grafu so predstavljeni podatki o številu točenj nad 100 litrov dizelskega goriva na obeh bencinskih servisih in podatek o številu točenj nad 100 litrov na hitrem točilnem agregatu v Šentjerneju. Poudariti pa moramo, da je bencinski servis v Šentjerneju večji in ima agregat za hitro točenje že integriran v svoj prostor, prav tako ima večjo prodajo blaga široke potrošnje, medtem ko je prodaja goriv na približno enaki ravni. Primerjava števila točenj dizelskega goriva med obema servisoma nad količino 100 litrov pokaže, da je ta približno enaka, v določenih obdobjih pa je v Škocjanu celo večja, čeprav je bencinski servis v Šentjerneju večji. Med primerjavo obeh podatkov o prodaji nad 100 litrov dizla je dodan tudi podatek, kolikokrat se je iz tega števila točilo na hitrem agregatu. Če bi ta podatek prenesli na lokacijo našega primera na bencinski servis Škocjan, bi lahko ocenili, da bi bila uporaba takega agregata celo večja kot v Šentjerneju in tako njegova uvedba celo bolj smiselna in nujnejša. Slika 10: Primerjava prodaje dizla nad 100L z BS Šentjernej v letu Primerjava prodaje dizla nad 100l z BS Šentjernej v letu št. točenj ŠENTJ H ŠKOC 100 ŠENT jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec mesec Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 27

36 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 2.4 Časi točenja Trajanje komisioniranja blaga, v našem primeru točenja rezervoarja, je odvisno od več dejavnikov. V prvi vrsti je tukaj dejavnik količine goriva, hitrost komisionarja (stranke), hitrosti pretoka točilnega agregata in seveda čas, ki ga stranka porabi za izvedbo plačila nakupa. V nadaljevanju je predstavljen vzorčni izračun komisioniranja (točenja) 200 litrskega rezervoarja tovornega vozila. Začetek merjenja je bil postavljen na trenutek, ko je voznik odprl vrata vozila in izstopil. Moramo pa povedati, da včasih v praksi trajanje celotnega komisioniranja traja še dlje, saj v izračunu ni upoštevan čas, ko voznik čaka na prosto točilno mesto. Velikokrat pa vozniki tovornih vozil, ko ustavijo vozilo pri točilnem agregatu, najprej izpolnijo obrazec potnega naloga, kot od njih zahteva delodajalec, kar pomeni, da je agregat zaseden in ga nihče ne more uporabljati, hkrati pa agregat sploh ni v uporabi in zato ta čas predstavlja mrtvi čas komisioniranja, katerega dolžina lahko precej niha od uporabnika do uporabnika. T komisionir anja t1+ t2 + t3 + t4 = [1] Enačba [1] predstavlja skupen čas komisioniranja posameznega vozila. Skupen čas smo določili na osnovi manjših razdelkov, pri čemer ti predstavljajo sledeče: t 1 - predstavlja čas, ki ga voznik porabi za izstop iz vozila in pripravo na točenje, ki ponavadi obsega natikanje zaščitnih rokavic, odpiranje rezervoarja ; t 2 - predstavlja dejanski čas točenja; t 3 - predstavlja čas odložitve pipe, zaprtje rezervoarja, snemanje rokavic; t 4 - predstavlja čas, ki ga voznik potrebuje za izvedbo plačila nakupa. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 28

37 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru T T komisioniranja komisioniranja = 25s+ 397s+ 17s+ 43s = 482s 8min [2] Vsi časi v izračunu [2] upoštevajo tekočo situacijo brez čakalne vrste pred agregatom in brez čakalne vrste pred blagajno. Časa t 1 in t 3 sta odvisna od hitrosti komisonarja stranke. Na to hitrost ne moremo vplivati. Čas t 2 je čas, ko je agregat za točenje dejansko v uporabi. To pomeni čas, ko gorivo teče s polno močjo okrog 35 litrov na minuto, pa tudi čas, ki ga komisionar porabi za dopolnjenje rezervoarja. Takrat gorivo ne teče s polnim pretokom pa tudi točilna pipa se večkrat izklopi, ker se nivo goriva bliža robu rezervoarja. Pri času t 4 mora stranka poravnati račun za natočeno gorivo. Pri tem naredi pot približno 10 m do prodajnega prostora, kjer opravi nakup. Hitrost prodajnega postopka je seveda odvisna od načina plačila z gotovino ali s plačilno kartico. V našem primeru je komisionar plačal s plačilno kartico, kar je tudi najhitrejši način plačevanja, saj ni potrebno vpisovati podatkov o davčnih zavezancih itd. Vpliv na hitrost komisioniranja imamo tako le pri časih t 2 - čas točenja goriva v rezervoar ter pri hitrosti prodajnega postopka čas t 4. Ta dva časa se lahko zmanjšata z uvedbo hitrega točilnega agregata, ki ima večji pretok. Pri prodajnem postopku pa se lahko ta čas zmanjša, če bi imel hiter točilni agregat integriran tudi POS terminal za sprejemanje plačilnih kartic. Tako komisionarju ne bi bilo potrebno opraviti poti do prodajalne in posledično bi se skrajšal celotni čas komisioniranja. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 29

38 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru 2.5 Problem trenutne prometne ureditve in materialni tok Trenutna prometna ureditev na področju bencinskega servisa je precej kaotična, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da je na eni parceli več lastnikov. Zdajšnja prometna ureditev omogoča uvoz in izvoz na bencinski servis in do ostalih objektov z obeh smeri, kar pa pomeni, da se s tem moti tudi poslovni proces na bencinskem servisu. Križanj materialnega toka, v našem primeru vozil strank, ki želijo natočiti gorivo, je veliko. Moteči pa so tudi parkirani avtomobili, ki jih lastniki včasih precej malomarno pustijo, preblizu bencinskega servisa, ko obiščejo sosednji lokal. V nadaljevanju bomo pregledali tloris bencinskega servisa in blagovno materialni tok. Da včasih pride do zastojev zaradi polnjenja podzemnih rezervoarjev, moramo vzeti v zakup, saj trenutna narava dela zahteva take postopke. Slika 11: Materialni tok na bencinskem servisu UVOZ NA SERVIS TOČENJE GORIVA IZVEDBA NAKUPA IZVOZ IZ SERVISA Tok materiala (v našem primeru strank z vozili) poteka v obeh smereh bencinskega servisa. V grobem je ta sestavljen iz naslednjih točk; prispetje na bencinski servis, komisioniranje, plačilo nakupa in odhod iz bencinskega servisa. Ob prihodu na bencinski servis stranka poišče izbrano prosto točilno mesto ali počaka v vrsti zanj. Nato se oskrbi z gorivom, izvede plačilo in na koncu zapusti bencinski servis. Ker je promet urejen dvosmerno, večkrat pride do zastojev in križanj materialnega toka. Zato bi bila nujna sprememba v enosmerni potek prometa skozi bencinski servis. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 30

39 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 12: Pregledna prostorska situacija obstoječega stanja Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 31

40 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika številka 12 predstavlja prostorsko shemo trenutne prometne situacije bencinskega servisa. Kot je razvidno iz slike in poteka smernih puščic, je promet na bencinskem servisu mogoč v obe smeri, saj ga prometni znaki ne prepovedujejo. To pomeni, da se ponavadi na bencinskem servisu srečujejo avtomobili, ki potujejo v nasprotni smeri, kar ima za posledico zelo moteče manevriranje z vozili in vzvratne premike. Vse to početje pa je zelo nevarno tudi iz vidika požarne varnosti zaradi potencialno zelo visoke možnosti ustvaritve pogojev za požar. Zavedati pa se moramo, da je zaradi izredno vnetljivih tekočin, s katerimi se manipulira na bencinskem servisu, to početje še toliko nevarnejše, ker je teh premikov največ ravno v coni najvišje stopnje ogroženosti pred požarom. Števila od 1 do 4 predstavljajo agregate za točenje goriva, kot si sledijo tudi po točilnih pozicijah. Na vsakem agregatu za pogonsko gorivo sta namreč dve točilni mesti, po ena z vsake strani. Tako označen simbol s številom 1 predstavlja agregat za dizelsko gorivo s točilnima mestoma 1 in 2. Simbola, označena s številom 2 in 3, pa predstavljata agregata za bencin s točilnimi pozicijami 3 in 4 na drugem agregatu ter 5 in 6 na tretjem, zadnjem. Simbol številka 4 predstavlja agregat za kurilno olje, ki ima točilno pozicijo št. 7. Cona označena s prekinjeno črto zarisuje področje, kjer se postavi avtocisterna, ko se polnijo podzemni rezervoarji. Na tem področju so tudi vsi najkrajši dostopi do jaškov podzemnih rezervoarjev. Če analiziramo materialno blagovni tok, opazimo, da prihaja do veliko križanj, predvsem zaradi dvosmerne prometne ureditve. Poleg tega pa ozko grlo predstavlja agregat za dizelsko gorivo, ki je, kot smo ugotovili iz analize točenj, v uporabi skoraj polovico časa vseh točenj. To hkrati tudi pomeni, da je skoraj polovico vseh točenj ob agregatu na prvi ali drugi poziciji parkirano vozilo, ki iz prostorskega vidika ovira in maši promet. Poudariti je potrebno tudi, da so intervali točenja dizelskega goriva bistveno daljši, predvsem zaradi velikega števila večjih odjemalcev, ki iztočijo tudi po več sto litrov goriva. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 32

41 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru 2.6 Kritična analiza S pripravo kritične analize bomo skušali najti vse možne vzroke, ki vplivajo na zmanjšano pretočnost bencinskega servisa. Pri kritični analizi se ne bomo opredelili le na naše področje uvedbe hitrega točilnega agregata, temveč bomo poiskali vzroke na vseh področjih poslovanja, ki vplivajo na daljše komisioniranje, čakalne vrste in zastoje pri oskrbi vozil z gorivi. Zavedati se moramo, da mora biti bencinski servis nujno zgrajen in poslovati po predpisih Zakona o varstvu pred požarom in drugih, saj spada med kritične objekte oziroma objekte z visokim tveganjem. Taki zakoni pa včasih tudi zmanjšujejo pretočnost servisa ali pa ga omejujejo pri uvedbi novih tehnoloških procesov in pripomočkov. Glavne vzroke, ki vplivajo na naš problem, smo tako iskali v okolju, opremi, tehnoloških inštalacijah, vodstvu, dostavah in v človeškem faktorju, ki ima vedno vpliv. Na vsakem od teh področij obstaja nekaj, kar zavira pretok strank in materiala na bencinskem servisu. Kritično analizo bomo grafično prikazali s pomočjo vzročno posledičnega diagrama, v nadaljevanju pa bo vsak vzrok tudi opisan, pri posameznih skupinah pa bodo dodane tudi možne rešitve, ki že obstajajo na trgu, vendar iz različnih razlogov niso vpeljane na analizirani bencinski servis. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 33

42 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 13: Vzročno posledični diagram kritične analize bencinskega servisa Škocjan Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 34

43 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA A: Okolje Problemi: neustrezna prometna ureditev; neurejena parkirišča za bar; povečevanje težkega prometa. V prvi skupini so vzroki v okolju, ki vplivajo na zmanjšano pretočnost bencinskega servisa. Ti vzroki izhajajo predvsem iz postavitve infrastrukture, tako prometne ureditve kot postavitve samega objekta. Zaradi neustrezne prometne ureditve prihaja do zastojev, ker se križajo poti materialnega toka. To v praksi pomeni, da je uvoz na bencinski servis možen z obeh strani, kar pa včasih povzroči jezo strank, ki morajo vozilo premikati vzvratno in se umikati drugim. Težave in zastoje povzročajo tudi nepravilno parkirana vozila na cestišču, ko stranke obiščejo sosednji lokal. Ta problem je še posebej pereč v jutranjih urah, ko ima bar povečan obisk, hkrati pa tudi precej strank bencinskega servisa že zjutraj želi oskrbeti svoje vozilo z gorivom. Povečevanje težkega prometa pa smo opisali že v analizi poslovanja. Tu ne gre toliko za problem kot novo prodajno priložnost. Dejstvo pa je, da bencinski servis ni bil zasnovan za takšno povečanje težkega prometa. Rešitve: enosmerna ureditev prometa z odstavnim pasom za uvoz; določitev in označitev parkirišč s talno signalizacijo; uvedba hitrega točilnega agregata. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 35

44 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA B: Oprema Problemi: netipska gradnja; eno blagajniško mesto; premajhno število točilnih mest za dizel. V skupini B so zajeti vzroki, ki izhajajo iz opreme bencinskega servisa in lahko vplivajo na zmanjšano pretočnost. Poudariti moramo, da so zajeti tudi vzroki, ki le začasno zmanjšajo pretočnost in nujno, da jo vseskozi povzročajo. Ker je bencinski servis prvotno zgradil zasebni investitor, ta ni bil zgrajen in zasnovan tako kot ostali Petrolovi bencinski servisi. Netipska gradnja bencinskega servisa je posledica, ker pri zasnovi nista bili upoštevani logistična funkcija in prednosti dobrih praks pri gradnji drugih bencinskih servisov. Pozitivna lastnost je, da bencinski servis izstopa po zunanji ureditvi od ostalih, kar pritegne marsikaterega tranzitnega voznika, da se ustavi. Problem le enega blagajniškega mesta včasih povzroči zastoje, ko se pokvari računalnik ali oprema. Dokler informatiki ne vzpostavijo normalnega stanja, je točenje onemogočeno. Do sedaj se še ni izkazalo, da je dodatno blagajniško mesto nujno potrebno, saj računalniška oprema deluje z malo napakami, ob konstantnem povečevanju prometa pa bo treba razmisliti tudi v tej smeri. Da je število dizelskih točilnih mest premajhno, smo ugotovili že v predhodni analizi poslovanja bencinskega servisa. Zato je nujna potreba po razbremenitvi celotnega točilnega otoka, da bi tovorna vozila in večji odjemalci hitreje opravili nakup. Rešitev: uvedba hitrega točilnega agregata za točenje dizelskega goriva. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 36

45 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA C: Tehnološke inštalacije Problemi: predelava obstoječih napeljav; okvare in popravila; redni servisi in meritve. Največ problemov pri uvedbi hitrega točilnega agregata bi predstavljale predvsem predelave obstoječih napeljav za večje zmogljivosti pretoka. Z instalacijo zmogljivejših cevi bi se tako povečal materialni tok blaga, v našem primeru dizelskega goriva, do točilnih agregatov ter posledično sama pretočnost in zmogljivost bencinskega servisa. Ostala dva vzroka ne predstavljata trajnih problemov, vsekakor pa jih moramo predvideti. Okvare so namreč sestavni del vsakega poslovnega procesa, ki začasno zaustavijo ali omejijo poslovanje. Pri okvarah je pomembna odzivnost serviserjev, da jih hitro popravijo in vzpostavijo prvotno stanje. Na redne servise in meritve pa nimamo vpliva. Ti se morajo izvajati zakonsko. Na bencinskih servisih se tako letno ali s kako drugo periodiko izvajajo meritve pretokov, mikroklime, redni servisi in večja čiščenja, ki pripomorejo k doseganju standardov. Vsi našteti redni servisi in meritve začasno motijo poslovanje, vendar so nujno potrebni, saj tako vzdržujejo kakovostno politiko blaga in poslovanja. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 37

46 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA D: Ljudje Problemi: angažiranost prodajalca; izkazovanje pravilne pozicije točenja; trajanje nakupa v prodajalni. Človeški faktor je vedno dejavnik, ki vpliva na poslovni proces. Delo na bencinskem servisu je zelo dinamično, vsekakor pa je hitrost in odzivnost odvisna od prodajalca in njegove motiviranosti. Na motivacijo zaposlenih v družbi Petrol posvečajo posebno pozornost in tako skrbijo, da so prodajalci kar najbolj motivirani za delo. Na drugi strani pa je hitrost prodajnega postopka odvisna tudi od strank. Največ težav povzroča nepravilno izkazovanje pozicij točenja. Če stranka pove napačno pozicijo točenja, to takoj podaljša prodajni postopek, saj je potrebna stornacija plačila in ugotavljanje pravilne pozicije. Ker je bencinski servis manjši in pregleden lahko prodajalec že sproti spremlja točenje strank po pozicijah. Vsekakor pa je vsaka tovrstna napaka moteča tako za prodajalca kot za stranko. Trajanje nakupa v prodajalni pa je lahko vzrok za gnečo in manjšo pretočnost, po drugi strani pa tudi priložnost, da stranki prodamo še kakšen artikel iz dodatnega asortimana. Moteče pa je za ostale voznike, ki želijo natočiti svoje vozilo, pa je pred točilno pozicijo postavljen avto. Težava je zopet največja pri dizelskem agregatu, ki je samo eden. Ker v D razdelku opisujemo ljudi in vpliv človeškega faktorja, je potrebno tu upoštevati tudi sociološki vpliv ljudi. Ker so stranke predvsem domačini, skoraj vsakdo načne kratek pogovor. Po eni strani je to moteče za čakajoče voznike, po drugi pa se tako vzdržuje pristen osebni stik s strankami, ki dobijo občutek, da so na bencinskem servisu zaželene in cenjene. Rešitev, ki se ponuja bi lahko bil agregat, ki ima integrirano tudi avtomatsko blagajno. Tako bi si lahko vsakdo, ki ne želi kupiti ostalega blaga, svoj znesek poravnal že pri samem agregatu. Rešitev: agregat za točenje goriva z integrirano avtomatsko blagajno. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 38

47 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA E: Dostave blaga Problemi: iztakanje avtocistern; dostave ostalega blaga; izpadi in zamude dobav. Dostave blaga na bencinski servis so dveh vrst in sicer dostave goriv in dostave blaga dodatnega asortimana. Dostave blaga dodatnega asortimana potekajo s tedensko periodiko. Dostave goriv pa se izvajajo po potrebi. Potrebno pa je povedati, da se z eno avtocisterno ne dostavi zgolj ena vrsta goriva in samo za en rezervoar ampak so možne kombinacije v obliki več vrst goriv bencin dizel, ter za več rezervoarjev in celo za več bencinskih servisov. S tem so optimirane poti in zmanjšani stroški vezani v zaloge. Z vsako dostavo blaga je rahlo okrnjena pretočnost bencinskega servisa iz več razlogov. Kot prvo se s prevzemom blaga zaposli prodajalca, ki mora podpisati dobavnice, kasneje pa še prevzeti in zložiti blago na police. Tako hkrati počne dve deli, opravlja prevzem in prodaja za blagajno. Drugič, pa vsako tovorno vozilo, ki pripelje blago, za kratek čas omeji promet na enem pasu bencinskega servisa, še posebej veliko prostora zavzame avtocisterna, ki blago razlaga tudi po eno uro. Tako je pas v širini 2,5m ob jaških ponavadi popolnoma zaprt. Rešitev, ki se ponuja je, da bi voznik avtocisterne sam prevzel gorivo na bencinskem servisu v nočnih urah, ko je bencinski servis zaprt. To bi opravil s pomočjo prenosnega terminala in brezžične povezave, ki jo ima vsak bencinski servis. Izpadi in zamude blaga so zelo moteč dejavnik. Ponavadi nastanejo, ker prodajalec pozabi oddati naročilo, vendar je ta razlog sedaj odpravljen z avtomatskim naročanjem blaga. Izpadi največkrat nastanejo na posameznem artiklu, ki ga zmanjka že v distribucijskem centru ali pa zaradi preobsežnih naročil distribucijski center ne more izdobaviti blaga v dogovorjenem roku. Izpadi naročil na gorivih so redki oziroma jih ni. Ti se pojavijo zgolj zaradi višjih sil pri prevozu. Rešitev: dostava goriv ponoči ali ko je bencinski servis zaprt. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 39

48 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru SKUPINA F: Vodstvo Vzroki: ekonomska upravičenost; zakonske ovire; doseganje željenih standardov. Vzroki za zmanjšano pretočnost na bencinskih servisih, ki izhajajo iz vodstva, nastajajo predvsem zaradi zakonskih ovir in standardizacije poslovanja ter storitev na vseh bencinskih servisih. To pomeni, da bi se v želji po večjem prometu in dobičku marsikje dodala kakšna noviteta, vendar se zaradi zakonskih ovir ne sme, prav tako pa se je v želji po standardizaciji storitev težko prilagoditi posameznemu okolju. Za naš opazovani bencinski servis in problem, ki ga analiziramo, je predlagana rešitev uvedba hitrega točilnega agregata z ureditvijo prometne infrastrukture. Težava nastane pri ekonomski upravičenosti take naložbe, saj je investicija precej visoka in vezava kapitala zelo dolga. Težave pa povzročajo tudi konjunkturna gospodarska gibanja, ki vseskozi ne zagotavljajo visokega povečevanja prodajnega prometa in je pričakovati, da se bo na neki meji ustalil. Kot smo že predhodno navedli, zakoni omejujejo poslovanje bencinskega servisa, vendar pa ga naredijo varnega uporabnikom. Prav tako se je za doseganje uglednih in željenih, predvsem ISO standardov, potrebno odreči določenim dobičkonosnejšim prijemom. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 40

49 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru 2.7 Diskusija V tretjem poglavju smo predstavili bencinski servis Škocjan in okolje, v katerem deluje. Ugotovili smo, da bencinski servis deluje v zelo lokalnem okolju in je v večji meri odvisen od lokalnih strank. Ker je okolje podeželsko, je zato velika potreba po oskrbi kmetijskih strojev z dizelskim gorivom, kar pa predvsem v kmetijski sezoni in konicah lahko predstavlja precej dolgotrajen postopek. Tudi s pregledom prometa smo ugotovili, da se trend povečevanja prometa pojavlja tudi na tej cesti, ob kateri stoji bencinski servis Škocjan, pa tudi dolgoročni plani Občine Škocjan predvidevajo gradnjo obrtne cone, ki bo dodatno povečala povpraševanje po oskrbi z gorivi. Prav tako pa se povečuje tudi število motornih vozil z dizelskim pogonom, kar ima za posledico v prihodnosti še višje povpraševanje po dizelskem gorivu. V poglavju 3.3 je bila izdelana analiza poslovanja bencinskega servisa Škocjan s poudarkom na prodaji goriv in uporabi agregatov. Izkazalo se je, da je bil agregat za dizelsko gorivo v letu 2008 nadpovprečno zaseden, saj je izdal še enkrat toliko goriva kot oba agregata za bencin, kar pomeni, da je tudi iz časovnega vidika njegova zasedenost precejšnja. V praksi to pomeni pojavljanje čakalnih vrst in zastojev, ki pa vsekakor niso zaželjeni. Eden od vzrokov, ki otežuje pretočnost bencinskega servisa, pa je tudi obstoječa prometna ureditev. Ta namreč ne zagotavlja nemotenega in enosmernega premikanja vozil, saj promet po bencinskem servisu ni speljan enosmerno in zato obstaja možnost trkov vozil. Pri izdelavi kritične analize smo našli še precej rezerv, ki bi jih lahko družba Petrol vpeljala za izboljšanje poslovanja tako na opazovanem bencinskem servisu kot na vseh svojih poslovnih enotah. Kljub temu, da podjetje posluje na zelo visoki ravni, pa je še vedno potrebno slediti hitro razvijajočemu se trgu in kupcem ponuditi več kot konkurenca. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 41

50 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru 3 PREDLAGANI REŠITVI POVEČANJA PRETOČNE ZMOGLJIVOSTI V nadaljevanju bosta podrobneje predstavljeni rešitvi, ki bi povečali pretočno zmogljivost celotnega bencinskega servisa. Po naših ugotovitvah s pomočjo analiz bi bili najprimernejši in nujni rešitvi postavitev hitrega točilnega agregata za dizelsko gorivo ter sprememba obstoječe prometne ureditve, ki bi odpravila križanje materialnega toka. Enosmeren blagovni tok ter pospešitev pretoka blaga sta dva ključna dejavnika, ki lahko izboljšata učinkovitost poslovanja. Sedanje ozko grlo na enem agregatu za dizel namreč močno ovira celoten delovni proces, saj se ustvari prometni zamašek in kolona, čeprav dva agregata za bencin sploh nista v uporabi. Tako niso popolnoma izkoriščeni ne delovna sredstva in ne zaposleni. 3.1 Cilji izboljšav Cilji so bili opredeljeni že na začetku v obliki osnovne hipoteze. S predlaganimi rešitvami bomo torej skušali: odpraviti čakalne vrste; odpraviti križanje blagovno materialnih tokov; povečati propustnost bencinskega servisa; pospešiti poslovni proces; povečati zadovoljstvo uporabnikov. 3.2 Predlog uvedbe hitrega točilnega agregata Na bencinskih servisih se za točenje goriv uporabljajo agregati, ki s pomočjo črpalke prek števca iz podzemnega rezervoarja prečrpa gorivo v rezervoar avtomobila. Na manjših ali starejših bencinskih servisih so agregati zasnovani tako, da je na Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 42

51 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru posameznem agregatu možno točiti le eno vrsto goriva, novejši pa imajo možnost, da si lahko ob vsakem agregatu napolnimo vsako vrsto pogonskega goriva torej dizel, NMB 95 ali NMB 98. Slika 14: Klasični agregat z možnostjo točenja ene vrste goriva Na bencinske servise Petrol se danes postavljajo agregati znamke Tokheim. Največkrat gre za kombinirane agregate, ki imajo možnost točenja več vrst goriva hkrati, saj tako maksimalno izkoristimo prostor in damo kupcem možnost točenja izbranega goriva pri vsakem agregatu. Pretoki goriva za polnjenje rezervoarjev osebnih vozil se gibljejo med 35 in 50 litrov na minuto, kar pomeni, da se povprečen 50 litrski rezervoar osebnega avtomobila napolni v povprečju v dobri minuti in pol. Celoten čas komisioniranja pa je z vsemi ostalimi postopki seveda precej daljši. Za večje odjemalce, kot so tovorna vozila in v našem primeru tudi kmetijski stroji, pa pride v poštev hiter točilni agregat, ki ima pretok med 80 in 130 litrov na minuto. Hitrost pretoka je odvisna od nastavitev črpalke. Rezervoarji takih vozil se gibljejo v razponu od 100 litrov pri srednji velikosti traktorjev, pa do 600 in več litrov pri vlačilcih, ki vozijo v mednarodnem prometu. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 43

52 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Naš predlog za povečanje pretočnosti ter prepustnosti bencinskega servisa je postavitev hitrega točilnega agregata za dizelsko gorivo. Hiter točilni agregat bi tako po podatkih proizvajalca zmogel v eni minuti in polni hitrosti iztočiti 130 litrov dizelskega goriva. Tako bi se skrajšal čas komisioniranja, kar v praksi pomeni, da bi se vozniki tovornjakov in ostali večji odjemalci hitreje oskrbeli z gorivom ter tako sprostili poti za voznike osebnih vozil in manjše odjemalce Lokacija hitrega točilnega agregata Mikrolokacija postavitve hitrega točilnega agregata je izbrana na osnovi lahkega dostopa tovornih vozil in kmetijskih strojev ter na osnovi racionalizacije stroškov novih tehnoloških napeljav. Večina tovornih vozil, gradbenih in kmetijskih strojev ima rezervoar za gorivo na desni strani. Zato je skoraj nujno, da je agregat za hitro točenje postavljen tako, da se mu vozilo približa iz leve strani, kar pomeni, da je stran vozila, na kateri je rezervoar, bližje agregatu za točenje goriva. Tudi na ta način bi zmanjšali število nepotrebnih manipulacij in premikov vozila ter skrajšali čas komisioniranja. Ideja o izbiri lokacije postavitve tako izhaja iz povsem praktičnega vidika za lažje točenje dizelskega goriva in na osnovi že obstoječih tehnoloških napeljav ter ob skupni vzajemnosti s spremembo prometne ureditve na celotni lokaciji. Hitri točilni agregat bi postavili na mesto, ki je na sliki številka 15 označen s številom 7, kjer je sedaj postavljen agregat za točenje kurilnega olja. Tako bi imeli vse točilne pozicije za dizelsko gorivo po vertikali tlorisa postavljene v ravni liniji (točilne pozicije 1,2 in 7), kar med kupci ne bi povzročalo zmede. Taka je tudi praksa na ostalih servisih. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 44

53 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 15: Shema postavitve točilnih pozicij po uvedbi hitrega agregata Tovorna in kmetijska vozila bi se tako umikala na sam konec bencinskega servisa skrajno desno in bi tako v manjši meri mašila promet in povzročala čakalne vrste. Agregat za kurilno olje bi se premaknil 2 m v levo, številka 8 na sliki št. 15, kar tudi ne bi povzročalo zmede med kupci, saj ne bi bistveno spremenili lokacije. Poleg premikov in dodajanja novih agregatov je nujno potrebno urediti tudi talno signalizacijo, ki ločuje pas oziroma območje za tovorna vozila od ostalih. Na tla bi se vrisala simbola za osebna vozila in simbol za tovorna vozila, kot je prikazano s pregledno situacijo na sliki 20. S tem bi še dodatno usmerili in razdelili težki promet, ki tako ne bi več povzročal zastojev na območju za komisioniranje osebnih vozil Povečanje pretočnosti in razbremenitev agregatov Z uvedbo hitrega točilnega agregata bomo, kot smo že predhodno predvidevali, zmanjšali čas oskrbe vozil z dizelskim gorivom. V največji meri se bo to poznalo predvsem pri večjih odjemalcih, ki kupujejo večje količine dizelskega goriva, saj sedaj celoten čas komisioniranja traja tudi po več kot 10 minut. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 45

54 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Ponovno bomo uporabili preračun časa komisioniranja na osnovi enačbe [1]. Za preračun smo uporabili enake podatke kot pri preračunu [2], le da bomo tokrat gorivo točili s hitrim točilnim agregatom, ki zmore pretok 100 litrov na minuto, kar pa še vedno ne pomeni polne zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec agregatov. T T komisioniranja komisioniranja = 25s+ 155s+ 17s+ 43s = 240s= 4 min [3] Iz ponovnega preračuna smo prišli do ugotovitve, da bi se celoten čas komisioniranja skrajšal za polovico iz 8 minut na 4 minute, ob vplivanju na čas t 2, z uporabo hitrega točilnega agregata. Čas t 2 je še vedno daljši od pričakovanih 120 s zaradi dopolnjenja rezervoarja, kar ne moremo izvesti s polnim pretokom zaradi varnostnega avtomatskega izklapljanja pipe. Tako moramo, če želimo rezervoar dopolniti do maksimuma, točilno pipo držati in točiti gorivo z manjšo hitrostjo. Krajši čas komisioniranja predstavlja prednost tako za voznika tovornega vozila in njegovega delodajalca, kot za sam bencinski servis. Za lastnika tovornjaka krajši čas oskrbe z gorivom pomeni, da ima vozilo manj stoječih minut in je vseskozi v obratovanju. Za bencinski servis pa je prednost, da se bodo tovorna vozila hitreje umikala z bencinskega servisa in hitreje prepuščala prosto točilno mesto drugim. Ključni uporabniki hitrega točilnega agregata so torej lastniki ali vozniki tovornih vozil, kmetijskih strojev, pa tudi kupci, ki želijo kupiti večjo količino goriva in jo morajo natočiti v lastno atestirano posodo. Kot smo ugotovili v analizi točenj večjih količin, bi bili lahko vsi kupci dizelskega goriva, ki so natočili 100 litrov ali več, potencialni uporabniki hitrega točilnega agregata, saj bi se hitreje oskrbeli z gorivom in sprostili točilno mesto. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 46

55 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 16: Predvidevanja točenj na hitrem točilnem agregatu Število potencialnih točenj na hitrem točilnem agregatu št. točenj jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec čas OPTIM. PES. POVPR. Na sliki številka 16 smo določili število točenj na hitrem točilnem agregatu s pomočjo podatkov o prodaji večjih količin dizelskega agregata iz leta Predvidevanja točenj so razvrščena na osnovi pričakovanj, in sicer glede na optimistično in pesimistično pričakovanje ter njuno aritmetično sredino. Nihanja števila točenj na letni ravni bodo enaka kot pri normalni prodaji goriva, saj se vedno pojavljajo meseci, ko je povpraševanje po dizelskem gorivu večje, predvsem zaradi okoliških kmetij. Seveda je možno, da bi se število točenj na tem agregatu tudi povečalo, vendar je tu kot preprosta projekcija povzeta enoletna prodaja goriv. Verjetno pa je, vsaj na začetku, pričakovati, da uporaba hitrega točilnega agregata ne bo tolikšna kot predvidevamo, saj ga stranke še ne bodo takoj opazile in uporabljale. Raje bodo uporabljali preverjeno točilno mesto, kot so navajeni. Optimistična količina točenj je osnovana na osnovi števila točenj pri količini nad 70 litrov, kar pomeni spodnjo mejo, kjer bi komisionarji zaradi časovnih prihrankov lahko že uporabljali hiter točilni agregat. Pesimistično število točenj pa je predvideno glede na število točenj nad 100 litrov dizelskega goriva v letu 2008, kjer bi komisionarji morali uporabljati hiter dizelski agregat, saj bi s tem hitreje opravili postopek komisioniranja in hitreje zapustili bencinski servis in omogočili točenje goriva naslednji stranki. Računamo pa, da bo število točenj na hitrem agregatu nekje vmes med tema skrajnima mejama, kar je prikazano kot aritmetična sredina med dvema vrednostima. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 47

56 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Na sliki številka 17 je prikazana odstotna obremenitev posameznih agregatov po uvedbi hitrega točilnega agregata. Ob številu točenj na hitrem agregatu, kot smo jih zastavili na sliki grafa številka 16, se bo dizelski agregat po številu točenj razbremenil za pet odstotkov, saj se bodo po predvidevanjih točenja nad 85 litrov opravljala na hitrem točilnem agregatu. Na ostalih agregatih za točenje bencina se razmerje obremenjenosti ne bo bistveno spremenilo. Slika 17: Predvidena obremenjenost agregatov po uvedbi predlagane rešitve Obremenjenost agregatov po uvedbi hitrega točilnega agregata. 31% 39% DIZEL DIZEL H B1 B2 25% 5% Na naslednji sliki št. 18 je prikazano še potencialno število točenj na obeh agregatih za dizelsko gorivo, ki je osnovano na količinski prodaji dizelskega goriva v letu Z modro je obarvano število točenj na navadnem agregatu za dizelsko gorivo, ki predstavlja število točenj pod 85 litrov v letu 2008, z vijolično pa potencialno število točenj na hitrem dizelskem agregatu, ki izhaja iz števila točenj nad 85 litrov dizelskega goriva v letu Za število točenj na hitrem agregatu bi se zmanjšalo število točenj na navadnem agregatu. Seveda vsi podatki bazirajo na podatkih prodaje iz leta 2008, vendar pa se bo razmerje med prodajo bencina in dizla po predvidevanjih še vedno spreminjalo v prid dizelskega goriva, kar bo te številke le še višalo in tako potrdilo nujnost uvedbe hitrega dizelskega agregata. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 48

57 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 18: Predvideno število točenj po mesecih ob uvedbi hitrega agregata 2500 Uporaba agregatov za dizel število točenj N DIZEL H DIZEL jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec čas Ker nam razbremenitev glede na število točenj ne pokaže dovolj jasne slike, bomo uvedbo hitrega agregata predstavili še iz časovnega vidika. Kot smo predhodno ugotovili, bi glede na potencialno število točenj sedanji agregat za dizelsko gorivo razbremenili za dobrih 5% po izračunu z aritmetično sredino ter za nekaj več kot 10%, če se sklicujemo na dejansko število točenj dizla v letu Nujna pa je na tem mestu ugotovitev, da teh 5% oziroma 10% točenj časovno predstavlja mnogo več časa, saj je to zgornja meja točenj, kjer so nekatere količine mnogo večje od spodnje meje 85 litrov. In ker poznamo pretok sedanjega agregata, ki znaša 35 litrov goriva na minuto, lahko iz podatkov o prodaji izračunamo tudi časovno razbremenitev dizelskega agregata. Iz pridobljenih podatkov vemo, da so komisionarji, ki so točili manj kot 85 litrov v celem letu, iztočili približno 64% vsega prodanega dizelskega goriva. Komisionarji, ki pa so se oskrbeli z več kot 85 litrov goriva na eno točenje, pa so v celem letu iztočili preostalih 36% prodanega goriva. Odstotno razmerje je prikazano na sliki številka 19. Iz tega lahko sklepamo, da bomo sedanji agregat tudi časovno razbremenili za 36%, saj je pretok vseskozi enak 35 litrov na minuto, če zanemarimo točenje pod manjšim pritiskom. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 49

58 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 19: Časovna razbremenitev agregata za dizelsko gorivo Odstotno časovno razmerje točenj, glede na količino. 36% POD 85 L NAD 85 L 64% Torej, če povzamemo, bomo sedanji agregat glede na število točenj razbremenili za 5-10 odstotkov, časovno pa ga bomo sprostili za skoraj 40%, saj točenja večjih količin posledično zavzamejo tudi več časa. V časovnih enotah pomeni, da bomo sedanji agregat razbremenili za 201 uro točenja. Seveda pa moramo vedeti, da te ure predstavljajo zgolj popolnoma golo točenje ob pretoku točilnega mesta 35 l/min. Dejanski čas zasedenosti agregata oziroma točilne pozicije pa je bistveno daljši zaradi dodatnih manipulacij in priprav na točenje, ki smo jih definirali kot čase t 1, t 3 in t 4. Ti časi so v našem vzorčnem preračunu predstavljali skoraj petino celotnega postopka komisioniranja, dejanski čas pa niha zaradi različnih dejavnikov, kot so hitrost komisionarja, hitrost prodajnega postopka ter ostalih manipulacij, ki so potrebne za postopek točenja goriva. Če bi torej zelo na grobo ocenili celoten čas zasedenosti agregata in samo prišteli dvajset odstotkov manipulacijskega časa brez točenja iz našega vzorčnega primera enega komisioniranja, bi lahko ocenili, da je agregat za dizelsko gorivo zaseden skoraj 670 ur na leto. Ponovno je potrebno poudariti, da je to zelo groba ocena, saj podatek bazira na samo enem vzorcu. Celoten čas zasedenosti je verjetno še večji, predvsem zaradi zastojev pri prodajnem postopku, pa tudi iz povsem praktičnih razlogov, ko stranka najprej natoči dizelsko gorivo, nato pa se oskrbi še z drugim gorivom. Nadaljnje Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 50

59 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru točenje dizla je onemogočeno, dokler komisionar ne poravna računa, da se točilno mesto sprosti oziroma dokler ne umakne svojega vozila izpred agregata. Na letni ravni zasedenost agregata za dizelsko gorivo v povprečju predstavlja okoli 20% celotnega letnega delovnega časa. Problem pa je, ker so pri prodaji dizelskega goriva velika sezonska nihanja, kar pomeni, da je v času prodajne sezone zasedenost agregata zares velika. 3.3 Predlog reorganizacije obstoječe prometne ureditve Bencinski servis Škocjan je postavljen ob regionalni cesti R2 418 na odseku številka 1201, relacija Dobruška vas Škocjan. Trenutno postavljena prometna signalizacija dovoljuje uvoz na lokacijo bencinskega servisa z obeh smeri, torej iz smeri Škocjana ali iz smeri Dobruške vasi, prav tako pa je v obe smeri možen tudi izvoz. Ravno zaradi dvosmernega prometa prihaja do zastojev na bencinskem servisu zaradi križanj blagovno materialnega toka. Predlog rešitve trenutne prometne ureditve bi zajemal enosmerni uvoz z levim zavijalnim pasom na regionalni cesti iz smeri Dobruške vasi, potrebno prometno signalizacijo ter začrtano talno signalizacijo, ločeno za težki promet, tovorna vozila in kmetijske stroje, in za osebna vozila. S tako prometno ureditvijo bi želeli predvsem preprečiti nepotrebne manipulacije vozil na območju bencinskega servisa, ki znajo biti, zaradi cone visoke požarne ogroženosti, lahko izjemno nevarni. Ocenjujemo pa tudi, da bi se celoten poslovni proces odvijal bolj tekoče. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 51

60 Fakulteta za logistiko univerze v Mariboru Slika 20: Pregledna situacija po uvedbi predlaganih rešitev. Jurij Ambrožič: Analiza učinkovitosti uvedbe hitrega točilnega agregata na bencinskem servisu 52