slovenska filharmonija 1. koncert modri abonma 2019/20 Antoni Wit dirigent

Transkripcija

1 slovenska filharmonija 1. koncert modri abonma 2019/20 Antoni Wit dirigent

2 napoved september oktober 2019 Ciklus družinskih koncertov 1. koncert KONCERT ZA OBČINSTVO IN ORKESTER 21. september 2019 ob Priporočena starost Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija Nil Venditti dirigentka Mojca Lavrenčič dirigentka 1. koncert modri abonma 2019/20 Oranžni 1 in izven Iz starega sveta 26. in 27. september 2019 ob Gallusova dvorana, Cankarjev dom Steven Sloane dirigent Jože Rošer rog spored Beethoven R. Strauss Dvořák Vokalni 1 in izven De circuitu aeterno 29. september 2019 ob Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija Zbor Slovenske filharmonije Helena Fojkar Zupančič dirigentka Duo Claripiano Alexandra Verbitskaya klavir spored Eben Jennefelt Kodaly Makor Buchenberg von Escherich Ipavec Kimovec Pavčič Alfvén Dvořák Bartók Modri 2 in izven Refleksije 10. in 11. oktober 2019 ob Gallusova dvorana, Cankarjev dom Hossein Pishkar dirigent Jaka Mihelač bariton spored Firšt Mahler Sibelius 19. in 20. september 2019 ob Gallusova dvorana, Cankarjev dom Antoni Wit dirigent Alexander Gadjiev klavir Ana Dolžan koncertna mojstrica

3 spored k sporedu Alojz Ajdič (1939) Prebujenje Frédéric Chopin ( ) Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21 Maestoso Larghetto Allegro vivace Sergej Vasiljevič Rahmaninov ( ) Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27 Largo Allegro moderato Allegro molto Adagio Allegro vivace Svojska skladateljska osebnost, jubilant Alojz Ajdič zavzema v sodobnem slovenskem glasbenem prostoru prav posebno mesto. Zadržan in skromen sodi med tiste, ki se nikdar niso ozirali ne na kritike ne na modne smernice skozi desetletja je tako razvil samosvojo glasbeno govorico, ki jo nenehno poglablja. Skladateljski impulz je našel v estetskih premisah Mahlerja in Čajkovskega, v simfoničnem aparatu pa najustreznejše izrazno sredstvo. Skladatelj, ki se nikdar ni odpovedal tonalnosti, v ustvarjalnem procesu sledi svoji notranji izpovednosti in občutenju, njegova prevladujoče programsko naravnana glasba pa teži k sporočilnosti in povednosti ter išče pot do poslušalca, ki ga nagovarja. Zato ni presenetljivo, da so se številne Ajdičeve skladbe ohranile na domačih koncertnih odrih, s svojo prepričljivostjo in dostopnostjo pa prodrle tudi prek meja domovine. Ena takih je kompozicija Prebujenje, ki je krstno izvedbo doživela na odru Slovenske filharmonije leta Komunikativno in slikovito delo z zgovornim sporočilom izžareva radost do življenja in zavedanje o njegovi minljivosti, a hkrati o neminljivosti glasbe in kozmosa. Postavljena v Ajdičev značilen in neponovljiv zvočni svet je prežeta z nenavadno barvitostjo v službi izraza, v zvenu je mehka in precej umirjena, a silovita v gradacijah in izražanju tematike. Razpoloženje skladbe se skriva v samem naslovu, ki namiguje na skladateljev temeljni koncept rasti in zorenja: sprva eterična glasba presenetljivo mehkih harmonij se postopoma umakne eksotičnosti in vznemirljivosti. Frédéric Chopin, glasbenik presenetljivo konservativnega okusa, je svojo drznost in pogum razgrnil le ob in s klavirjem instrumentom, ki je

4 odločno zaznamoval njegovo življenje. Nanj je igral z eleganco in briljantnostjo brez primere, ga poučeval tako iz finančne nuje kot v umetniško korist drugih ter zanj skladal s popolnim razumevanjem njegovih izraznih zmožnosti. S klavirjem se je poistovetil do te mere, da ga je vključil v prav vsako skladbo. Posvečal se je predvsem klavirski miniaturi, le redko se je odločil za orkestrske oblike. Zato ni presenetljivo, da je njegov klavirski part idiomatičen in nadvse oseben, orkestrski pa večinoma zgleden ne le, da nikoli ni kazal zanimanja za simfonično mišljenje, največji klavirski skladatelj svojega časa nikdar ni dopustil, da bi karkoli zasenčilo briljantnost njegovega klavirskega zapisa. K obsežnejši konvencionalni formi se je Chopin obrnil v svojih dveh klavirskih koncertih, ki ju je napisal v želji po uveljavitvi v glasbeni eliti. Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21 (1829) kronološko sicer prvi od obeh, a natisnjen pod številko 2 je napisan na krilih mladosti in prve resne zaljubljenosti. Barvita, sonorno bogata in izjemno ekspresivna skladba razodeva vse značilnosti skladateljeve izvirne glasbene govorice: zasanjane, a hkrati strastne teme, hrepeneče melanholičen harmonski stavek in bleščečo klavirsko ornamentacijo. Avtor ne teži k povzdigovanju glasbene forme, pač pa pripelje do vrhunca sodobno tehniko t. i. briljantnega sloga, s katero sicer izpostavi solistovo virtuoznost, a ta nikdar ni sama sebi namen. Klavir ima vsekakor vodilno vlogo in le malo je komorne intimnosti med solistom in ansamblom v maniri Mozarta ali heroičnega dialoga v Beethovnovem slogu. Delo je oblikovano v značilno tristavčnost: s poetično melanholijo prežet sonatni stavek niha med klasicistično veličastnostjo in romantičnim entuziazmom; osupljiv nokturno, zaznamovan z rapsodično, bogato okrašeno melodijo klavirja, odpre»vrata pristana ljubezni in miru«(j. Iwaszkiewicz); koncert sklene bleščeč, kompleksen, v obliko rondoja vpet finale, ki v polni meri razkrije poljske korenine skladatelja. Razpet med željo po poustvarjanju in poklicanostjo k skladanju se je Sergej Vasiljevič Rahmaninov posvečal karieri virtuoznega pianista, dirigenta in skladatelja. Medtem ko njegove izvedbene sposobnosti nikdar niso netile dvomov, pa se je njegov skladateljski jaz znašel v navzkrižnem ognju kritikov. Glasbeni eksperimenti modernistov zgodnjega 20. stoletja se ga niso dotaknili, zvest je ostal razkošnosti in liričnosti romantizma 19. stoletja.»ne čutim nobene naklonjenosti do skladateljev, ki pišejo po vnaprej določenih formulah ali teorijah oziroma v določenem slogu, ki je v nekem trenutku moderen. [ ] Glasba bi morala upodabljati skladateljevo domovino, ljubezenska razmerja, veroizpoved, literaturo, ki ga navdihuje, slike, ki jih ima rad.«prav zato je zanimivo, da se je uničujoča kritika, ki je pospremila krstno izvedbo njegove Prve simfonije, dotaknila predvsem»modernističnih«tendenc kompozicije, in ne njene konservativnosti ali sentimentalnosti. Popoln polom simfoničnega prvenca, ki ga je skladatelj označil kot»najbolj mučno uro svojega življenja«, je imel zanj pogubne posledice. Oropal ga je samozavesti in ustvarjalnega navdiha ter pahnil v globoko depresijo, iz katere se je izvlekel šele po treh letih s pomočjo hipnoze. K zvrsti simfonije se je vseeno vrnil, s strahom in potihoma. Čeprav sprva nezadovoljen, je svojo Simfonijo št. 2 v e-molu, op. 27 ( ) vendarle končal, revidiral in sam vodil krstno izvedbo, ki je doživela entuziastičen sprejem.

5 V poznoromantičnem slogu napisana simfonija je v govorici iskrena, čustvena in obsežna. Izjemen, bogat zvočni svet, podčrtan z melanholičnostjo harmonij, izžareva surovo emocionalno silovitost zrelega Rahmaninova. Stavke, vpete v štiristavčno strukturo, odlikujejo širokopoteznost, prostrana melodika in mestoma ekstatična izraznost. Monumentalen sonatni stavek uvede počasna, kontemplativna Introdukcija, katere motivično jedro narekuje razvoj celotne kompozicije. Živahen, briljantno orkestriran scherzo je osnovan na skladatelju izjemno priljubljeni temi Dies irae; sledi mu meditativen Adagio, v katerem pride avtorjev melodični dar posebej do izraza. Triumfalni finalni stavek nalezljivega zanosa se izpoje v odločnih in radostnih sklepnih stavkih.

6 dirigent pianist Eden najvidnejših poljskih glasbenikov Antoni Wit (1944) si je zahvaljujoč sodelovanju z najpomembnejšimi domačimi in tujimi orkestri prislužil nesporno mesto vodilnega poljskega dirigenta svoje generacije. Prejemnik francoske legije časti 2015 ter mnogih nagrad in priznanj je bil dolgoletni direktor in umetniški vodja Varšavske filharmonije ( ) in glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Navarre ( ), danes pa je častni dirigent Krakovske filharmonije. Svojo bogato mednarodno kariero je zgradil z odmevnimi nastopi z najuglednejšimi orkestri iz Evrope, Amerike in Daljnega vzhoda. Njegov repertoar je izjemno širok, pomembno mesto v njem pa ima poljska glasbena dediščina. Čeprav je simfonična glasba poglavitni del njegove dejavnosti, je svojo odličnost izkazal tudi na področju opere. Impresivna je tudi njegova snemalna dejavnost sedemkratni nominiranec za grammyja in večkratni nagrajenec (Diapason d Or, posnetek leta 1985 založbe EMI, nagrada klasične glasbe Cannes 2002, nagrada Choc 2012, grammy 2013 idr.) je z založbami EMI, Naxos in Sony posnel več kot 200 zgoščenk. Diplomiral je iz dirigiranja in kompozicije (slednjo je študiral pod mentorstvom Krzysztofa Pendereckega in Nadie Boulanger). Alexander Gadjiev (1994), BBC-jev umetnik mlade generacije 2019, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih ves glasbeni svet govori v superlativih. Eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma se podpisuje pod izvirne interpretacije, ki presegajo tradicionalne okvire glasbe. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine ter mojstrske tehnike in interpretativne poglobljenosti osvaja kritike in občinstvo po Evropi, Aziji in ZDA. Večkratnemu prvonagrajencu mnogih tekmovanj je vrata v glasbeno elito odprla odmevna zmaga na prestižnem tekmovanju Hamamatsu (Japonska, 2015), kjer je prepričal tudi prvo damo svetovnega pianizma Martho Argerich; svojo izjemnost je še potrdil z zmago na elitnem mednarodnem tekmovanju Piano Masters Monte Carlo (2018). Danes je redni gost vodilnih koncertnih dvoran, pianističnih festivalov in opernih hiš po vsem svetu. Poleg solističnih recitalov koncertira z mednarodno priznanimi orkestri in pod taktirko nekaterih najuglednejših dirigentov. Njegove koncerte prenašajo številne radijske in televizijske hiše, v sodelovanju z založbami Suonare News, ALM Records Japan in Acousence Records skrbno bogati svojo zbirko zgoščenk. Kljub izjemnim dosežkom, ki jih niza, še naprej poglablja svoje znanje trenutno študira na salzburškem Mozarteumu pod mentorstvom Pavla Gililova in v razredu Eldarja Nebolsina na berlinski Visoki šoli Hannsa Eislerja. Ob tem se redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih, tudi tistih najprestižnejših, namenjenih le peščici izbranih pianistov z vsega sveta (kot sta Pianistični akademiji Eppan in Verbier v Italiji in Švici).

7 Blue 1 Romantic Awakening 19 and 20 September 2019, at 7.30 pm Gallus Hall, Cankarjev dom Slovenian Philharmonic Orchestra Antoni Wit conductor Alexander Gadjiev piano Ana Dolžan concertmaster Alojz Ajdič Prebujenje Frédéric Chopin Piano Concerto No. 2 in F minor, Op. 21 Sergei Rachmaninoff Symphony No. 2 in E minor, Op. 27 The opening of the concert cycle for the Blue Subscription Series is marked by a celebration of the 80 th birthday of prominent Slovenian composer Alojz Ajdič. After studying the clarinet and composition, he served as the director of music schools in Kranj and Klagenfurt, and as the head of sales of musical editions for the publisher DZS. He was also active in the Association of Music Pedagogues Societies of Slovenia, the Society of Slovene Composers and elsewhere. Ajdič is the recipient of several awards, including the Kozina Prize for his symphonic opus. His composition Prebujenje (Awakening) was premiered by the Slovenian Philharmonic Orchestra in January This rhythmic and colourful work is an ode to life, marked by an awareness of life s transience in contrast to the eternal nature of music. Another work full of emotional rapture is the popular Romantic Piano Concerto No. 2, written by the Polish master of piano sonority, Frédéric Chopin, when he was barely twenty years old. On this occasion, it will come to life in an interpretation by twenty-five-year-old Alexander Gadjiev from Gorizia, who was born into a Russian-Slovenian family of pianists. Gadjiev is enjoying increasing international recognition, especially after winning the 2015 edition of the triennial Hamamatsu Competition in Japan, with Martha Argerich in the jury. The concert will conclude with Symphony No. 2 by the great pianist and composer Sergei Rachmaninoff, a work that secured the composer a place among the great symphonists after the dreadful reception of his First Symphony. The work s magnificent palette of orchestral colours will be shaped by renowned Polish conductor Antoni Wit, who is appearing for the first time on the conductor s podium of the Slovenian Philharmonic Orchestra. Wit is a former musical director of the Warsaw Philharmonic Orchestra and the longstanding director of the Polish National Radio Symphony Orchestra from Katowice. He has long been a regular guest of the world s most respected orchestras, and is now also an honorary conductor of the Krakow Philharmonic Orchestra.

8 abonma 2019/20 Ciklus družinskih koncertov 2019/20 1. koncert 21. september 2019 ob Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija KONCERT ZA OBČINSTVO IN ORKESTER Nil Venditti dirigentka Mojca Lavrenčič dirigentka 4+ Priporočena starost Uvodni koncert v letošnji Ciklus družinskih koncertov bo pripravil skupaj z občinstvom pod vodstvom mladih dirigentk italijanske Nil Venditti in slovenske Mojce Lavrenčič. Italijanski skladatelj Nicola Campogrande je leta 2015 napisal prav posebno skladbo, Koncert za občinstvo in orkester, v kateri občinstvo sodeluje kot solist. Pri soustvarjanju uporablja bonbone in kazúje ter poje z orkestrom. Aktivno sodelovanje občinstva je za uspešno izvedbo skladbe nujno. Dogodek poteka tako, da občinstvo 30 minut vadi skupaj z orkestrom, čemur sledi izvedba skladbe, ki traja 15 minut. Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T , E info@filharmonija.si Spletna prodaja: Cena vstopnice posameznega koncerta: 5

9 VPIS abonmajev 2019/20 30,00 * Študentski od 1. do 15. oktobra 2019 od 11. do 13. in od 15. do 17. ure Pogoj je študentski oz. dijaški status. Štirje koncerti iz različnih abonmajev Slovenske filharmonije: modri 4, vokalni 5, oranžni 7, modri 8 Narodna galerija blagajna Slovenske filharmonije Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana T , F E info@filharmonija.si * Cena 30 velja za sedeže II. kategorije.

10 Slovenska filharmonija Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si. Koncertni list Slovenske filharmonije, Modri abonma, št. 1 Izdala: Slovenska filharmonija Direktorica: Marjetica Mahne Umetniški vodja OSF: Klemen Hvala Avtorica spremne besede in urednica življenjepisov: Špela Lah Jezikovni pregled slovenskega besedila: Tanja Svenšek Oblikovanje: Futura DDB, d.o.o. Prelom: Vlado Trifkovič Fotografija na naslovnici: Multarzynski Tisk: Birografika Bori, Ljubljana Naklada: 1300 izvodov Ljubljana, september 2019 Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 16. septembra ISSN

11 Slovenska filharmonija Zbor Slovenske filharmonije Kongresni trg Ljubljana T F E info@filharmonija.si Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.