Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje Vita AS Royal Plus 1. člen: Vsebina (1) Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje Vita AS Royal Plus (v nada

Transkripcija

1 Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje Vita AS Royal Plus 1. člen: Vsebina (1) Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje Vita AS Royal Plus (v nadaljevanju: pogoji) so sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki jo zavarovalec sklene z ADRIATICOM SLOVENICO Zavarovalno družbo d. d. Koper (v nadaljevanju: zavarovalnica). (2) Življenjsko zavarovanje Vita AS Royal Plus (v nadaljevanju: življenjsko zavarovanje) je življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja, pri katerem zavarovalnica jamči minimalno izplačilo ob smrti in doživetju. (3) Izrazi v teh pogojih pomenijo: Ponudnik oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži ponudbo zavarovalnici v pisni ali elektronski obliki; Zavarovalec oseba, ki sklene pogodbo o življenjskem zavarovanju; Zavarovana oseba oseba, od katere doživetja ali smrti je odvisno izplačilo zavarovalne vsote; Upravičenec oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje; Premija znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici; Zavarovalna vsota za doživetje minimalno zajamčeno izplačilo ob doživetju, ki ga zavarovalnica jamči, če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo; Zavarovalna vsota za primer smrti znesek, ki ga zavarovalnica izplača v primeru smrti zavarovane osebe v času trajanja življenjskega zavarovanja; Vrednost zavarovalne police odkupna vrednost življenjskega zavarovanja, zmanjšana za že izplačane in nevrnjene predujme skupaj z obrestmi ter zapadlo neplačano premijo. 2. člen: Razmerja med zavarovalcem in zavarovalnico (1) Razmerja med zavarovalcem in zavarovalnico, in s tem tudi vse njune pravice in dolžnosti, so urejena s pisno pogodbo. Sestavni deli pogodbe o življenjskem zavarovanju (v nadaljevanju: pogodba) so: - pogoji; - ponudba z dopolnili in izjavami; - polica; - zdravniško spričevalo; - posebni pogoji za dodatna zavarovanja; - morebitne posebne pisne izjave zavarovalca, zavarovane osebe ali zavarovalnice; - druge priloge in dodatki k polici. (2) Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Vse izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti. Vse spremembe, ki imajo za posledico spremembo kritja zavarovalnice, lahko začnejo veljati najprej prvega dne v naslednjem mesecu po prejemu zahteve. (3) S pogodbo se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici redno plačeval premijo na način in v obliki, kot je to določeno v polici, zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastanku zavarovalnega primera izpolnila s pogodbo določene obveznosti. 3. člen: Ponudba (1) Ponudbo za življenjsko zavarovanje se predloži zavarovalnici v pisni ali elektronski obliki na obrazcu zavarovalnice. Ta predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja. Podpiše jo zavarovalec. Če zavarovalec ni ista oseba kot zavarovana oseba, morata ponudbo podpisati oba. (2) Ponudba, ki je bila predložena zavarovalnici, obvezuje ponudnika osem dni od dneva, ko jo je zavarovalnica prejela, če ponudnik ni določil krajšega roka. Če je potreben zdravniški pregled, za kar se šteje izpolnitev vprašalnika o zdravstvenem stanju in življenjskem slogu zavarovane osebe ali osebni pregled zavarovane osebe pri zdravniku, je ta rok trideset dni. (3) Če zavarovalnica v odgovoru na ponudbo predlaga, da se ponudba dopolni, se šteje, da je zavarovalnica ponudbo zavrnila in sama dala zavarovalcu nasprotno ponudbo. Nasprotna ponudba je sprejeta, ko zavarovalnica prejme izjavo zavarovalca, da sprejema nasprotno ponudbo, oziroma ko prejme plačilo zavarovalne premije na podlagi nasprotne ponudbe. (4) Če zavarovalnica v roku, ki ga določi v nasprotni ponudbi, ne prejme izjave o njenem sprejemu ali ne prejme plačila zavarovalne premije na podlagi nasprotne ponudbe, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. V tem primeru je zavarovalnica dolžna zavarovalcu vrniti že plačano premijo oziroma vse, kar je od zavarovalca prejela in do česar ni upravičena. (5) V primeru, da pogodba ni sklenjena, je zavarovalnica pred vračilom premije upravičena, da od plačane premije poračuna vse stroške, ki jih je imela s ponudbo. (6) Zavarovalnica lahko ponudbo zavrne brez navajanja razlogov za zavrnitev. 4. člen: Polica (1) Polica je listina o sklenjenem življenjskem zavarovanju, ki jo zavarovalnica izstavi v enem izvodu po podatkih iz ponudbe. (2) Polica vsebuje podatke o zavarovalnici, zavarovalcu in zavarovani osebi skupaj z njihovimi osebnimi podatki, zavarovanih nevarnostih, začetku in trajanju življenjskega zavarovanja, zavarovalnih vsotah, premiji, upravičencu, tabeli znižanih zavarovalnih vsot in odkupnih vrednostih, datumu izstavitve police in podpisu zavarovalnice. Če se polica razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko le-ta pisno ugovarja nastalim razlikam v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, se šteje, da se z razlikami strinja, zato velja vsebina police. (3) Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom po prejemu pravnomočnega sodnega sklepa, s katerim je izvirna polica razglašena za neveljavno. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa. 5. člen: Kdo se lahko zavaruje (1) Zavarujejo se lahko zdrave osebe od dopolnjenega 18. leta starosti do dopolnjenega 65. leta starosti, in sicer na takšno zavarovalno dobo, da je oseba ob poteku življenjskega zavarovanja stara 75 let. (2) Osebe, ki niso zdrave, osebe, ki so starejše od 65 let ali so ob poteku življenjskega zavarovanja starejše od 75 let se lahko zavarujejo le po posebnih pogojih, ki jih določi zavarovalnica. 6. člen: Neresnična prijava starosti (1) Pogodba je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena starost zavarovane osebe, njena resnična starost pa presega starostno mejo, v okviru katere zavarovalnica po teh pogojih sklepa življenjsko zavarovanje. V tem primeru mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi te pogodbe. (2) Če je zavarovana oseba ob sklenitvi pogodbe starejša, kot je bilo prijavljeno, njena resnična starost pa ne presega starostne meje, do katere zavarovalnica sklepa življenjsko zavarovanje, je pogodba veljavna, zavarovalna vsota pa se zniža v sorazmerju med dogovorjeno premijo in premijo, ki bi jo bilo potrebno plačati. (3) Če je zavarovana oseba ob sklenitvi pogodbe mlajša, kot je bilo prijavljeno, se premija zniža, zavarovalnica pa vrne razliko med prejeto premijo in premijo, do katere ima pravico. Na zahtevo zavarovalca zavarovalnica lahko tudi poviša zavarovalno vsoto tako, da ustreza dejanski starosti zavarovane osebe. 7. člen: Začetek, trajanje in prenehanje življenjskega zavarovanja (1) Življenjsko zavarovanje začne veljati ob uri tistega dne, ki je naveden v polici kot začetek življenjskega zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice za primer smrti, če je ponudnik do takrat vplačal znesek celotne prve premije, ali če je podpisal izjavo, s katero dovoljuje odtegovanje zavarovalne premije s svojega računa. (2) Če prva premija ni plačana do začetka življenjskega zavarovanja, se kritje zavarovalnice začne ob uri dneva po dnevu, ko je bila prva dogovorjena premija plačana v celoti, s pogojem, da se zdravstveno stanje zavarovane osebe od dneva podpisa ponudbe ni poslabšalo. (3) Življenjsko zavarovanje preneha v enem izmed naslednjih primerov: - ob 00:00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot iztek življenjskega zavarovanja; - ob smrti zavarovane osebe; - v primeru odkupa življenjskega zavarovanja; - v drugih primerih, določenih s temi pogoji ali zakonom. (4) Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve življenjskega zavarovanja odstopi od pogodbe. Odstop mora biti v pisni obliki in vložen na zavarovalnico do izteka roka. V primeru odstopa mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi te pogodbe. 8. člen: Začasno zavarovalno kritje (1) Zavarovalnica nudi začasno zavarovalno kritje za primer nezgodne smrti zavarovane osebe v višini zavarovalne vsote, ki je enaka zavarovalni vsoti za primer smrti življenjskega zavarovanja, vendar največ do višine EUR ŽVP-01/13 velja od

2 (2) Za pojem nezgode se štejejo tiste nezgode, ki so opredeljene v Posebnih pogojih za nezgodno zavarovanje k življenjskemu zavarovanju. (3) Začasno zavarovalno kritje začne veljati ob uri tistega dne, ko je zavarovalnica prejela ponudbo, ob pogoju, da je ponudnik do takrat bodisi plačal prvo premijo bodisi podpisal izjavo, s katero dovoljuje odtegovanje zavarovalne premije s svojega računa. Začasno zavarovalno kritje traja do datuma, ki je na polici naveden kot datum začetka življenjskega zavarovanja, oziroma do dneva zavrnitve ponudbe, vendar v nobenem primeru ne več kot 60 dni. 9. člen: Obveznost zavarovalnice (1) S pogodbo se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu izplačala: - zavarovalno vsoto za primer smrti, če zavarovana oseba umre v času trajanja življenjskega zavarovanja; - zavarovalno vsoto za doživetje, če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo; - dodatno zavarovalno vsoto iz naslova pripisanih presežkov ob nastopu zavarovalnega primera doživetja ali smrti. (2) Zavarovalnica lahko izplača tudi denarni znesek za opremo v primeru rojstva otroka skladno z 11. členom teh pogojev. 10. člen: Možnost uporabe zavarovalne vsote za doživetje Ne glede na način izplačila zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja se lahko upravičenec v soglasju z zavarovalnico odloči za izplačilo dospele zavarovalne vsote v obliki dosmrtne ali časovno omejene rente, tako da se življenjsko zavarovanje nadaljuje do izplačila zadnjega obroka rente. Višina rente se izračuna po pogojih in načelih rentnega zavarovanja, veljavnega pri zavarovalnici na dan nastanka obveznosti za izplačilo zavarovalne vsote ali njenega dela. 11. člen: Izplačilo denarnega zneska za opremo v primeru rojstva otroka (1) V primeru rojstva otroka zavarovane osebe bo zavarovalnica izplačala denarni znesek za opremo v višini 10 % zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja, vendar največ 250 EUR. Kadar sta mati in oče otroka zavarovana vsak s svojo polico, in obe polici vključujeta izplačilo denarnega zneska v primeru rojstva, se znesek izplača tistemu od staršev, ki prvi poda zahtevek za izplačilo. (2) Znesek se ne izplača pri življenjskih zavarovanjih, ki so bila ob rojstvu otroka kapitalizirana oziroma spremenjena v življenjsko zavarovanje za primer smrti. (3) Znesek se izplača samo enkrat med trajanjem življenjskega zavarovanja, in to za otroka, ki se rodi po 12 mesecih od datuma začetka življenjskega zavarovanja. Skupni znesek izplačila, ki ga zavarovalnica izplača po vseh veljavnih življenjskih zavarovanjih ob rojstvu otroka, ne sme presegati 500 EUR. Tudi če se rodijo dvojčki, trojčki itn., se izplača enkratni znesek za vsakega otroka posebej, vendar v skupnem znesku ne več kot 500 EUR. 12. člen: Omejitve in izključitve obveznosti zavarovalnice (1) Če je zavarovana oseba napravila samomor ali je umrla za posledicami poskusa samomora v prvih dveh letih od začetka življenjskega zavarovanja, zavarovalnica upravičencu ne izplača zavarovalne vsote za primer smrti, temveč samo do tedaj zbrano matematično rezervacijo. Po izteku tega roka zavarovalnica izplača celotno zavarovalno vsoto. (2) Če je upravičenec namerno povzročil smrt zavarovane osebe, mu zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za primer smrti. V tem primeru zavarovalnica izplača zavarovalcu do tedaj zbrano matematično rezervacijo, če so bile do takrat vplačane najmanj tri letne premije. Kadar je zavarovalec tudi zavarovana oseba, se zbrana matematična rezervacija izplača njegovim zakonitim dedičem. (3) Če je smrt zavarovane osebe nastopila kot posledica vojne, vojnih operacij ali terorizma, zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za primer smrti, temveč samo do tedaj zbrano matematično rezervacijo. 13. člen: Obveznost zavarovalca o prijavljanju okoliščin (1) Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti ter so mu znane oziroma mu niso mogle ostati neznane. Pomembne so predvsem tiste okoliščine, na katere je zavarovalec odgovoril na obrazcu zavarovalnice. (2) Zavarovalec je dolžan zavarovalnico sproti obveščati tudi o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje življenjskega zavarovanja. Med take spremembe štejejo zlasti sprememba stalnega bivališča, priimka in podobno. 14. člen: Posledice neizpolnitve obveznosti zavarovalca glede prijave okoliščin (1) Zavarovalnica lahko zahteva razveljavitev pogodbe oziroma odkloni izplačilo zavarovalne vsote za smrt zavarovane osebe v prvih treh letih trajanja življenjskega zavarovanja, če je zavarovalec namenoma zamolčal katero koli okoliščino takšne narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari. (2) Če je bila pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za čas do konca obdobja, v katerem je zahtevala razveljavitev pogodbe. (3) V primeru ugotovitve nenamerne neresničnosti ali nepopolnosti prijave lahko zavarovalnica v prvih treh letih po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da odstopa od pogodbe ali predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. (4) V primeru iz prejšnjega odstavka preneha pogodba po izteku 14 dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svoj odstop od pogodbe; če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v 14 dneh od dneva, ko ga je prejel. (5) Če se pogodba razdre po določbi tretjega odstavka tega člena, je zavarovalnica dolžna izplačati matematično rezervacijo. (6) Če se je zavarovalni primer zgodil prej ali pozneje, kot je bila ugotovljena nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave, vendar pred razdrtjem pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi jo bilo potrebno plačati glede na resnično nevarnost. 15. člen: Dogovor o plačilu premije (1) Višino zavarovalne vsote za primer smrti in premije sporazumno določita zavarovalnica in zavarovalec v skladu z veljavno ponudbo zavarovalnice. Premija je odvisna predvsem od višine zavarovalne vsote, trajanja življenjskega zavarovanja in značilnosti zavarovane osebe, zlasti njene pristopne starosti, zdravstvenega stanja in življenjskega sloga. (2) Zavarovalec je dolžan plačevati premijo zavarovalnici, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ji je v interesu, da je premija plačana. (3) Ponudnik lahko ob izpolnitvi ponudbe plača tudi naplačilo premije. To plačilo se šteje za plačilo premije, če je pogodba sklenjena, v nasprotnem primeru se vrne ob upoštevanju 5. odstavka 3. člena teh pogojev. (4) Dogovorjena premija se plačuje mesečno. Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita tudi za drugačno dinamiko plačevanja premije. Premija zapade v plačilo ob začetku vsakega plačilnega obdobja. (5) Šteje se, da je premija plačana ob uri naslednjega dne po dnevu, ki je razviden iz plačilnega dokumenta. Delno plačilo premije se ne šteje kot plačilo premije. (6) Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastopi zavarovalni primer. (7) Zavarovalec je dolžan poleg dogovorjene premije plačati tudi vse prispevke in davke, ki so predpisani, ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja pogodbe. 16. člen: Posledice v primeru neplačila premije (1) Če premija ni plačana, zavarovalnica obvesti zavarovalca o neplačilu premije s priporočenim obvestilom na njegov naslov oziroma na zadnji spremenjeni naslov, ki ga je zavarovalec dostavil zavarovalnici. V priporočenem obvestilu zavarovalnica zavarovalcu določi rok plačila, ki ne sme biti krajši od enega meseca. Šteje se, da je bilo priporočeno obvestilo zavarovalcu vročeno, ne glede na to, ali je zavarovalec priporočeno obvestilo prevzel, če je zavarovalnica priporočeno obvestilo poslala na naslov, kot je predhodno navedeno. Za datum vročitve se šteje dan, ko je bilo priporočeno obvestilo poslano. (2) Če zavarovalec na zahtevo zavarovalnice iz prvega odstavka tega člena zapadle premije ne plača v roku, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica izjaviti zavarovalcu, da odstopa od pogodbe, če so ji bile dotlej plačane premije za manj kot prvi 2 leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma za manj kot prva 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. Premije, ki so bile plačane do odstopa od pogodbe, zavarovalnica ne vrne. (3) Če so bile zavarovalnici dotlej plačane zapadle premije za vsaj prvi 2 leti pri zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma za vsaj prva 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let, se v primeru neplačila premije šteje, da je zavarovalec podal zahtevo za življenjsko zavarovanje z avtomatičnim predujmom za pokrivanje zapadle premije (v skladu s 17. členom teh pogojev). 17. člen: Avtomatični predujem (1) Če zavarovalna premija ni plačana, zavarovalnica na podlagi 3. odstavka 16. člena zapadle neplačane premije za življenjsko zavarovanje, za dodatno življenjsko zavarovanje za primer smrti in za dodatna nezgodna zavarovanja (če so bila sklenjena poleg življenjskega zavarovanja po teh pogojih) poravna iz vrednosti police (v nadaljevanju: avtomatični predujem). (2) V času plačevanja premije z avtomatičnim predujmom življenjsko zavarovanje, dodatno življenjsko zavarovanje za primer smrti in dodatna nezgodna zavarovanja ostanejo v veljavi z zavarovalnimi vsotami, ki so veljale pred spremembo. (3) Zavarovalec lahko plačuje tekočo zapadlo premijo tudi med izvajanjem avtomatičnega predujma. Če je premija plačana do zapadlosti, se to šteje kot plačilo premije in se avtomatični predujem ne izvede, v nasprotnem primeru se plačilo upošteva kot vračilo dela dolga iz naslova avtomatičnega predujma. (4) Za avtomatični predujem, s katerim se pokriva zapadla neplačana premija, se obračunavajo obresti v skladu z 22. členom teh pogojev ŽVP-01/13 velja od

3 (5) Zavarovalec lahko kadar koli s pisnim obvestilom odstopi od plačevanja premije z avtomatičnim predujmom. 18. člen: Kapitalizacija (1) Zavarovalnica lahko na zahtevo zavarovalca življenjsko zavarovanje pretvori v kapitalizirano zavarovanje, če so bile zavarovalnici plačane zapadle premije za vsaj prvi 2 leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma za vsaj prva 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. (2) Kapitalizirani zavarovalni vsoti sta znižani zavarovalni vsoti za primer smrti in doživetja, ki se izračunata po metodah aktuarske matematike z upoštevanjem odkupne vrednosti iz 2. odstavka 24. člena in neplačane zapadle premije na dan kapitalizacije. Zavarovalnica izvede kapitalizacijo pod pogojem, da znaša znižana zavarovalna vsota za primer smrti in doživetja vsaj 500 EUR. (3) S kapitalizacijo življenjskega zavarovanja preneha obveznost plačevanja premij. (4) Vsa dodatna zavarovanja, ki so priključena življenjskemu zavarovanju, v primeru kapitalizacije življenjskega zavarovanja prenehajo na dan kapitalizacije. 19. člen: Sprememba dogovorjene premije ali zavarovalne vsote (1) Zavarovalec lahko na podlagi soglasja zavarovalnice v času trajanja življenjskega zavarovanja spremeni višino premije in zavarovalne vsote. (2) Znižanje premije in zavarovalne vsote je možno po preteku drugega zavarovalnega leta. (3) Povišanje zavarovalne vsote je možno pod pogojem, da je zdravstveno stanje zavarovane osebe ustrezno za sprejem v življenjsko zavarovanje. Zavarovalnica mora zahtevo za zvišanje zavarovalne vsote sprejeti ali odkloniti v roku 8 dni od dneva, ko je zahtevo prejela. Če zavarovalnica svoje odločitve v tem roku ne sporoči, se šteje, da je bila zahteva za zvišanje zavarovalne vsote odklonjena. (4) Premija in zavarovalna vsota se lahko spremenita največ do vrednosti minimalne oziroma maksimalne zavarovalne vsote in premije, ki ju določi zavarovalnica. (5) Nova zavarovalna vsota oziroma nova premija se izračuna na osnovi starosti zavarovane osebe ob spremembi in preostanka zavarovalne dobe obstoječega življenjskega zavarovanja. (6) Določila tega člena veljajo tudi za kapitalizirana zavarovanja pod pogojem, da je od zadnje plačane premije poteklo največ tri leta. (7) Če zavarovana oseba umre v prvem letu po spremembi premije zaradi zamolčane bolezni, zavarovalnica izplača kapitalizirano (znižano) zavarovalno vsoto pod pogojem, da je bila premija pred spremembo življenjskega zavarovanja plačana za najmanj 2 leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma najmanj za 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. 20. člen: Povišanje zavarovalne vsote brez ugotavljanja zdravstvenega stanja (1) Zavarovalec lahko zahteva povišanje zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja brez ugotavljanja zdravstvenega stanja zavarovane osebe, če je bila ponudba sprejeta brez pridržkov oziroma dopolnil zavarovalnice in je zavarovalec pripravljen plačevati ustrezno višjo premijo v naslednjih primerih: - poroka zavarovane osebe; - rojstvo otroka zavarovane osebe; - če zavarovana oseba najame posojilo za reševanje svojega stanovanjskega problema. (2) Zavarovalec lahko poviša zavarovalno vsoto v roku treh mesecev od nastanka dogodka, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena. Če zavarovalec te pravice ne uporabi, ta pravica preneha po preteku tega roka. (3) V skladu s povišanjem zavarovalne vsote se izračuna nova premija na osnovi starosti zavarovane osebe ob spremembi in preostanka zavarovalne dobe obstoječega življenjskega zavarovanja. (4) Zavarovalec lahko zavarovalno vsoto v skladu s prvim odstavkom tega člena poviša za največ 100 % prvotne zavarovalne vsote. Ne glede na prejšnji stavek nova zavarovalna vsota ne sme presegati zavarovalne vsote, do katere se lahko sklepa to življenjsko zavarovanje. (5) Če zavarovana oseba v prvem letu po povečanju zavarovalne vsote umre zaradi bolezni oziroma napravi samomor, zavarovalnica izplača prvotno dogovorjeno zavarovalno vsoto. 21. člen: Indeksacija (1) Življenjsko zavarovanje se lahko dogovori z indeksacijo. (2) Zavarovalne vsote se indeksirajo oziroma povišajo v skladu z inflacijo v državah Evropske unije, ki sestavljajo ekonomsko in monetarno unijo, vendar ne manj kot 1,5 % letno. (3) S povišanjem zavarovalne vsote se poviša tudi premija. Povišanje premije je odvisno od nove zavarovalne vsote, starosti zavarovane osebe na dan indeksacije, tveganj, upoštevanih pri izračunu premije in preostalega časa plačevanja premije. Iz tega sledi, da se zaradi povišanja pristopne starosti, povišanja premijske stopnje ter skrajšanja preostalega trajanja življenjskega zavarovanja premija poviša bolj kot zavarovalna vsota. (4) Indeksacija se izvede enkrat letno ob obletnici začetka življenjskega zavarovanja. (5) Če so skupaj z življenjskim zavarovanjem sklenjena tudi dodatna zavarovanja, se v skladu s povišanjem zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja povišajo tudi zavarovalne vsote in premija dodatnih zavarovanj, razen če ni v posebnih pogojih za dodatna zavarovanja drugače določeno. (6) Zavarovalnica zavarovalca o indeksaciji pisno obvesti najkasneje v roku štirinajstih dni od izvedene indeksacije. (7) Nove zavarovalne vsote veljajo za vse zavarovalne primere, ki nastanejo po datumu indeksacije, ki je naveden v dodatku k polici. (8) Zadnja indeksacija zavarovalnih vsot se izvrši 5 let pred iztekom življenjskega zavarovanja. 22. člen: Predujem (1) V primeru, če zavarovalec izpolnjuje pogoje, pod katerimi je upravičen zahtevati odkup (1. odstavek 24. člena), lahko zavarovalnica zavarovalcu na njegovo zahtevo vnaprej izplača del vrednosti zavarovalne police v obliki predujma, ki ga zavarovalec pozneje lahko vrne. Zavarovalec uveljavlja pravico do predujma na podlagi pisne zahteve, ki jo predloži zavarovalnici. (2) Od prejetega predujma mora zavarovalec plačevati obresti v višini 5,5 % letno. Obresti se obračunavajo konformno na mesečni osnovi po principu obrestno obrestnega računa. Zavarovalec lahko obresti poravna ob nastopu zavarovalnega primera. Vračilo predujma in plačevanje obresti ne vplivata na obveznost plačevanja premije. (3) Kadar zavarovalnica odobri predujem, se sklene poseben dogovor z zavarovalcem o predujmu, ki postane sestavni del pogodbe. Višina dogovorjenega predujma ne more biti višja od vrednosti zavarovalne police ob upoštevanju davčnih ter drugih obveznosti zavarovalca v primeru prekinitve pogodbe. (4) Vrednost zavarovalne police mora biti v vsakem trenutku vsaj tolikšna, da je v primeru razdrtja pogodbe mogoče iz nje poplačati morebitne davčne obveznosti. Ko se vrednost zavarovalne police, zmanjšana za morebitne davčne obveznosti, izčrpa, se pogodba razdre, o čemer zavarovalnica pisno obvesti zavarovalca. (5) Razdrtje pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena se šteje kot odkup življenjskega zavarovanja. Iz preostanka vrednosti zavarovalne police zavarovalnica poplača morebitne davčne obveznosti. (6) Če nastane zavarovalni primer smrti ali doživetja, zavarovalnica izplača pogodbeno določeno zavarovalno vsoto zmanjšano za znesek morebitnega nevrnjenega predujma, vključno z obrestmi. (7) Za predujem po tem členu se šteje tudi avtomatični predujem iz 17. člena. 23. člen: Preoblikovanje v življenjsko zavarovanje za primer smrti (1) Zavarovalec lahko zahteva preoblikovanje življenjskega zavarovanja v življenjsko zavarovanje za primer smrti s prenehanjem plačevanja premije, če so bile do dneva zahtevka plačane premije za najmanj dve leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma za najmanj tri leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. (2) Zavarovalnica odobri preoblikovanje, če je na dan preoblikovanja vrednost police vsaj 500 EUR in je zdravstveno stanje zavarovane osebe ustrezno za sprejem v življenjsko zavarovanje. (3) Življenjsko zavarovanje se preoblikuje tako, da se ob upoštevanju odkupne vrednosti, zmanjšane za neplačane zapadle premije na dan spremembe, zavarovalna vsota za primer smrti ohrani v višini, ki je veljala pred spremembo, zavarovalna vsota za primer doživetja pa se ustrezno zniža. Ne glede na določilo prejšnjega stavka se po metodah aktuarske matematike ustrezno zniža tudi zavarovalna vsota za primer smrti, če odkupna vrednost zmanjšana za neplačane zapadle premije ne zadostuje za ohranitev njene višine. (4) Zavarovalna vsota za doživetje se po preoblikovanju po metodah aktuarske matematike določi v višini, ki upošteva starost zavarovane osebe, preostanek zavarovalne dobe, vrednost police ter višino enkratne premije za primer smrti na dan spremembe. Zavarovalna vsota za primer doživetja se izplača samo, če zavarovana oseba doživi potek zavarovalne dobe. (5) Ob nastanku zavarovalnega primera po preoblikovanju zavarovalnica izplača novo dogovorjeno zavarovalno vsoto, zmanjšano za morebitne predujme vključno z obrestmi. (6) Vsa dodatna zavarovanja, ki so priključena življenjskemu zavarovanju, s preoblikovanjem v življenjsko zavarovanje za primer smrti prenehajo na dan preoblikovanja. 24. člen: Odkup življenjskega zavarovanja (1) Na pisno zahtevo zavarovalca zavarovalnica izplača odkupno vrednost življenjskega zavarovanja, če pogodba ni bila razvezana in so bile do tedaj plačane premije za najmanj 2 leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma za najmanj 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. (2) Za datum odkupa se lahko določi le prvi dan v mesecu ob uri. Z dnem odkupa pogodba in z njo zavarovalno kritje prenehata. (3) Odkupna vrednost police ob dosegu minimalnih pogojev iz prvega odstavka tega člena znaša 97 % matematične rezervacije, izračunane po metodah aktuarske 3 01-ŽVP-01/13 velja od

4 matematike. Odkupna vrednost police v kasnejšem obdobju je enaka višini matematične rezervacije v trenutku odkupa, zmanjšane za takšen sorazmerni delež med 3 % in 0 %, tako da je ob izteku dogovorjenega trajanja življenjskega zavarovanja odkupna vrednost police enaka matematični rezervaciji. (4) Odkupna vrednost dokupljene zavarovalne vsote iz naslova pripisanih presežkov iz 26. člena teh pogojev znaša 97 % matematične rezervacije dodatne zavarovalne vsote. (5) Znesek, ki ga zavarovalnica izplača iz naslova odkupne vrednosti police, je enak vrednosti police na dan odkupa, zmanjšan za morebitne davčne obveznosti. (6) Pravice do odkupa nimajo niti upniki zavarovalca niti upravičenci iz življenjskega zavarovanja. Odkup življenjskega zavarovanja sme izjemoma zahtevati upnik, ki mu je bila polica izročena v zastavo in je to v polici vpisano, če z zastavo zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poravnana. (7) Datum odkupa in izplačilo denarnega zneska iz 5. odstavka tega člena se izvede v skladu z vsakokratnim veljavnim Navodilom o izvajanju odkupov, ki ga sprejme uprava zavarovalnice. 25. člen: Obnovitev življenjskega zavarovanja (1) Življenjsko zavarovanje, ki je razdrto skladno z 2. odstavkom 16. člena, se lahko obnovi na pisno zahtevo zavarovalca, vendar najkasneje v roku 12 mesecev od izteka meseca, za katerega je plačana zadnja premija. (2) Obveznost zavarovalnice pri obnovljenem življenjskem zavarovanju začne ob uri tistega dne, ko je zavarovalnica sprejela zahtevo za obnovitev življenjskega zavarovanja, pod pogojem, da so plačane vse zapadle premije življenjskega zavarovanja in da je zdravstveno stanje zavarovane osebe ustrezno za sprejem v življenjsko zavarovanje. Zavarovalnica mora zahtevo za obnovitev sprejeti ali odkloniti v roku 8 dni od dneva, ko je zahtevo prejela, če so izpolnjeni vsi pogoji za obnovitev. Če zavarovalnica svoje odločitve v tem roku ne sporoči, se šteje, da je zahteva za obnovitev odklonjena. (3) Če je zahteva za obnovitev predložena v roku 3 mesecev od izteka meseca, za katerega je bila plačana zadnja premija, jo je zavarovalnica dolžna sprejeti ne glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe. (4) Od datuma obnovitve življenjskega zavarovanja veljajo na polici zavarovalne vsote in premije kot pred razdrtjem police, če je zdravstveno stanje zavarovane osebe ustrezno, v nasprotnem se zavarovalne vsote ustrezno aktuarsko prevrednotijo. (5) Če zavarovana oseba umre v prvem letu po obnovitvi življenjskega zavarovanja zaradi zamolčane bolezni, zavarovalnica izplača znižano zavarovalno vsoto pod pogojem, da je bila premija pred obnovitvijo življenjskega zavarovanja plačana za najmanj 2 leti pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 15 let oziroma najmanj za 3 leta pri življenjskih zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 15 let. (6) Če premija ni bila plačana za dve oziroma tri leta, zavarovalnica nima nobene obveznosti. 26. člen: Udeležba v delitvi presežka (1) Presežek za življenjsko zavarovanje, sklenjeno po teh pogojih, se ustvarja, če je donos naložb kritnega sklada življenjskih zavarovanj v poslovnem letu višji, kot je vračunana donosnost v tem življenjskem zavarovanju, ki jo predstavlja tehnična obrestna mera tega življenjskega zavarovanja, in/ali če je umrljivost nižja in/ali so stroški nižji, kot so upoštevani pri izračunu premije tega življenjskega zavarovanja. (2) O višini udeležbe v letnem presežku odloča vsako leto uprava družbe. Višina udeležbe v letnem presežku se določi v odstotkih (v nadaljevanju: odstotek za pripis letnega presežka). (3) Pri razdelitvi letnega presežka so udeležene police, veljavne na dan preteklega poslovnega leta, za katerega se pripisuje presežek, ob pogoju, da je bila polica ob koncu poslovnega leta v veljavi najmanj 24 mesecev. (4) Osnova za pripis letnega presežka je matematična rezervacija na dan tistega leta, za katerega se pripisuje presežek. (5) Letni presežek, ki se pripiše življenjskemu zavarovanju, se izračuna kot produkt osnove za pripis presežka in odstotka za pripis letnega presežka. (6) Zavarovalec lahko ob sklenitvi življenjskega zavarovanja izbira med izplačilom presežka v denarju ali pa v obliki dokupa zavarovalne vsote. V primeru, da je zavarovalec izbral izplačilo presežka v denarju, oziroma je po polici v tekočem poslovnem letu nastal zavarovalni primer ( smrt, doživetje), se izplačilo presežka za preteklo poslovno leto izvede najkasneje do konca tekočega poslovnega leta. (7) V primeru dokupa zavarovalne vsote se pripisani letni presežek po metodah aktuarske matematike pretvori v dodatno zavarovalno vsoto, ki se izplača ob nastopu zavarovalnega primera smrti ali doživetja. (8) Letni presežek, določen v skladu s petim in sedmim odstavkom tega člena, se življenjskemu zavarovanju pripiše najkasneje do v tekočem letu za preteklo poslovno leto. (9) Pisno obvestilo o pripisanem letnem presežku za preteklo poslovno leto izda zavarovalnica najkasneje do v tekočem letu. (10) Dodatna zavarovanja, priključena k življenjskemu zavarovanju, niso upravičena do udeležbe v presežku. 27. člen: Dodatna zavarovanja (1) V skladu z veljavnimi pogoji in ponudbo zavarovalnice je ob sklenitvi in v času trajanja življenjskega zavarovanja mogoče življenjskemu zavarovanju priključiti tudi dodatna zavarovanja. (2) Če je poleg življenjskega zavarovanja priključeno tudi dodatno zavarovanje, lahko vsaka pogodbena stranka po prvem letu trajanja pogodbe dodatno zavarovanje pisno odpove s 30 dnevnim odpovednim rokom. (3) Zavarovalnica zavarovalca pisno obvesti o izvedeni spremembi pogodbe. 28. člen: Določitev upravičenca (1) Zavarovalec določi upravičenca praviloma ob sklenitvi zavarovanja. (2) Zavarovalec lahko določi upravičenca tudi s kakšnim poznejšim pravnim poslom. (3) Upravičenca ni potrebno določiti po imenu, dovolj je, da so v polici navedeni nujni podatki za njegovo določitev. (4) Če so za upravičence določeni otroci, pripada korist tudi tistim, ki so rojeni pozneje. Korist, namenjena zakoncu, pa pripada osebi, ki je bila z zavarovano osebo v zakonski zvezi v trenutku njegove smrti. (5) Če zavarovalec ni hkrati tudi zavarovana oseba, je za določitev upravičenca potrebno pisno soglasje zavarovane osebe. 29. člen: Uporaba pravic iz življenjskega zavarovanja (1) Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo vse pravice iz pogodbe zavarovalcu. (2) Vse zavarovalčeve izjave in odločitve v zvezi z uporabo pravic iz pogodbe so za zavarovalnico obvezujoče samo tedaj, če so ji predložene pisno, pred nastankom zavarovalnega primera in če zavarovalnica z njimi soglaša. (3) Če upravičenec umre pred nastankom zavarovalnega primera, zavarovalna vsota ne pripada njegovim dedičem, temveč naslednjemu upravičencu; če le-ta ni določen, pa zavarovalcu. (4) Svojo pravico do zavarovalne vsote sme upravičenec prenesti na drugo osebo pred zavarovalnim primerom, vendar je za to potrebna pisna privolitev zavarovalca, v kateri mora biti navedeno ime tistega, na katerega prenaša pravico. (5) Polico se lahko zastavi. Zastava police je za zavarovalnico veljavna le, če je bila pisno obveščena, da je polica zastavljena določenemu upniku. 30. člen: Izplačila po pogodbi (1) Ko nastopi zavarovalni primer, mora zavarovana oseba ali upravičenec zavarovalnici predložiti v pisni ali elektronski obliki zahtevek in na svoje stroške čim prej priskrbeti in predložiti naslednje listine: - original police; - izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrtni primer; - dokazilo o vzroku smrti, če gre za smrtni primer; - dokazilo, da sme zahtevati izplačilo, če to ni razvidno iz police; - druga dokazila na zahtevo zavarovalnice. (2) Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalno vsoto ali njen del v skladu s pogodbo v roku 14 dni od dneva, ko je ugotovljena obveznost zavarovalnice in njena višina. (3) V primeru, da oseba, ki zahteva izplačilo, ne predloži vseh listin, določenih v 1. odstavku tega člena, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so bile zavarovalnici predložene vse listine iz 1. odstavka tega člena. (4) Kadar zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto osebi, ki bi imela do nje pravico, če zavarovalec ne bi bil določil upravičenca, zavarovalnica nima nobenih obveznosti iz pogodbe, če v trenutku izvršenega izplačila ni vedela ali ni mogla vedeti, da je upravičenec določen z oporoko ali nekim drugim aktom, ki mu ni bil predložen ob izplačilu. V tem primeru ima upravičenec pravico zahtevati vračilo le od osebe, ki je prejela zavarovalnino. Enako velja tudi v primeru spremembe upravičenca. 31. člen: Izdajanje dvojnika police (1) Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom le tedaj, ko prejme dokazilo o preklicu police, potrjeno s strani Uradnega lista RS, s katerim je izgubljena izvirna polica razglašena za neveljavno. (2) Zavarovalnica lahko odloči, da se izgubljena polica do določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez navedenega dokazila o preklicu police. 32. člen: Stroški storitev (1) Zavarovalec oziroma zavarovana oseba je dolžna plačati storitve, ki jih posebej zahteva od zavarovalnice. Višino stroškov teh storitev objavi zavarovalnica v vsakokratnem veljavnem ceniku. (2) Zavarovalnica ne krije stroškov medicinskih preiskav in medicinske dokumentacije, ki jih mora zavarovana oseba oziroma upravičenec predložiti ob nastanku zavarovalnega primera kot dokazilo o nastanku in obstoju zavarovalnega primera, kakor tudi nobenih stroškov odvetniškega in drugih oblik zastopanja v postopku reševanja zavarovalnega primera ŽVP-01/13 velja od

5 33. člen: Varstvo osebnih podatkov (1) Zavarovalec oziroma zavarovana oseba do preklica dovoljuje zavarovalnici, da v svojih zbirkah shranjuje, obdeluje in uporablja njegove osebne podatke, ki so potrebni za izvajanje življenjskega zavarovanja in za namene obveščanja zavarovalca in zavarovane osebe o novostih in ponudbah s področja zavarovalnih in finančnih produktov. (2) Zavarovana oseba s podpisom ponudbe zavarovalnici in njenemu pooblaščencu dovoljuje in ju pooblašča za vpogled v zdravstveno dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki je potrebna za ugotavljanje okoliščin za sklenitev življenjskega zavarovanja in ugotavljanje obveznosti zavarovalnice. (3) Zavarovalec oziroma zavarovana oseba obenem soglaša, da zavarovalnica posreduje nekatere zbrane osebne podatke (osebno ime, naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte in številko telefaksa) tudi drugim družbam, ki so z zavarovalnico v kapitalskih povezavah, ter drugim z zavarovalnico povezanim odvisnim ali obvladujočim družbam. Le-te lahko podatke uporabijo samo za namene neposrednega trženja, med drugim za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov. (4) Zavarovalec oziroma zavarovana oseba lahko kadarkoli pisno zahteva, da se preneha z uporabo njegovih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja po prejšnjem odstavku. Zavarovalnica se obvezuje, da bo najkasneje v 15 dneh preprečila uporabo osebnih podatkov, za katero je bilo dano dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena. (5) Zavarovalnica se obvezuje, da bo vse osebne podatke skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. 34. člen: Pritožbeni postopek in postopek v primeru spora (1) Zavarovalec, zavarovana oseba ali upravičenec lahko v 15 dneh po prejemu pisne odločitve vloži pisno pritožbo na zavarovalnico, ki mora pritožbo obravnavati skladno z internim pravilnikom. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni. (2) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, iz določenih razlogov pa tudi pred Varuhom dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu. (3) Za urejanje razmerij iz pogodbe se uporablja slovensko pravo. V primeru sodnega spora je za reševanje pristojno sodišče v Kopru. Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana ŽVP-01/13 velja od