Poroc ilo o solventnosti in financ nem položaju (SFCR) Merkur zavarovalnica d.d. Merkur zavarovalnica d.d. Dunajska cesta Ljubljana Slo

Transkripcija

1 Poroc ilo o solventnosti in financ nem položaju (SFCR) Dunajska cesta Ljubljana Slovenija Matic na številka: LEI: NLK1LRL7XHBE74

2

3 Kazalo Povzetek 6 A Poslovanje in rezultati 9 A.1 Poslovanje A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj A.3 Naložbeni rezultati A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih A.5 Druge informacije B Sistem upravljanja 17 B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja B.1.1 Politika upravljanja zavarovalnice B.1.2 Ocena sistema upravljanja B.1.3 Ključne funkcije B.1.4 Skupščina delničarjev B.1.5 Nadzorni svet B.1.6 Komisije nadzornega sveta B.1.7 Uprava B.1.8 Organizacijska struktura B.1.9 Politika prejemkov B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti B.3.1 Sistem upravljanja tveganj B.3.2 Lastna ocena tveganj in solvetnosti B.4 Sistem notranjega nadzora B.4.1 Izvajanje funkcije spremljanja skladnosti B.5 Funkcija notranje revizije B.6 Aktuarska funkcija B.7 Zunanje izvajanje B.8 Druge informacije C Profil tveganja 34 C.1 Zavarovalno tveganje C.2 Tržno tveganje C.3 Kreditno tveganje C.4 Likvidnostno tveganje C.5 Operativno tveganje C.6 Druga pomembna tveganja Stran 3

4 Kazalo C.7 Druge informacije D Vrednotenje za namene solventnosti 46 D.1 Sredstva D.1.1 Neopredmetena sredstva D.1.2 Odložene terjatve za davek D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo D.1.4 Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja) D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja D.1.6 Krediti in hipoteke D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb D.1.8 Terjatve D.1.9 Denar in denarni ustrezniki D.1.10Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije D.2.1 Izračun najboljše ocene za življenjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja po načinu življenjskega (v nadaljevanju SLT zdravstveno) D Predpostavke drugega reda D Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb D Meje zavarovalnih pogodb D.2.2 Izračun najboljše ocene za premoženjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja po načinu neživljenjskega (v nadaljevanju NSLT zdravstveno) D Metode in predpostavke za škodne rezervacije D Metode in predpostavke za premijske rezervacije D Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb D.2.3 Poenostavitve pri izračunu najboljše ocene D.2.4 Izračun marže za tveganje (RM) D.2.5 Opis razreda negotovosti v modelu po področju D.2.6 Vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov 55 D Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb D Razlike med najboljšo oceno in vrednotenjem za potrebe računovodskega poročanja D.3 Druge obveznosti D.4 Alternativne metode vrednotenja D.5 Druge informacije E Upravljanje kapitala 63 E.1 Lastna sredstva E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital Stran 4

5 Kazalo E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 69 E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom E.6 Druge informacije Kazalo slik 70 Kazalo tabel 71 Priloge 72 Stran 5

6 Povzetek, Ljubljana (v nadaljevanju tudi:»zavarovalnica«ali»merkur zavarovalnica«) objavlja Poročilo o solventnosti in finančnem položaju, pri čemer so upoštevane zahteve iz Zakona o zavarovalništvu, Ur. l. RS, št. 93/2015 (v nadaljevanju:»zzavar-1«), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Ur. l. Evropske unije, L 12, 17. januar 2015 (v nadaljevanju:»direktiva Solventnost II«), in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/467 z dne 30. septembra 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/35 v zvezi z izračunom solventnostnega kapitala za več kategorij sredstev, ki jih imajo v posesti zavarovalnice in pozavarovalnice, Ur. l. Evropske unije L 85, april 2016 (v nadaljevanju tudi:»delegirana uredba«), podzakonskih aktov Agencije za zavarovalni nadzor in smernic Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Zavarovalnica vsako leto pripravlja Letno poročilo, sestavljeno iz Poslovnega in Računovodskega dela poročila. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnica pripravlja kot dodaten dokument, ki dopolnjuje Letno poročilo v smislu pregleda nad solventnostjo zavarovalnice in obravnavanimi tveganji. Merkur zavarovalnica je del zavarovalniške skupine Merkur in na slovenskem trgu izvaja zavarovalne posle od leta Največji vpliv na rezultat zavarovalnice imajo zavarovanja iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj in med temi zavarovanja z udeležbo na dobičku. Med premoženjskimi zavarovanji glavnino poslovanja predstavljajo zavarovanja izpada dohodka. V letu 2018 zavarovalnica ni pomembno spremenila strukture svojega portfelja po zavarovalnih vrstah. Zavarovalnica redno nadgrajuje svoje sisteme, pristope in procese za izpolnjevanje regulatornih zahtev. Zavarovalnica tako ocenjuje, da ima učinkovit in zanesljiv sistem upravljanja, ki ji omogoča stalno spremljanje dogajanj, predvsem z vidika tveganj, poročanja in opredelitve odgovornosti na različnih ravneh zavarovalnice. Temu je prilagojena tudi aktualna organizacijska struktura in delovanje ključnih funkcij. Prav tako ima zavarovalnica vzpostavljene postopke za preverjanje sposobnosti in primernosti za funkcije vodenja in nadzora. V okviru sistema upravljanja tveganj ima zavarovalnica vzpostavljene postopke za različne faze procesa upravljanja tveganj, vključno s procesom lastne ocene tveganj in solventnosti in aktivnostmi na področju sistema notranjih kontrol. Področje upravljanja tveganj upravo podpira pri njeni odgovornosti glede spremljanja tveganj tako s predlogi glede Strategije upravljanja tveganj in sistema limitov, kot tudi primernim poročanjem o tveganjih na ravni zavarovalnice, da se zagotovi doseganje poslovnih ciljev v okviru sposobnosti prevzemanja tveganj. V okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2018 je zavarovalnica ugotovila ustrezno Stran 6

7 Povzetek preskrbljenost s kapitalom oz. pokritost kapitalskih zahtev z lastnimi sredstvi tudi v celotnem planskem obdobju. V skladu z zahtevami regulative ima zavarovalnica vzpostavljen učinkovit sistem notranjih kontrol oz. notranjega nadzora, ki vključuje upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora, ustrezno opredelitev poročanja na vseh ravneh in funkcijo spremljanja skladnosti. Notranja revizija v zavarovalnici izvaja neodvisno in nepristransko dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, ki je zasnovana z namenom dodajanja vrednosti in izboljševanja delovanja zavarovalnice. Poleg sodelovanja pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj je aktuarska funkcija vključena še posebej v izračune zavarovalno-tehničnih rezervacij in preverjanje ustreznosti pozavarovalnih pogojev ter politike prevzemanja tveganj. Zavarovalnica ima zunanjega izvajalca storitev upravljanja določenih portfeljev finančnih naložb in ima zato vzpostavljene standarde in načela glede izločenih poslov. Zavarovalnica svoje poglede in stališča glede posameznih vrst tveganj opredeljuje in dokumentira v Strategiji upravljanja tveganj in drugih dokumentih v povezavi z upravljanjem tveganj. V poglavju C je predstavljen profil tveganj, kot izhaja iz strukture oziroma doprinosa posameznih modulov standardne formule k izračunu kapitalskih zahtev. Predstavljene so tudi glavne značilnosti, metode in pristopi, uporabljeni pri posameznih kategorijah tveganj. Prispevek k bruto zahtevanemu solventnostnemu kapitalu iz naslova zavarovalnega tveganja je pri življenjskih zavarovanjih največji pri tveganju stroškov. Pri zdravstvenih in premoženjskih zavarovanjih je prispevek k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu iz naslova zavarovalnega tveganja največji pri tveganju premije in rezervacij. Iz strukture zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice je razvidno, da največje tržno tveganje predstavlja tveganje spremembe kreditnih pribitkov oz. tveganje razpona. Med sredstvi zavarovalnice so na nihanja v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev občutljive naložbe v dolžniške vrednostne papirje (tako direktne kot tudi preko investicijskih skladov). V portfelju zavarovalnica nima obveznosti, ki bi bile občutljive na kreditni položaj izdajateljev vrednostnih papirjev ali na koncentracijo tržnih tveganj, so pa obveznosti zavarovalnice občutljive na tveganje neplačila nasprotne stranke, t.j. pozavarovatelja. Zavarovalnica obvladuje kratkoročno likvidnostno tveganje s skrbnim načrtovanjem denarnih pritokov in odtokov ter z visokim deležem likvidnih naložb v portfelju. Operativna tveganja zavarovalnica omejuje s stalno nadgradnjo sistema notranjih kontrol. Prek identifikacije, dokumentiranja in stalnega ocenjevanja ustreznosti glavnih poslovnih procesov zavarovalnica skrbi za jasno razmejevanje nalog, odgovornosti in opredeljene poročevalske linije. Pri vrednotenju sredstev in obveznosti za namene solventnosti največ sprememb v primerjavi z vrednostmi iz računovodskih izkazov izhaja iz vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij t.j. določanja najboljše ocene in marže za tveganje. Pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev skladno z Direktivo zavarovalnica v prvi vrsti upošteva kotirajočo ceno iz aktivnih trgov. V kolikor le-ta ni na voljo, se pri določanju poštene vrednosti uporabi alternativne metode vrednotenja, ki temeljijo na tržnem pristopu. Stran 7

8 Povzetek Glede na izračune zahtevanega solventnostnega kapitala je zavarovalnica ob koncu leta 2018 najbolj občutljiva na tržna tveganja in med temi na tveganje spremembe kreditnih pribitkov oz. tveganje razpona. Izračuni solventnosti so pokazali ustrezno pokritost zavarovalnice z lastnimi sredstvi. Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice znaša na dan TEUR. Za izpolnjevanje zahtevanega solventnostnega kapitala ima zavarovalnica na voljo TEUR lastnih sredstev, kar ustreza solventnostnemu količniku 157,5%. Pri tem zavarovalnica v celoti uporablja standardno formulo, brez uporabe delnih notranjih modelov ali parametrov, specifičnih za zavarovalnico. Primerna lastna sredstva so v celoti sestavljena iz lastnih sredstev stopnje 1 tako za kritje zahtevanega solventnostnega, kot tudi minimalnega kapitala. Zavarovalnica v strukturi lastnih sredstev nima pomožnih lastnih sredstev, podrejenih postavk ali sredstev s kakršnimikoli omejitvami. Na dan poročanja in objave Poročila o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice presoja s strani zunanje revizije še ni bila zaključena. Revizija bo izvedena v okviru rokov, postavljenih z ZZavar-1. Stran 8

9 A Poslovanje in rezultati A.1 Poslovanje Osnovni podatki o družbi Ime družbe: Merkur zavarovalnica d. d., Ljubljana Sedež: Dunajska cesta 58, Ljubljana, Slovenija Statusno pravna oblika: delniška družba Začetek poslovanja: Številka vpisa v sodni register: 1/20196/00 pri Okrožnem sodišče v Ljubljani Matična številka: ID za DDV: SI LEI koda: NLK1LRL7XHBE74 Ime in kontaktni podatki nadzornika zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike Ljubljana Tel.: +386 (1) Faks: +386 (1) E-naslov: agencija@a-zn.si Podatki o zunanji reviziji zavarovalnice Na predlog nadzornega sveta je skupščina za revizorja za poslovna leta 2016, 2017 in 2018 imenovala družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana. Kontaktni podatki: Delniški kapital in delničarji Osnovni kapital zavarovalnice je na dan znašal EUR in je razdeljen na kosovnih delnic, ki v celoti pripadajo edinemu delničarju Merkur International Holding AG. Podjetja v skupini Merkur zavarovalnica je v 100% lasti Merkur International Holding AG, Graz, ki je v 100% lasti Merkur Versicherung AG, le-ta pa v 100% lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt Vermögensverwaltung, Avstrija. V nadaljevanju je prikazana organizacijska struktura zavarovalniške skupine Merkur in povezanost družb v skupini na dan Stran 9

10 Poslovanje in rezultati Slika 1: Organizacijska struktura zavarovalniške skupine Merkur Ime in kontaktni podatki nadzornika skupine Finanzmarktaufsicht Otto-Wagner-Platz 5 A-1090 Dunaj Tel.: (+43) Faks: (+43-1) E-naslov: fma@fma.gv.at Poslovanje zavarovalnice in geografsko območje Zavarovalnica izvaja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije skladno z določbami ZZavar-1, z izjemo aktivnega pozavarovanja. V skladu z Direktivo Solventnost II zavarovalnica izvaja zavarovalne posle iz skupine premoženjskih zavarovanj v naslednjih zavarovalnih vrstah: zavarovanje za stroške zdravljenja, zavarovanje izpada dohodka, požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju, splošno zavarovanje odgovornosti, različne finančne izgube. Stran 10

11 Poslovanje in rezultati Iz skupine življenjskih zavarovanj pa v naslednjih zavarovalnih vrstah: zdravstveno zavarovanje, zavarovanje z udeležbo na dobičku, zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja, druga življenjska zavarovanja. V obdobju poročanja ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na poslovanje zavarovalnice. A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj V nadaljevanju so prikazani podatki po posameznih vrstah poslovanja (v skladu z Direktivo Solventnost II), ki imajo pomemben vpliv na rezultat zavarovalnice (vrsta poslovanja zdravstveno zavarovanje je v računovodskih izkazih podjetja prikazana v skupini premoženjskih zavarovanj). V Tabeli 1 so prikazane vrednosti premij, škod in obratovalnih stroškov po vrstah poslovanja v letih 2018 in 2017 na območju Republike Slovenije. Za namene Solventnost II so vrednosti enake kot v računovodskih izkazih podjetja, razen sprememba rezervacij za stroške obdelave škod, kjer so navedeni zneski v skladu s Solventnost II prikazani med obratovalnimi stroški (v računovodskih izkazih so prikazani med odhodki za škode). Stran 11

12 Poslovanje in rezultati v TEUR Obračunane premije Požarno Zavarovanje Zavarovanje zavarovanje in Splošno Različne za stroške izpada zavarovanje zavarovanje finančne SKUPAJ zdravljenja dohodka druge škode na odgovornosti izgube 2018 premoženju Obračunane bruto zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Prihodki od premije Bruto prihodki od zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Odhodki za škode Obračunani bruto zneski škod Delež pozavarovateljev Neto Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij Bruto spremembe drugih ZT rezervacij Delež pozavarovateljev Neto Obratovalni stroški Stroški splošnih služb Stroški upravljanja naložb Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov Neto stroški pridobitev Skupaj Število sklenjenih zavarovanj v TEUR Obračunane premije Požarno Zavarovanje Zavarovanje zavarovanje in Splošno Različne za stroške izpada zavarovanje zavarovanje finančne SKUPAJ zdravljenja dohodka druge škode na odgovornosti izgube 2017 premoženju Obračunane bruto zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Prihodki od premije Bruto prihodki od zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Odhodki za škode Obračunani bruto zneski škod Delež pozavarovateljev Neto Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij Bruto spremembe drugih ZT rezervacij Delež pozavarovateljev Neto Obratovalni stroški Stroški splošnih služb Stroški upravljanja naložb Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov Neto stroški pridobitev Skupaj Število sklenjenih zavarovanj Tabela 1: Premije, škode in obratovalni stroški v 2018 in 2017 za premoženjska zavarovanja Stran 12

13 Poslovanje in rezultati v TEUR Obračunane premije Zdravstveno z udeležbo vezano na življenjska SKUPAJ zavarovanje pri dobičku indeks ali zavarovanja 2018 en. premoženja Obračunane bruto zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Prihodki od premije Bruto prihodki od zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Odhodki za škode Obračunani bruto zneski škod Delež pozavarovateljev Neto Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij Bruto spremembe drugih ZT rezervacij Neto Obratovalni stroški Stroški splošnih služb Stroški upravljanja naložb Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov Neto stroški pridobitev Skupaj Skupni znesek odkupov Število sklenjenih zavarovanj Zavarovanje, Zdravstveno Zavarovanje vezano na Druga zavarovanje z udeležbo indeks ali življenjska SKUPAJ v TEUR pri dobičku en. premoženja zavarovanja 2017 Obračunane premije Obračunane bruto zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Prihodki od premije Bruto prihodki od zavarovalne premije Delež pozavarovateljev Neto Odhodki za škode Obračunani bruto zneski škod Delež pozavarovateljev Neto Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij Bruto spremembe drugih ZT rezervacij Neto Obratovalni stroški Stroški splošnih služb Stroški upravljanja naložb Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov Neto stroški pridobitev Skupaj Skupni znesek odkupov Število sklenjenih zavarovanj Tabela 2: Premije, škode in obratovalni stroški v 2018 in 2017 za življenjska zavarovanja Stran 13

14 Poslovanje in rezultati Na rezultate pri sklepanju zavarovanj imajo največji vpliv zavarovalno tveganje, tržno tveganje obrestnih mer in operativno tveganje. Podrobnejši opis tveganj in tehnik za zmanjševanje tveganj je podan v razdelkih B in C. Pri premoženjskih zavarovanjih glavnino poslovanja predstavljajo zavarovanja izpada dohodka. Prispevajo 86,6% (leto 2017: 86,5%) neto prihodkov iz premij in imajo v letu 2018 škodni količnik 34% (leto 2017: 34%). Škodni količnik se glede na predhodno leto ni spremenil. Druga največja vrsta poslovanja je požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju. Ta predstavlja 11,5% (leto 2017: 11,8%) neto prihodkov iz premij in ima v letu 2018 škodni količnik 62% (leto 2017: 63%). Tudi pri tej vrsti poslovanja ne beležimo občutne spremembe škodnega količnika glede na preteklo leto. Pri življenjskih zavarovanjih glavnino poslovanja predstavljajo zavarovanja z udeležbo na dobičku. Prispevajo 87% (leto 2017: 89%) neto prihodkov iz premij. Glavnina odhodkov za škode pri tej vrsti poslovanja so izplačila iz doživetja in predčasnih prekinitev. Izplačila iz naslova smrti in obolevnosti so pri življenjskih zavarovanjih v letu 2018 znašala TEUR (leto 2017: TEUR), kar je v mejah pričakovanih odhodkov. Stran 14

15 Poslovanje in rezultati A.3 Naložbeni rezultati Naložbeni rezultati zavarovalnice so po razredih sredstev prikazani v spodnji preglednici. v TEUR Prihodki od naložb Prihodki od obresti finančnih naložb razpoložljivih za prodajo finančnih naložb v posesti do zapadlosti finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI posojil in terjatve Dividende naložb razpoložljivih za prodajo Dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo Dobički finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 23 0 Neiztrženi dobički kritnega sklada z naložbenim tveganjem skozi IPI Ostali prihodki od vrednotenja 0 2 Skupaj prihodki od naložb Odhodki od naložb Oslabitve naložb razpoložljivih za prodajo Izgube finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI Izgube finančnih naložb razpoložljivih za prodajo Neiztržene izgube kritnega sklada z naložbenim tveganjem skozi IPI Ostali odhodki od naložb Skupaj odhodki od naložb Neto donos naložb Neto donos: - finančnih naložb razpoložljivih za prodajo finančnih naložb v posesti do zapadlosti finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI posojil in terjatve ostalo Neto donos naložb Tabela 3: Prihodki in odhodki od naložb Ostali prihodki od vrednotenja vključujejo tečajne razlike ter provizije in se ne razporejajo po posameznih skupinah naložb. Ostali odhodki od naložb vključujejo tečajne razlike in stroške skrbniških storitev in se ne razporejajo po posameznih skupinah naložb. Stran 15

16 Poslovanje in rezultati Prihodki in odhodki od finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se nanašajo samo na skupino finančnih naložb, za katere je ob začetnem pripoznanju določeno, da bodo izmerjene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Neto realizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so v letu 2018 znašali TEUR, in sicer so znašali realizirani kapitalski dobički TEUR, realizirane kapitalske izgube pa 449 TEUR. Zavarovalnica naložb v listinjenje v letu 2018 ni imela. A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih Med drugimi prihodki zavarovalnica evidentira prihodke iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin. Zavarovalnica ne evidentira prihodkov iz naslova finančnih najemov, niti ne pridobiva prihodkov iz naslova drugih dejavnosti. A.5 Druge informacije V zvezi s poslovanjem in rezultati zavarovalnice ni pomembnih informacij, ki bi vplivale na presojo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice. Stran 16

17 B Sistem upravljanja B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja Merkur zavarovalnica ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem zavarovalnico vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi Merkur zavarovalnice, in sicer skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava, delujejo skladno z zakoni in drugimi podzakonskimi predpisi, s statutom zavarovalnice in poslovniki organov. Skupščina delničarjev, preko katere delničarji zavarovalnice uresničujejo svoje pravice v zadevah zavarovalnice, je sklicana najmanj enkrat letno in mora biti sklicana najkasneje v roku štirih mesecev po koncu zadnjega poslovnega leta. Skupščino navadno sklicuje uprava zavarovalnice. Zakon določa, v katerih primerih jo lahko skliče nadzorni svet družbe oziroma delničarji. Nadzorni svet, ki je skladno s statutom zavarovalnice sestavljen iz treh do šestih članov, nadzoruje vodenje poslov zavarovalnice. Pri tem ravna na podlagi veljavnih predpisov, predvsem na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ZZavar-1, statuta družbe in Poslovnika o delu nadzornega sveta. Sestaja se najmanj štirikrat na leto, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Skladno s statutom zavarovalnico vodi, predstavlja in zastopa dva do petčlanska uprava. Zavarovalnico v pravnem prometu lahko zastopajo predsednik in član uprave skupno oz. dva člana uprave skupno ali pa predsednik ali član uprave in prokurist skupno. B.1.1 Politika upravljanja zavarovalnice Uprava je sprejela in redno osvežuje Politiko upravljanja družbe Merkur zavarovalnica z nazivom Smernica o upravljanju družbe, na katero je podal soglasje nadzorni svet. Omenjeni dokument določa poglavitne usmeritve upravljanja zavarovalnice in predstavlja zavezo za delovanje in sodelovanje organov upravljanja in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij v skladu z zakonodajo s področja zavarovalništva. Politika upravljanja družbe je objavljena na intranetu družbe in je dostopna vsem zaposlenim. Uprava je imenovala odbor za pravila upravljanja, ki skrbi za razvoj na področju sistema upravljanja tveganj s kontinuiranim preverjanjem in razvojem internih kontrol, poročanjem in zagotavljanjem kakovosti internih aktov zavarovalnice. Stran 17

18 Sistem upravljanja B.1.2 Ocena sistema upravljanja Področje ocenjevanja obvladovanja tveganj na področju sistema upravljanja in ustreznosti notranjih kontrol v zavarovalnici, ki zagotavljajo skladnost sistema upravljanja z ZZavar-1, z odvisno Smernico o upravljanju družbe in s Smernico o sistemu upravljanja, ki jo je izdala EIOPA, na letni ravni pokriva in redno spremlja odbor za pravila upravljanja Merkur zavarovalnice. V letu 2018 je odbor aktivno sodeloval pri spremembah in nadgradnji pravil upravljanja in sistema upravljanja. Z omenjenimi aktivnostmi je zagotovljeno, da so vzpostavljene notranje kontrole na področju sistema upravljanja z vidika obvladovanja ključnih tveganj in da se te tudi učinkovito izvajajo. B.1.3 Ključne funkcije Zavarovalnica je vzpostavila vse štiri ključne funkcije, in sicer aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije ter funkcijo spremljanja skladnosti (compliance). Naloge in glavne odgovornosti ključnih funkcij so naslednje: Aktuarska funkcija koordiniranje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij, zagotavljanje, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke, ocenjevanje ustreznosti, zadostnosti in kakovosti podatkov, potrebnih za izračun zavarovalnotehničnih rezervacij, primerjanje zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi, obveščanje organov vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij, nadziranje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij, ko se za izračun uporabljajo približki, preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in ustreznost višine zavarovalne premije za posamezne produkte s stališča, ali premija za posamezne produkte zadošča za pokrivanje vseh obveznosti iz teh zavarovalnih pogodb, preverjanje ustreznosti pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo, sodelovanje pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbi lastne ocene tveganj in solventnosti. Stran 18

19 Sistem upravljanja Funkcija upravljanja tveganj implementacija, razvoj ustreznih metod in procesov, dokumentiranje in določanje metod in procesov upravljanja tveganj (identifikacija, analiza, ovrednotenje, sposobnost prevzemanja tveganj, limitni sistem, testi izjemnih situacij), konceptualni razvoj sistema notranjih kontrol, nadaljnji razvoj koncepta in izvajanje procesa lastne ocene tveganj in solventnosti, razvijanje postopkov upravljanja tveganj v skladu z zakonskimi zahtevami in Direktivo Solventnost 2, poročanje upravi, nadzornemu svetu in regulatorju v skladu z ZZavar-1, podzakonskimi predpisi, Delegirano uredbo in drugimi zavezujočimi akti. Funkcija notranje revizije preverjanje in ocenjevanje procesov upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja zavarovalnice, preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja uspešno in učinkovito poslovanje zavarovalnice ter varovanje sredstev pred izgubo, preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja skladnost z zakoni in drugimi ter notranjimi pravili zavarovalnice, preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja zanesljivost, pravočasnost, preglednost notranjega in zunanjega poročanja zavarovalnice, priprava dolgoročnega in letnega načrta dela notranje revizije, priprava poročil o opravljenih pregledih poslovanja s predlogi za izboljšanje poslovanja, obveščanje uprave in nadzornega sveta o opravljenih pregledih ter ugotovitvah Funkcija spremljanja skladnosti (compliance) spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami, svetovanje in pomoč pri uskladitvi poslovanja zavarovalnice z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami, ocenjevanje možnih vplivov sprememb v pravnem okolju na poslovanje zavarovalnice z vidika skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami, Stran 19

20 Sistem upravljanja opredeljevanje in ocenjevanje tveganja glede skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami, seznanjanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice o skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja zavarovalnice. B.1.4 Skupščina delničarjev Poleg primerov, opredeljenih z zakonom, je skupščina lahko sklicana tudi v primerih, določenih s statutom družbe in takrat, ko je to v interesu zavarovalnice. Skupščina delničarjev zavarovalnice ima naslednje pristojnosti: na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta sklepa o uporabi bilančnega dobička, sklepa o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, sklepa o prenehanju zavarovalnice in o združitvah kot so združitve in pripojitve ter o preoblikovanju, sklepa o najemanju posojil, ki presegajo petdeset odstotkov osnovnega kapitala, sklepa o investicijah, ki presegajo petdeset odstotkov osnovnega kapitala, sklepa o imenovanju revizorjev, sklepa o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, kakor tudi o podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta, sklepa o spremembah statuta, odloča o ostalih primerih, ki so določeni v tem statutu in o drugih zakonsko določenih primerih. B.1.5 Nadzorni svet Člani nadzornega sveta zavarovalnice so: predsednik nadzornega sveta: Christian Kladiva namestnik predsednika nadzornega sveta: Martin Ohde član nadzornega sveta: Siegfried Lafer Stran 20

21 Sistem upravljanja Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov zavarovalnice. Pri tem ravna na podlagi veljavnih predpisov, predvsem na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ZZavar-1, statuta zavarovalnice in Poslovnika o delu nadzornega sveta. Mandat članov nadzornega sveta traja 4 leta. Nadzorni svet ima zlasti naslednje pristojnosti: daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta, daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja, preveri letna in medletna poročila o poslovanju, preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe in ali ga potrdi, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi pisno poročilo za skupščino, odloča o imenovanju in odpoklicu, kakor tudi o prejemkih članov uprave, daje soglasje k določitvi okvirnega letnega načrta dela notranje revizije, odloča o predhodnih soglasjih v smislu določb statuta, podeli prokuro v zakonskem in statutarnem obsegu, opravlja pristojnosti, ki jih ima po zakonu. B.1.6 Komisije nadzornega sveta Nadzorni svet skladno z zakonodajo imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Nadzorni svet zavarovalnice ima revizijsko komisijo, skladno z zahtevami ZZavar-1. Člani revizijske komisije zavarovalnice so: predsednik revizijske komisije: Martin Ohde član revizijske komisije: Siegfried Lafer član revizijske komisije: Peter Katschnig Stran 21

22 Sistem upravljanja Naloge in pristojnosti revizijske komisije zavarovalnice določajo Zakon o gospodarskih družbah in Poslovnik o delu revizijske komisije, Poslovnik o delu nadzornega sveta in drugi avtonomni pravni viri (npr. Priporočila za revizijske komisije). Mandat članov revizijske komisije traja 4 leta. Naloge revizijske komisije so: spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti, spremlja učinkovitost in uspešnost notranje kontrole v zavarovalnici, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganj, spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnost obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa, pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja letnega poročila zavarovalnice, zlasti glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev, odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe, nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje zavarovalnica, ocenjuje sestavo letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet, sodeluje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja, sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in zavarovalnico, pri čemer so prepovedana vsa pogodbena določila, ki skupščini omejujejo izbiro imenovanja revizorja, poroča nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku, opravlja druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta, sodeluje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila zavarovalnice, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo, sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z notranjo revizijo. Stran 22

23 Sistem upravljanja B.1.7 Uprava Sestava uprave v letu 2018 je bila naslednja: predsednik uprave: dr. Martin Stihsen član uprave: dr. Johann Oswald (od ) član uprave: mag. Terence John Taylor (do ) Uprava vodi ter zastopa in predstavlja zavarovalnico v pravnem prometu. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZZavar-1, statutom družbe in Poslovnikom o delu uprave. Pristojnosti uprave so predvsem naslednje: vodi in organizira poslovanje zavarovalnice, zastopa in predstavlja zavarovalnico, odgovarja za zakonitost poslovanja zavarovalnice, sprejema strategijo razvoja zavarovalnice in jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje, sprejema poslovno politiko in finančni načrt zavarovalnice in jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje, sprejema interne akte zavarovalnice, daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju zavarovalnice; pripravlja predlog letnega poročila zavarovalnice in ga skupaj z revizorjevim poročilom in predlogom o uporabi bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev, sklicuje skupščino, izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta. V skladu s Poslovnikom o delu uprave morajo biti seje uprave najmanj na 14 dni, v primeru nujnosti ali na zahtevo člana uprave pa takoj. Vsekakor pa mora biti seja uprave organizirana vedno, če to zahteva korist zavarovalnice. Prokuristi zavarovalnice so: Gregor Korošec Meta Lahne Andreja Štefančič Stran 23

24 Sistem upravljanja Način zastopanja: skupno Omejitve: Družbo zastopajo skupaj s predsednikom ali članom uprave. B.1.8 Organizacijska struktura Organizacijska struktura zavarovalnice za leto 2018 je razvidna iz Slike 2. Slika 2: Organizacijska struktura Merkur zavarovalnice Odgovorne osebe za posamezne ključne funkcije in odgovorne osebe na posameznih področjih dela imenuje uprava. Posamezne funkcije usklajujejo in usmerjajo aktivnosti v zavarovalnici in sodelujejo s funkcijami na nivoju koncerna Merkur. Odgovorne osebe za zadevne funkcije zavarovalnice za svoje področje izdajo pisne smernice, ob čemer pa vsaka funkcija k tem smernicam lahko izda tudi podrejene smernice ali priročnike. V smernicah se opredelijo predvsem cilji posamezne smernice, naloge in odgovornosti ter procesi in postopki poročanja. Pisne smernice se prav tako izdelajo za preprečevanje in preventivo na področju pranja denarja in financiranja terorizma, varstva podatkov, varstva delavcev, varnosti informacijske tehnologije in zunanjega izvajanja storitev (outsourcing). Zadevna odgovorna oseba za posamezno smernico je dolžna skrbeti za vsakokratno posodabljanje dodeljene smernice in ustrezno opazovati in upoštevati razvoj na svojem področju. Vsako od smernic mora zadevna odgovorna oseba vsaj enkrat letno pregledati in če je potrebno, ustrezno posodobiti. Stran 24

25 Sistem upravljanja Organiziranost zavarovalnice je usmerjena v podporo najpomembnejšim strateškim ciljem in dosledno strukturirana glede na strategijo upravljanja tveganj. Pri tem je treba jasno med seboj ločiti funkcije. Odločitve se sprejemajo ob upoštevanju načela štirih oči. Organizacijska struktura je oblikovana ustrezno in transparentno. Pristojnosti so jasno dodeljene in razdeljene glede na namen. Zagotovljeno je transparentno dokumentiranje in poročanje, pri čemer se informacije in podatki posredujejo na ustrezen način z vidika največje možne transparentnosti. Nosilci ključnih funkcij imajo zagotovljen neposreden dostop do uprave. V primeru aktuarske funkcije, funkcije upravljanja tveganj, funkcije spremljanja skladnosti in funkcije notranje revizije so nosilci tudi vodje organizacijskih področij. B.1.9 Politika prejemkov V Merkur zavarovalnici politika prejemkov določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe. Politika prejemkov se uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene. Prejemki so oblikovani tako, da poleg fiksnega dela zaposlenim omogočajo tudi možnost pridobitve dodatnih finančnih in nefinančnih ugodnosti. Na delovnih mestih povezanih s prodajo ali vnaprej opredeljenimi cilji pa tudi variabilni del prejemkov. Variabilni del prejemkov vezanih na vnaprej postavljene cilje za vodstvena in izbrana strokovna delovna mesta podrobneje ureja interni dokument ciljnega vodenja. Fiksni in variabilni del skupnih prejemkov sta ustrezno uravnotežena, saj celotni paket prejemkov spodbuja dobro in učinkovito delo ter obvladovanje tveganj oz. ne spodbuja prekomernega izpostavljanja neželenim tveganjem. V primeru, da bi variabilni prejemki presegali 30% vseh prejemkov na delovnih mestih izven direktne prodaje, se vključijo posebni pogoji oziroma načini izplačila, da bi zagotovili trajnost rezultatov (npr.: odlog plačila na nekaj let). Trenutno variabilni del prejemkov ne presega prej omenjene vrednosti. Za nadzor uresničevanja politike prejemkov za zaposlene je odgovorna uprava zavarovalnice. Odločitve, ki urejajo osebne prejemke uprave in odločitve o takšnih prejemkih sprejme nadzorni svet. Odločitve, ki urejajo osebne prejemke nadzornega sveta in odločitve o takšnih prejemkih se sprejmejo na skupščini družbe. Zavarovalnica nima vzpostavljenih meril individualne in kolektivne uspešnosti, na katerih temelji kakršna koli pravica do delniških opcij, delnic. Zavarovalnica tudi nima vzpostavljene dodatne upokojitvene sheme niti sheme za zgodnjo upokojitev za člane uprave, člane nadzornega sveta oz. nosilce ključnih funkcij. V letu 2018 ni bilo nobenih transakcij z osebami, ki imajo vpliv na poslovanje zavarovalnice oz. na nadzor nad poslovanjem zavarovalnice. Stran 25

26 Sistem upravljanja B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti V Merkur zavarovalnici se zahteve primernosti in sposobnosti (t.i. Fit & Proper) preverjajo za funkcije vodenja in nadzora, ključne funkcije ter po potrebi za dodatne funkcije, ki jih določi Merkur zavarovalnica. Osebe morajo izpolnjevati naslednje pogoje glede sposobnosti in primernosti: so ustrezno strokovno usposobljene in imajo lastnosti in izkušnje potrebne za nadzor / vodenje / opravljanje nalog ključnih funkcij oz. dodatno določenih funkcij, niso bile pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja, nad njimi ni bil začet postopek osebnega stečaja, so osebe dobrega ugleda in integritete. Za izkazovanje sposobnosti in primernosti morajo kandidati predložiti življenjepis, uradni osebni dokument, dokazila o uspešno zaključenem formalnem izobraževanju, dokazila o sposobnosti in že opravljenih usposabljanjih, aktualno potrdilo pravosodnega ali upravnega organa, da zadevna oseba ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, izpis iz uradnih evidenc, da nad osebo ni bil začet postopek osebnega stečaja, prijava stranskih dejavnosti, obvestilo o morebitnih dopolnilnih dejavnostih ter izpolniti vprašalnik o preverjanju zahtev sposobnosti in primernosti. Na podlagi predloženih dokumentov se izdela ocena sposobnosti in primernosti kandidata oz. nosilca funkcije, ki je osnova za njegovo imenovanje ali razrešitev. Zahteve glede sposobnosti in primernosti se ugotavljajo ob imenovanju na funkcijo ter obdobno (na obdobje enega do pet let). Zahteve glede sposobnosti in primernosti podrobneje določa smernica za zagotovitev zahtev primernosti in sposobnosti. Dokumentacija v zvezi z izvedenimi postopki glede sposobnosti in primernosti se, ločeno po posameznih zaposlenih, hrani v kadrovskem oddelku zavarovalnice. B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti B.3.1 Sistem upravljanja tveganj Uprava zavarovalnice ima za cilj implementacijo ustreznega sistema upravljanja tveganj z namenom učinkovitega upravljanja in kontrole tveganj v družbi. Določiti mora izhodišča za upravljanje Stran 26

27 Sistem upravljanja vseh relevantnih tveganj in jih dokumentirati v Strategiji upravljanja tveganj, ki jo morajo upoštevati vsi oddelki, službe oz. strokovni sodelavci zavarovalnice. S tem določi pripravljenost za prevzemanje tveganj zavarovalnice in posledično poda limite tveganj na ravni družbe, ki so podlaga za izpeljavo posameznih operativnih limitov, s čimer se omogoči operativno upravljanje tveganj v zavarovalnici. Uprava posamezne naloge v povezavi z upravljanjem tveganj deloma delegira posameznim enotam znotraj zavarovalnice. Oddelek upravljanja tveganj nadzoruje relevantna tveganja na ravni zavarovalnice in si v skladu s tem prizadeva za izgradnjo primernega sistema upravljanja tveganj. Upravo podpira pri njeni odgovornosti glede spremljanja tveganj tako s predlogi glede Strategije upravljanja tveganj in Sistema limitov, kot tudi primernim poročanjem o tveganjih na ravni zavarovalnice, da se zagotovi doseganje poslovnih ciljev v okviru sposobnosti prevzemanja tveganj. Oddelek upravljanja tveganj prevzame oz. uskladi vse dejavnosti upravljanja tveganj. Opredeli metodološke in procesne predpostavke znotraj sistema upravljanja tveganj zavarovalnice, nadzoruje limite in obdeluje alternativne rešitve v primeru prekoračitve limitov. Vsi ukrepi za nadzor in spremljanje tveganj se v zavarovalnici izvajajo v dinamičnem procesu upravljanja tveganj. Posamezni podprocesi v tem celotnem procesu upravljanja tveganj se stalno ponavljajo. Ni jih mogoče obravnavati kot strogo zaporedne, temveč sestavljajo cikel aktivnosti. Slika 3 prikazuje celoten proces upravljanja tveganj ter posamezne podfaze oz. podprocese. Slika 3: Proces upravljanja tveganj in njegove posamezne faze Stran 27

28 Sistem upravljanja Identifikacija/analiza tveganj Korak identifikacije tveganj je posebnega pomena v procesu upravljanja tveganj, saj je mogoče spremljati samo identificirana tveganja. Zavarovalnica identifikacijo tveganj izvaja prek analize tveganj. Analiza tveganj je konsistentna metoda za identifikacijo vseh bistvenih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena, in v okviru sistema notranjih kontrol (tudi: interni kontrolni sistem ali IKS) predstavlja izhodišče za povezavo tveganj s kontrolami in procesi, v katerih se pojavljajo. Analiza tveganj se v Merkur zavarovalnici izvede najmanj enkrat letno. Po potrebi, npr. pri znatnih spremembah profila tveganja, se lahko med letom izvedejo tudi delne analize ali celotna analiza, ne glede na prej omenjen časovni razpored. Vrednotenja tveganj se izvajajo s pomočjo orodja za upravljanje s poslovnimi procesi, ki omogoča večplasten pregled nad tveganji, kontrolami in procesi. Ovrednotenje tveganj, agregacija in spremljanje tveganj Osrednja komponenta procesa upravljanja tveganj je ovrednotenje tveganj. Ta je pomembna zato, ker brez ovrednotenja in združevanja tveganj ni mogoče predvideti sposobnosti prevzemanja tveganj niti oceniti uspešnosti posamezne organizacijske enote zavarovalnice v povezavi s tveganji. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj se izvede v okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti. Na osnovi rezultatov izračunov sposobnosti prevzemanja tveganj se izpelje Sistem limitov. Ta je pri upravljanju in omejevanju tveganj bistvenega pomena. Določijo se zneski (limiti), ki jih je zavarovalnica pripravljena dejansko zagotoviti za kritje posameznih vrst prevzetih tveganj. Poročanje in nadzor nad tveganji Upravljanje tveganj je lahko učinkovito le, če se izvaja tudi nadzor nad tveganji, znotraj katerega se prepozna potreba po ukrepanju in se poroča o tveganju. Naloga upravljanja posameznega tveganja je aktivno vplivanje na tveganja, ki so bila prepoznana in ovrednotena v prejšnjih procesnih korakih, da se uskladijo s cilji Strategije upravljanja tveganj. Vključitev sistema upravljanja tveganj in funkcije upravljanja tveganj v organizacijsko strukturo Funkcija upravljanja tveganj se v Merkur zavarovalnici izvaja prek področja Upravljanje tveganj, ki je neposredno podrejeno upravi. Vodja področja je tudi nosilec funkcije upravljanja tveganj. Strokovno delo na področju sistema upravljanja tveganj se izvaja po dogovoru s članom uprave, odgovornim za funkcijo upravljanja tveganj (CRO). Vodja Upravljanja tveganj oziroma nosilec funkcije upravljanja tveganj ima neposreden dostop do uprave, s čimer je zagotovljena pretočnost informacij, možnost podajanja mnenj in vzpostavljena neposredna poročevalska linija. Stran 28

29 Sistem upravljanja Aktivnosti razvoja, vzpostavitve in izvajanja sistema upravljanja tveganj na ravni zavarovalnice so koordinirane s strani področja Upravljanje tveganj. Z vključitvijo v organizacijsko strukturo je zagotovljeno, da področje Upravljanje tveganj aktivno ne sodeluje pri prevzemanju tveganj. B.3.2 Lastna ocena tveganj in solvetnosti Merkur zavarovalnica razume proces lastne ocene tveganj in solventnosti kot redni krogotok aktivnosti na ravni celotne zavarovalnice. Proces sestoji iz več med seboj prepletenih poslovnih (pod)procesov oz. aktivnosti in nalog znotraj leta, ki so povezane z upravljanjem tveganj, upravljanjem s kapitalom in poslovnim planiranjem/poslovno strategijo. Cilj procesa lastne ocene tveganj in solventnosti je integracija v strateško vodenje podjetja. S tem se namreč vzpostavlja zavest, da strateške odločitve v sebi skrivajo določena tveganja. Ta tveganja pa je treba v okviru ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj zavarovalnice podpreti z lastnimi sredstvi. Cilj integracije v operativno vodenje podjetja je upravljati sprejeta tveganja in kadarkoli zagotoviti ustrezno preskrbljenost zavarovalnice z lastnimi sredstvi. Ob izvedbi procesa lastne ocene tveganj in solventnosti zavarovalnica izdela poročilo o rezultatih in zaključkih, ki upravi služijo kot podlaga za strateško odločanje. Poleg tega poročilo vsebuje tudi podrobni seznam domnev, izračunov in rezultatov ter interpretacijo rezultatov, ki se izpeljejo na tej osnovi. Uprava je aktivno vključena v vse faze procesa lastne ocene tveganj in solventnosti, sprejme poročilo o ugotovitvah procesa in je odgovorna za upoštevanje osrednjih rezultatov poročila pri svojem strateškem odločanju. Uprava zavarovalnice se je v smernici, ki obravnava področje lastne ocene tveganj in solventnosti zavezala, da se vsi delni procesi lastne ocene tveganj in solventnosti v zavarovalnici izvedejo vsaj enkrat letno. Pri bistvenih spremembah poslovne strukture ali strukture tveganj pa je treba izvesti ad hoc proces lastne ocene tveganj in solventnosti. Ta ad hoc izvedba lahko pomeni tako izvedbo celotnega rednega krogotoka kot tudi delno izvedbo posameznih procesov. Dogodki, ki so opredeljeni kot sprožilci ad hoc izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti so: vzpostavitev nove zavarovalne vrste ali zapiranje ene od teh, razširitev spektra storitev zavarovalnice, prenos lastnih sredstev znotraj zavarovalniške skupine, nastanek novih bistvenih tveganj ali realizacija tveganj iz analize tveganj. Zavarovalnica je v okviru izračunov sposobnosti prevzemanja tveganj, ki predstavlja del procesa lastne ocene tveganj in solventnosti, primerjala lastna sredstva, ki so na voljo za kritje izgub z obstoječimi (dejanskimi, zavarovalnici lastnimi) pozicijami tveganj. S tem je zavarovalnica ob upoštevanju profila tveganj preverila v kolikšni meri je sposobna nositi prihodnje nepričakovane izgube oz. katera ter koliko tveganj se lahko sprejme za doseganje poslovnih ciljev v prihodnje. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj se ugotavljajo maksimalna razpoložljiva lastna sredstva, ki lahko absorbirajo izgubo. Ta predstavljajo osnovo za izpeljavo limitnega sistema Stran 29