Letnik 1, številka 10 Lafarge kuril s petrolkoksom Zasavski obči

Transkripcija

1 info@zasavskitednik.si Letnik 1, številka 10 Lafarge kuril s petrolkoksom Zasavski občinski sveti Pogovor: Zoran Poznič Sovretov pohod Vztrajnost Kandidati so bili na cesti. Foto: Katja Markovič Župana s stažem potrjena, v Trbovljah sledi dvoboj Prvi krog lokalnih volitev ni prinesel presenečenj Zagorju in Hrastniku, v Trbovljah bodo šli na volišče še enkrat. Za nami je prvi krog lokalnih volitev. Po podatkih volilne komisije, obdelanih 7. oktobra 2014 do 10. ure, ki veljajo še za neuradne, Zasavje ni izstopalo po odstotku volilne udeležbe, ampak je bila ta povprečna. V Trbovljah se je volitev udeležilo 46,30 % volilnih upravičencev, v Hrastniku 49,70 % in v Zagorju 47,69 %. Najbolj prepričljivo je zmagal Matjaž Švagan in osvojil že šesti zaporedni županski mandat v Zagorju. Prejel je 5250 oziroma 78,46 % glasov. Švagan je kandidiral s stranko Zagorje gre naprej združenje za napredek Zasavja, ustanovljeno leta Ob zmagi je na družbenem omrežju Facebook objavil fotografije s praznovanja in se zahvalil volivkam in volivcem. Zapisal je:»spoštovane občanke, spoštovani občani Zagorja ob Savi, iskrena hvala za zaupanje. Zame kot župana in za članice in člane občinskega sveta z liste Zagorje gre naprej je Vaša podpora veliko priznanje in hkrati velika obveznost. Skupaj gremo naprej, ker imamo radi Zagorsko dolino.«hrastniški volivci so županovanje četrtič zapored z 2158 oziroma 53,31 % glasov zaupali Miranu Jeriču, ki je kandidiral na Listi Mirana Jeriča. Predstavniki Liste so ob njegovi izvolitvi na Facebook zapisali:»hvala za vsak vaš glas, oddan za župana Mirana, več kot 50 % vas je odločilo, da bo vaš župan še naslednja štiri leta. Hvala, ker greste pogumno naprej z nami.«v Trbovljah je največ glasov prejela kandidatka Liste za naše Trbovlje Jasna Gabrič. Aktualni podžupanji je glas namenilo 2449 volivk in volivcev (37,04 %). Njen protikandidat v drugem krogu bo direktor podjetja Spekter Borut Dolanc iz stranke SDS. V prvem krogu ga je podprlo 2043 volivcev (30,90 %). Tudi Dolanc se je po volitvah na svoje volivke in volivce obrnil prek družbenega omrežja in na Facebookov zid zapisal:»spoštovani Trboveljčani, spoštovane Trboveljčanke, hvala vsem in vsakemu posebej za vaš glas! Zares sem vesel, da ste mi zaupali in mi namenili toliko glasov, obljubim vam, da vas zagotovo ne bom razočaral. Program, ki sem si ga zastavil, bom izpolnil, saj zmorem in znam izpolniti vse, kar sem si zastavil. Upam, da mi boste zaupali vaš glas tudi v drugem krogu. Hvala vam!«jasna Gabrič pa je v prvem odzivu na Radiu Kum povedala:»rezultata smo bili več kot veseli. Veseli smo, da so Trboveljčanke in Trboveljčani v nas prepoznali možnost za napredek in razvoj Trbovelj. Še posebej pa nas veseli to, da so z mano uspeli ljudje, ki doslej niso bili tako aktivni v politiki.«v skladu s tretjim odstavkom 107. člena Zakona o lokalnih volitvah razpiše drugi krog rednih volitev Republiška volilna komisija, drugi krog vseh ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog volitev se opravi najkasneje 21 dni po prvem krogu volitev. Tatjana Polanc Kolander Cvetličarna Marjetica Iščete idejo za darilo, rožo, šopek, dekoracijo, potem smo pravi naslov za vas. Ni da ni. Darilno cvetlični butik. Ulica 1. junija 23, Trbovlje tel.: »Pogosto se vam bo zdelo, da se vam sesuva vse, za kar ste se trudili in kar ste do sedaj zgradili. Vendar v takšnih trenutkih ne obupajte, zaupajte in vztrajajte,«je zapisala v svojih napotkih za življenje Ines Kolar prav v tej številki. Nisva se zmenila, pa vendar je njeno razmišljanje padlo ravno v pravi čas. Morda tudi na pravo mesto. Zasavski tednik ste tokrat prejeli v roke z nekajdnevno zamudo. Hudomušni bodo rekli, nič hudega, nič nismo zamudili. Nekateri se bodo privoščljivo nasmehnili. Spet tretji vzdihnili. Kakorkoli, kaj bi lagal. Ne zamujamo zaradi tehničnih problemov, težav v tiskarni ali česa podobnega. Zamujamo zaradi finančnih težav. Časopis se otepa začetniških težav. Njegova mreža še ni razpeta tako, kot bi radi. Ekipa trženja se oblikuje počasneje, kot smo pričakovali. Na roko nam ne gredo niti splošne razmere v družbi. Zato smo v finančnem krču, ki ga skušamo prebroditi na različne načine. Tisti, ki so bližje časopisu, poznajo težave. Še posebej sodelavci, ki že nekaj časa delajo na up. Žal. Napisal sem tako kot je. In vem, da bo kmalu drugače, saj se počasi postavljamo na noge. Dojenček bo kmalu shodil, to vem. Zato sem hvaležen tistim, ki so v našem projektu prepoznali dovolj energije, pozitivnega razmišljanja in volje do dobrega. Želimo poročati le o tem, kaj se v Zasavju dogaja, kje smo dobri in kje nam včasih spodrsne. Pošteno in brez nekega brezveznega nabijanja. Ne boste verjeli, da se skoraj vsak dan oglasi kakšen podpornik Zasavskega tednika. In lahko ste prepričani, da je vsakih 10 evrov, ki se jih podporniki odločijo nakazati na račun Zavoda Savus, ki izdaja časopis, zlata vrednih. Ne le zaradi podpore časopisu, tudi zaradi sporočila, da so ljudje z nami. Kmalu bomo lažje zadihali in od takrat naprej bo časopis spet bolj poln energije, ki je v zadnjih številkah malo obledela. Ne bomo obupali, čeprav bi si morda kdo v Zasavju tega celo želel. Ker si zaupamo in smo vztrajni. Marko Planinc

2 2 ZASAVJE TET ostaja v slovenskih rokah Politično gledališče Po več kot dve leti trajajočih pogajanjih o prodaji Termoelektrarne Trbovlje je posel nazadnje v vodo padel zaradi skoraj 20 let stare tožbe zasavskih kmetov, s katerimi se HSE pred leti ni bil pripravljen pogoditi. Niti podaljšana pogajanja niso obrodila sadov o prodaji zasavskega energetskega objekta. Ruski poslovnež Oleg Burlakov je namreč do zadnjega vztrajal, da ne bo prevzel okoljskih škod ali drugih tveganj na strani TET, ki bi lahko imela posledice v prihodnosti, odprte tožbe zasavskih kmetov pa nase ni želel prevzeti niti HSE, ker to ni sprejemljivo, saj bi šlo za nedovoljeno državno pomoč, so pojasnili v holdingu. Ker na pogajanjih tudi ni bilo jasno predstavljeno, na kakšen način bo prevzeto poroštvo, ki ga ima HSE v odnosu do NLB za potrebe jamstva TET, vezanega na ARSO, v višini slabih 4 milijone evrov, se je pogajalska skupina odločila zaključiti pogajanja. Nadzorni svet HSE bo tematiko obravnaval na petkovi seji nadzornega sveta HSE, v Trbovljah pa bržkone lahko pričakujejo pričetek redne likvidacije TET. Rusov zadržek pred nakupom zasavskega energetskega je sicer na dan prišel le dva dni pred rokom za končno odločitev o usodi TET. Gre za skoraj 20 let staro in še vedno odprto odškodninsko tožbo 26 zasavskih kmetov proti onesnaževalcem TET, trboveljski cementarni, TKI in Steklarni Hrastnik. Če bi kmetje tožbo dobili, bi namreč Rus moral za njihove odškodnine odšteti precej več kot za samo TET. Njegova zadnja ponudba za nakup 81,33-odstotnega deleža TET namreč neuradno znaša evrov, medtem ko bi za odškodnine kmetom moral odšteti vsaj evrov, pri čemer Uroš Macerl, eden od kmetov v tožbi, ocenjuje, da je ta znesek bistveno prenizek že zaradi vseh zamudnih obresti. Zasavski kmetje so namreč tožbeni zahtevek vložili leta 1995, potem ko so jim omenjeni onesnaževalci prenehali izplačevati odškodnine za gospodarsko škodo, ki je na kmetijskih pridelkih in gozdovih nastajala z izpusti tovarn. Celoten proces na sodišču pa se vleče že toliko let, ker so tovarne vedno oporekale mnenjem Petrolkoks v cementarni sodnih izvedencev in se pritožile na vsako odločitev sodišča, pojasnjuje Macerl. Nazadnje je višje sodišče v prid kmetom odločilo v začetku lanskega leta, a je nato postopek spet vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Ker so kmetje skozi leta lahko odškodninske zahtevke višali, je celoten znesek že presegel milijon evrov, okoli 80 odstotkov pa ga odpade na TET.»Vendar pa nismo kmetje tisti, ki bi bili zdaj lahko krivci, če se TET ne bi prodal. Zadeva bi bila lahko že zdavnaj končana,«poudarja Macerl. Leta 2007 so namreč že dosegli poravnavo, po kateri bi TET kmetom plačal za milijon evrov odškodnin, vendar takratni direktor Marko Agrež zadeve ni spravil skozi sito nadzornega sveta družbe in HSE, kjer niso privolili v mediacijo. Tako črna pika ob neuspešni prodaji TET zaradi starih grehov po več kot dveletni ceremoniji z vedno različnimi pogajalskimi izhodišči spet pade nazaj na HSE. Kljub vsemu pa za zasavske kmete v tožbi še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo jim bo ob likvidaciji TET povrnil nastalo škodo, če jim bo sodišče vnovič prikimalo. Kamniški župan Marjan Šarec je diplomirani igralec. Res. Končal je AGRFT, delal na TV Slovenija kot novinar urednik in ustvaril mnogo likov v oddajah Radio GA-GA. Gotovo mu igralske veščine pri županovanju pridejo prav. Upam si trditi, da mora vsaj nekaj teh veščin imeti vsak župan. Predstavljajte si večno sitnarjenje in vprašanja volilcev, pritiske interesnih skupin, zahteve strankarskih kolegov in šefov. Kako naj se človek na vse to odzove, ne da bi kdaj kaj zaigral? Obvladati morajo tragedijo, morda kdaj narediti dramo. Še posebej takrat, ko so zahteve okolice pretirane, viri pa skrajno omejeni. Pride prav, če se znajo narediti uboge ali se prikazati kot žrtve. Precej pred časom sem govorila z županjo srednje velike občine. Vprašala sem jo, zakaj ni uresničila načrtov, s katerimi bi v odslužen objekt umestila novo vsebino. Lepo je zaigrala. Nadela si je trpeč izraz, si vzela kratek odmor pred odgovorom in povedala, da so bili pritiski preveliki. Župani naj obvladajo tudi komedijo. Naj bodo zabavni in prijetni. Naj znajo nasmejati ljudi, povedati kakšno zgodbo. Zaželeni gostje so na vseh občnih zborih, razstavah, prireditvah, tekmah, sejmih in kar je še takega. Župani ne smejo pokazati, da jim je morda dolgčas, da imajo ta trenutek druge skrbi in da jim je malo žal, da bodo v teh štirih letih zamudili vse sončne zahode, če si izposodim slavno krilatico še bolj slavnega zapornika. Nasprotno, občani od njih pričakujejo živo zanimanje. Vsak, ki ima idejo, projekt, ki potrebuje magari le moralno podporo ali soglasje, bi rad županu predstavil svojo fantastično zgodbo. Potem so tu krajevne skupnosti z luknjastimi cestami, šole s starimi telovadnicami, športna društva s turnirji, da o direktorjih občinskih zavodov sploh ne govorimo. Na vse predloge in želje morajo župani odgovoriti tako, da sogovorniki odidejo zadovoljni. Ne, to politično gledališče res ni za vsakogar. Aplavz za tiste, ki si upajo na oder. Polona Siter Drnovšek V Zasavju so se v zadnjem tednu spet razplamtele strasti okrog Lafarge cementa. Tovarna je obratovala več kot deset dni, stroje so pognali s petrolkoksom. In zadeve so postale sporne. Kot je povedal predsednik Eko kroga Uroš Macerl, je bil zrak onesnažen. Ljudje so klicali Eko krog, Center za obveščanje, policijo, dnevno so pisali prijave na okoljsko inšpekcijo. Po besedah Macerla se ni zgodilo nič, dokler niso pritisnili mediji. Takrat so se inšpektorji zganili in v torek opravili inšpekcijski ogled. Inšpekcija za okolje in naravo je opravila inšpekcijski nadzor v družbi Lafarge cement, dne Ugotovljeno je bilo, da družba obratuje oziroma poteka proizvodnja klinkerja v rotacijski peči. Kot gorivo se uporablja petrolkoks. Pregled iz drugih področij nadzora oziroma celovit inšpekcijski pregled tega dne ni bil opravljen, ker je bil celovit inšpekcijski nadzor opravljen že , ko naprava ni obratovala. Inšpekcija bo delovala v skladu z veljavnimi predpisi in sodbo sodišča, ki je zadevo, o kateri odloča Agencija RS za okolje, vrnilo v ponovni postopek, so zapisali v izjavi za javnost na pristojnem ministrstvu. Kaj to pomeni, ne ve nihče. V Lafarge cementu so bili z izjavami tudi skopi. Na podlagi sodbe Upravnega sodišča z dne 21. avgusta 2014 Lafarge Trbovlje ostaja v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC). Upravno sodišče je razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje z dne 20. januarja 2014 in vrnilo zadevo na Agencijo RS za okolje v ponoven postopek. Do današnjega dne ni bilo pravnomočno odločeno o zadevi, zato cementarna nadaljuje z obratovanjem člen ZVO-1 omogoča obstoječim napravam, ki so v zakonskem roku vložile vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), nadaljevanje z obratovanjem, dokler ni o njihovi vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja pravnomočno odločeno,«so zapisali v Lafarge cementu Trbovlje. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl pa je odločen: Lafarge cement je zopet obratoval z uporabo petrolkoksa, ki je stranski proizvod naftne industrije. To gorivo ne sodi v to okolje. Zanj je sodišče jasno ugotovilo, dag a trboveljska cementarna ne bi smela uporabljati že od leta 2003 naprej, saj zanj nikoli ni imela dovoljenja. Inšpekcijske službe bi morale nemudoma ustaviti proizvodnjo in uporabo petrolkoksa, prepreči nelegalno uporabo tega goriva, še dodaja Macerl. MP Ženski frizerski salon Nada Novi dom 61, Hrastnik, tel.: , gsm: ponedeljek, četrtek, petek ; torek in sreda ; sobota Lafarge cement v Trbovljah. Foto: Branko Klančar Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi). Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/ Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

3 GOSPODARSTVO 3 Odraščanje v žagovini Les je eden najpomembnejših materialov, ki že od začetka razvoja človeštva igra pomembno vlogo. Mnogo kvalitetnega pohištva je izdelanega iz lesa, kiparji iz njega oblikujejo skulpture, les je surovina za idelavo papirja, v zadnjih letih pa ga vse bolj cenimo tudi kot kurivo. Les je soustvarjalec človekovega napredka. Kljub pomembnosti materiala pa je v zadnjih letih lesna industrija pri nas začela izumirati, čeprav je še vedno moč najti posameznike, ki se ukvarjajo z lesno proizvodnjo. Mednje spada samostojni podjetnik Matej Rokavec z Izlak, ki je leta 2011 ustanovil podjetje Matles. Matej pravi, da je bila njegova življenja pot začrtana že v rani mladosti:»prihajam iz družine mizarjev. Moj dedek je bil mizar, svoj talent je prenesel na očeta, jaz logično nadaljujem tradicijo. Že kot majhne- rak:»mizarstvo je del družinske tradicije, zato sem jo želel nadaljevati. Odločitve za s.p. nisem sprejel čez noč, ampak sem o njej intenzivneje razmišljal več mesecev, preden sem zbral dovolj sredstev za ta podvig.«ob tem še dodaja, da samostojno podjetje posamezniku res omogoča svobodno odločanje o poslih, vendar je ta obenem odgovoren za vsako potezo z vsem svojim premoženjem, zatorej je tveganje toliko večje. Suzana Trošt, ki ureja administrativne posle in sprejema naročila:»v takšnem poslu je težko biti sam za vse, še posebej ker je delo z lesom precej zahtevno, zato sem potreboval nekoga, ki bi urejal administracijo, medtem ko se lahko posvečam fizičnemu delu.«matej priznava, da so bila prva leta naporna, vendar se označuje kot človeka, ki gleda samo naprej, ne pa za nazaj. Lansko leto je bilo po njegovih besedah za podjetje Matles»puščavsko«, toda letos so rdeče številke počasi zbledele in Matej sedaj vidi pot samo navzgor:»nikoli se nisem želel predati, zato se ni bilo težko prebiti čez težja obdobja. Bil sem pripravljen tudi na slabše trenutke.«poleg službenega je živahno tudi Matejevo zasebno življenje, saj je oče hčerkici Alexii, pred kratkim pa se mu je rodil še sin Jaša. Kot igralec sodeluje v Filmsko ustvarjalnem društvu Loke Studio. Matej zna najti ravnovesje med službenim in zasebnim življenjem:»vse je v volji. Optimizem je bil vedno v naši družini. Tako moj oče kot dedek sta me naučila, da je življenje sestavljeno iz dobrih in slabih trenutkov, skozi katere se moraš prebiti z veliko vztrajnosti. Včasih je pač potrebno stisniti zobe. Volja ti daje moč, da pelješ ta voz skozi življenje.«matej v skladu s svojo močno voljo optimistično zre tudi v prihodnost. Njegova velika želja je, da bi v Zasavju ustvaril lesno predelovalni center, ki bi omogočal krepitev gospodarstva v regiji ter odprl priložnosti za nova delovna mesta. Vid Šteh PREIZKUS SLUHA IN SLUŠNIH APARATOV Podjetje Matles se ukvarja z izdelavo mizarskih izdelkov iz masivnega lesa. Foto: Lovro Rozina mu fantku mi je oče pokazal, kako se izdelujejo stvari iz lesa, oče moje mame pa je bil zaposlen kot gozdar, zato sem se veliko zadrževal tudi v gozdu in pomagal pri sekanju dreves.«matej je pri štirih letih ustvaril prvi izdelek iz lesa - vodni mlinček. Delo z lesom ga je tako navdušilo, da je prišel do sklepa, da se bo nekoč ustanovil podjetje, kar marsikomu v težkih časih predstavlja tvegan ko- Podjetje Matles se v osnovi ukvarja z izdelavo vseh vrst mizarskih izdelkov iz masivnega lesa. Ukvarjajo pa se tudi sekanjem dreves, spravilom lesa, žagarstvom, izdelovanjem energetsko varčnih oken, vrtnih in balkonskih ograj ter različnih delov pohištva, ne manjka pa niti prodaja drv za kurilno sezono. Podjetje je družinsko, saj je v njem zaposlena tudi Matejeva življenjska partnerica Podjetniški portal Oktobra je na naslovu začel delovati zasavski podjetniški portal. Na njem so združene kratke in koristne informacije o Zasavju in njegovi gospodarski podobi, predstavljena so nekatera podjetja, ustanove in organizacije, ki lahko pomagajo vlagateljem in drugim, ki iščejo poslovne priložnosti, ter lokacije in objekti, ki jih lahko zainteresirani kupijo ali najamejo za svojo dejavnost. Portal je namenjen domači in tuji poslovni ter splošni javnosti, zato so informacije prevedene tudi v angleški, nemški in hrvaški jezik. Septembra je izšel štiri jezični poslovni vodnik Podoba zasavskega gospodarstva. V vodniku je predstavljeno Zasavja, njegov gospodarski razvoj, kazalniki trenutnega stanja in razvejanosti poslovnih odnosov s tujino. Predstavili so tudi več kot štirideset gospodarskih družb, vpetih v mednarodno trgovino, ter državne in regijske ustanove. Obe promocijski aktivnosti so pripravili v okviru projekta Podjetno Zasavje, ki so se ga skupno lotili Regionalni center za razvoj, Občina Hrastnik, Občina Trbovlje in Občina Zagorje ob Savi, glavna izvajalca pa sta bila Gospodarska zbornica Slovenije in Območna obrtno - podjetniška zbornica Hrastnik. Skupna vrednost projekta je bila evrov. 76 odstotkov sredstev je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa tri zasavske občine, vsaka po osem odstotkov.

4 4 ZASAVJE Adamič na sprejemu Zaposlitveni klubi Tradicionalni sprejem za maturantke in maturante, ki na maturi dosežejo vse možne točke, je v soboto, 4. oktobra 2014, potekal v gradu Brdo na Brdu pri Kranju. Gostila sta ga predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. nagovora dejala, da je sprejem za najboljše maturante poklon Republike Slovenije znanju in izjemnosti. Maturantom je zaželela, da odidejo novim izkušnjam in znanju naproti tudi v tujino in jih obenem zaprosila, da potem ta znanja vnovčijo doma, v Sloveniji, kjer imamo vse danosti za dobro in uspešno življenje.»izsanjajte svoje načrte, uživajte študentsko življenje, ki je zagotovo eden od najlepših življenjskih obdobij. Posvetite se področjem, ki ste si jih izbrali, pri tem pa ne pozabite tudi na tkanje prijateljskih vezi, ki vas bodo spremljale celo življenje,«je še dejala. Zahvalila se je tudi ravnateljicam in ravnateljem, saj je uspeh maturantov tudi njihov. Svoje pa so k uspehu dodali tudi starši. Ministrica je maturantom za njihov uspeh poklonila knjigo pisateljice Maje Haderlap z naslovom Angel pozabe. GobecNews Zavod Nefiks in ORTO zbirata prijave za tretjo sezono zaposlitvenih klubov za mlade od 29. septembra do 12. oktobra. Zaposlitveni klubi za mlade so deslje do dela pomagali že 51 mladim. Ti so na letošnjem Žuru z razlogom za zaposlitvene klube zbrali evrov. Razpis za zaposlitvene klube je namenjen iskalcem zaposlitve med 20. in 29. letom. S podporo sredstev, ki so jih mladi donirali na 13. Žuru z razlogom, se bo uspešen projekt izvajal tretjo sezono zapored. Letošnja donacija bo omogočila širitev zaposlitvenih klubov v druge kraje po Sloveniji in večji nabor aktivnosti znotraj posameznega kluba. Ti zaposlitveni klubi bodo ob zadostnem številu prijavljenih delovali od oktobra 2014 do januarja 2015 v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Zagorju ob Savi, Postojni, Novem mestu, Črnomlju, Škofji Loki, Brežicah, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Razpis za drugi, spomladanski sklop zaposlitvenih klubov, bo odprt od 5. do 17. januarja, v Zasavju ne bo nobenega, najbližji bo deloval v Celju in Ljubljani. Zaposlitveni klubi so namenjeni prvim iskalcem zaposlitve, ki se želijo aktivno lotiti iskanja zaposlitve, saj gre za 4-mesečno aktivno delo in sodelovanje terja od posameznika najmanj štiri ure tedensko. V vsak klub je sprejetih od 10 do 15 mladih, ki jih usmerja vodja zaposlitvenega kluba. Osrednji cilj projekta je, da čim več udeležencev dobi delo. Mladi bodo med drugim pripravili svoj zaposlitveni načrt, optimizirali svoj življenjepis, opravili podjetno aktivnost, razvijali bodo sposobnosti projektnega dela ter dela v timu. Imeli bodo možnost sodelovanja v aktivnostih, kjer lahko spoznavajo delodajalce, nekateri med njimi pa bodo opravili tudi prakso v Si.mobilu. Peter Adamič z ravnateljico Jeleno Keršnik in predsednikom Borutom Pahorjem. Foto: osebni arhiv Letos je maturo z odliko opravilo 95 dijakov. En maturant je izjemen uspeh dosegel na mednarodni maturi, 25 na splošni ter 69 na poklicni maturi. Dijaki z izjemnim uspehom pri- hajajo iz 17-ih gimnazij in 35-ih srednjih šol. Tega veličastnega sprejema deležen tudi Peter Adamič, zdaj že bivši dijak GESŠ Trbovlje. Dr. Stanka Setnikar Cankar je v Nogomet ob 30 letnici V letošnjem letu VDC Zagorje ob Savi praznuje 30 let svojega delovanja. V ta namen so se odločili organizirati finale lige malega nogometa Specialne olimiade Slovenije. Finale je potekal v petek, 3. oktobra na mestnem stadionu NK Zagorje. Zagorskega turnirja se je udeležilo 10 ekip iz cele Slovenije. Na dveh igriščih je bilo odigranih 10 tekem v treh skupinah. Ekipa VDC Zagorje ob Savi je v prvi skupini na polfinalni napeti tekmi in ob bučni podpori s tribun več kot 100 glave množice izgubila proti CUVD Radovljica s 3:2. Kljub porazu so se nogometaši zbrali in na tekmi za 4. mesto premagal favorizirano ekipo Sožitja Ljubljana s 3:2. Napete tekme v Zagorju. Foto: arhiv VDC Zagorje Od je trgovina odprta PON-PET od 8. do 18. ure, SOB od 8. do 12. ure. V oktobru nudimo v trgovini Svečka akcijske cene za določene sveče, za čistilo Profistin za čiščenje grobov pa v oktobru -10% popusta. Od bodo v ponudbi tudi različne ikebane. Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob sobotah na hrastniško tržnico. 25 % popust na vse izdelke in storitve Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. Gimnazijska cesta Trbovlje tel.: 03/ faks: 03/ gsm: 070/ / blaz.germadnik@siol.net DP Računalniške delavnice Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje je pridobila naziv Simbioza šola, kar pomeni, da vsaj dvakrat na leto odprejo vrata šole, natančneje računalniške učilnice, starejšim, ki želijo stopati v korak z mladimi. Povezovanje generacij, tradicionalnih znanj in izkušenj ter mladostne zagnanosti je postalo temelj dela tudi na tej šoli. Na šoli bodo od 13. do 16. oktobra pripravili računalniške delavnice za starejše. Potekale bodo pod vodstvom mentorice Jerice Rajšek in ob pomoči mladih prostovoljcev, ki bodo udeležencem prisluhnili in jim z veseljem pomagali premagovati ovire. Vabijo vse, ki radi osvajajo nova znanja, jih obnavljajo in nadgrajujejo. Slušni center v Trbovljah Doslej so se Zasavci za pridobitev slušnega aparata morali prevoziti precej kilometrov. V Trbovljah deluje ORL ambulanta, dobavitelja slušnih aparatov pa ni bilo nobenega. Od začetka oktobra je drugače, saj je v Trbovljah odprl vrata Slušni center AUDIO BM. Nudi vse, kar potrebujejo naglušni: slušne aparate in druge pripomočke, baterije za vse blagovne znamke slušnih aparatov, svetovanje. V slušnem centru lahko obiskovalci brezplačno preverijo svoj sluh in brez vseh obveznosti testirajo kanadsko švicarske slušne aparate Unitron, ki se ponašajo z naravnim zvokom, diskretnostjo in dovršenostjo. Cena je dostopna, pravijo v centru, saj so številni modeli povsem brez doplačila, ker AUDIO BM pogodbeno sodeluje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obisk v Simobilu. Foto: arhiv Nefiks Mesec požarne varnosti Oktober je mesec požarne varnosti. Letos je osrednja tematika posvečena ljudem s posebnimi potrebami. To so osebe, ki odstopajo od pričakovanih značilnosti in zmožnosti, definiranih v določenem okolju in potrebujejo dodatno pozornost in skrb: osebe z motnjami duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z govorno jezikovnimi motnjami in gibalno ovirane osebe. Požar v objektu je nevaren. Navadno lahko pričakujemo, da bodo ljudje produkte, ki nastanejo med gorenjem, hitro zaznali in se tudi hitro umaknili iz objekta. Povsem drugače je, če so uporabniki objekta pri zaznavanju ali gibanju kakorkoli ovirani. Te osebe ne slišijo navodil, ne morejo brati navodil z ustnic ( ker ima gasilec npr. čelado), navajene so se orientirati po zvokih (v nevarnosti jih preveč zvokov zmoti), se gibajo počasneje ipd. V takšnih primerih postane požar še bolj nevaren, uporabniki objekta pa so izpostavljeni večjem tveganju. Trboveljski prostovoljni in poklicni gasilci so pripravili v oktobru nekaj zanimivih preventivnih aktivnosti. Tako bodo razposlali plakate in zloženke z letošnjo tematiko, v vseh KS, kjer delujejo gasilska društva, bodo izvedli dneve odprtih vrat, preverili bodo intervencijske poti, z delom gasilcev bodo seznanili širšo javnost. V začetku oktobra so pripravili skupno gasilsko vajo rudnikov in energetike v TET, vajo Gasilskega zavoda v Domu upokojencev Trbovlje, predstavili gasilko orodje in vozila. Sledi dan odprtih vrat in skupna vaja vseh gasilskih društev Gasilske zveze Trbovlje v Škofji Riži na Dobovcu, prikaz gašenja začetnega požara za krajane v Čečah, večja pokazna vaja na temo nesreča z nevarno snovjo na trboveljskem letnem bazenu. Na Dobovcu bo potekalo občinsko gasilsko tekmovanje trboveljske gasilske mladine. Gasilke se bodo udeležile okrogle mize Društva gluhih in naglušnih Posavja, mladi pa bodo sodelovali na regijskem kvizu na Izlakah. Konec meseca pa bodo pripravili še večjo gasilsko vajo s sosednjo Gasilsko zvezo Prebold. Štipendije Občina Trbovlje je objavila javni razpis za dodelitev občinskih štipendij v študijskem letu 2014/2015. Razpisali so 12 enoletnih štipendij, od tega dve za osebe s posebnimi potrebami. Štipendije so namenjene rednim študentom na dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo (višješolski, visokošolski strokovni, univerzitetni, programi 1. bolonjske stopnje in enoviti magistrski študijski programi). Na razpis se lahko prijavijo študentje, ki imajo stalno prebivališče v občini Trbovlje in nimajo druge štipendije. Vloge za štipendije morajo oddati do 15. oktobra. O izidu razpisa bodo vlagatelji vlog obveščeni v 30 dneh od odpiranja prijav na javni razpis.

5 OGLASNA STRAN 5 Inovativni in drzni Na mladih svet stoji in zdrav duh v zdravem telesu sta le dva izmed pregovorov, ki jih vsi poznamo in jih v različnih situacijah radi citiramo. Koliko pa jih v vsakodnevnem življenju upoštevamo? Mlad podjetnik Matic Hribar in njegova ekipa so združili svoje moči, ideje in znanje ter ustvarili Snowtrike. Po domače povedano, gre za kolo, ki ima namesto koles smuči. Primeren je za vožnjo po smučišču in izven njega. Ideja se razvija in izpopolnjuje že več let širom sveta pod budnim očesom trboveljskih inovatorjev, ki so si zaželeli novosti v svetu ekstremnih športov. V njih tli močna podjetniška žilica, saj želijo na tržišče poslati nekaj popolnoma drugačnega in hkrati primernega za otroke do 99 leta starosti. Seveda ne gre brez zagonskega kapitala, ki pa ga je, v kolikor tvoj oče ni tajkun, v teh časih težko pridobiti, saj ljudje s svojimi naložbami neradi tvegajo. So pa zato priljubljeni različni natečaji, pri katerih se zmagovalcu odpre vrsta novih vrat in priložnosti. V našem primeru ekipa Hilstrajk sodeluje v natečaju KD Skladov. Za zmago potrebujejo pomoč širše množice, ki z internetnim klikom podpore omogoči uresničitev sanj ekipi in vseh nadobudnih mladih odvisnikov od adrenalina. Več informacij najdete na njihovi Facebook strani»hilstrajk Snowtrike«.»Ni treba, da si Jan Cestnik,«trikratni državni prvak v downhillu. Za izkoriščanje»nove mašine na treh smučeh,«je dovolj le želja po novih izzivih in adrenalinu. Za vse ostalo poskrbi ekipa Hilstrajk, ki jo podpira tudi MTB Trbovlje s Sebastjanom Zrmzlakom na čelu. Snowtrike za otroke do 99 let. Foto: arhiv ekipe Hilstrajk Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 ) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/ (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Cvetličarna Marjetica POPUST 10 % NA SVEŽE ARANŽMAJE V ČASU PRVEGA NOVEMBRA Ulica 1. junija 23, Trbovlje tel.: V MESECU OKTOBRU IN NOVEMBRU BREZPLAČNO SVETOVANJE PRI NAČRTOVANJU IN UREJANJU VRTA. Rudarska cesta 22 a, Trbovlje Remy center, Litija - 10 % na celoten nakup razen na darilne bone. Popust je možen samo ob predložitvi kupončka. Velja do velja do Za nakup čevljev v trgovini Medea, dodatni 5% popust Izlake 40 Tel.: 03/ V mesecu okotobru nudimo -10% na vse storitve. Vsa naročila sprejemamo na telefonski številki: RoyalHair studio Cesta 9. avgusta 8b 1410 Zagorje ob Savi velja do Ob naročilu pice gratis 2 dcl brezalkoholne pijače po izbiri. Cesta 9. avgusta 8c 1410 Zagorje ob Savi

6 6 TEMA Kdo bo sedel v zasavskih občinskih svetih Občina Trbovlje Po neuradnih podatkih do 10. ure 7. oktobra so rezultati lokalnih volitev za občinski svet občine Trbovlje naslednji: Stranka Število glasov Odstotek Število sedežev Izvoljeni svetniki (odebeljena imena so novoizvoljeni svetniki) Lista za naše Trbovlje ,44 % 6 Jasna Gabrič, Andrej Šinkovec, Leana Tomič, Matic Zupan, Irina Pintar, Iztok Hribovšek (v primeru izvolitve Jasne Gabrič za županjo, bo v svet vstopila sedma na listi Alenka Nemet) SDS Slovenska demokratska stranka ,01 % 6 Borut Dolanc, Alenka Forte, Mitja Vozel, Sara Sotlar, Janez Jontes, Marija Majcen (v primeru izvolitve Boruta Dolanca za župana bo v občinski svet vstopil sedmi na listi Marjan Jamšek) SD Socialni demokrati ,95 % 5 Sebastjan Ledinek, Romana Guzej, Milan Žnidaršič, Marjana Eberlinc, Samo Guzej SMC Stranka Mira Cerarja Desus Demokratična stranka upokojencev ,66 % 4 Tadej Špitalar, Nataša Kukovič, Denis Tomše, Nika Potrpin 567 8,81 % 2 Alojz Vajdič, Mira Rozman Združena levica 501 7,78 % 2 Bogdan Šteh, Sonja Klančišar SLS Slovenska ljudska 388 6,03 % 2 Gregor Meterc, Andreja Bajda stranka Nove lokalne volitve so spodnesle nekaj sedežev strankam SLS, SD in Desus, dodatni sedež je pridobila stranka SDS, enako število svetnikov (6) bo v svetu z Liste za naše Trbovlje, o Trbovljah pa bodo odločali tudi kandidati novoustanovljenih strank SMC in Združene levice. Predvolilna tekma je bila v tej občini posebej ostra. V drugi krog sta se uvrstila prav najbolj izpostavljena kandidata. Vprašanje, ki najbolj buri, je sedaj le eno: bodo v tradicionalno rdečih Trbovljah volivci oddali glas za mlado županjo ali za bolj prekaljenega politika desne Janševe SDS. Občina Zagorje ob Savi Po neuradnih podatkih do 10. ure 7. oktobra so rezultati lokalnih volitev za občinski svet občine Zagorje naslednji: Stranka ZGN Zagorje gre naprej združenje za napredek Zagorja SLS Slovenska ljudska stranka SMC Stranka Mira Cerarja SDS Slovenska demokratska stranka Število glasov Odstotek Število sedežev Izvoljeni svetniki (odebeljena imena so novoizvoljeni svetniki) ,43 % 15 Marija Ribič, Simona Klukej, Mitja Adamlje, Anica Režun, Anton Benko, Marjana Mlinarič Pikelj, Ivan Klančišar, Štefka Suša, Marjan Kovač, Samo Vrtačnik, Aleksander Pergar, Petra Potočnik Izgoršek, Franci Kukovica, Vladimir Poredoš, Nina Vrhovnik Pečnik (Rudi Medved in Blanka Šmit z liste ZGN sta člana občinske uprave) ,62 % 3 Slavko Jelševar, Marija Oven, Mitja Drobež 642 9,72 % 2 Gašper Koprivšek, Natalija Stošicki 507 7,68 % 2 Bojan Simončič, Alojzija Kralj DESUS Demokratična 397 6,01 % 1 Anica Ule Maček stranka upokojencev SD Socialni demokrati 371 5,62 % 1 Željko Železnik NSI Nova Slovenija Krščanski demokrati 311 4,71 % 1 Primož Štendler Zagorje gre naprej s prevlado v občinskem svetu, kjer je župan zadržal ugodno večino. Ostale stranke so pobrale le drobtine, v primerjavi z državnimi volitvami je bil predvsem rezultat Stranke Mira Cerarja izjemno slab. Kot pa je v Zagorju že v navadi, bo župan iskal soglasje večine svetnikov, čeprav ga prav gotovo ne bo vedno tudi našel. Občina Hrastnik Po neuradnih podatkih do 8. ure 7. oktobra so rezultati lokalnih volitev za občinski svet občine Hrastnik naslednji: Volilna enota 01 Stranka Število glasov Odstotek Število sedežev Izvoljeni svetniki (odebeljena imena so novoizvoljeni svetniki) Lista Mirana Jeriča ,48 % 4 Dijana Možina Zupanc, Vinko Žagar, Mateja Planko, Gregor Erman SMC Stranka Mira ,31 % 2 Božo Majcen, Maša Kovač Cerarja SD Socialni demokrati ,35 % 1 Soniboj Knežak Naš Hrastnik ,39 % 1 Ivana Assayed Lista Gregorja Pajića 190 8,69 % 1 Gregor Pajić DESUS Demokratična stranka upokojencev 170 7,77 % 1 Franjo Krsnik Volilna enota 02 Stranka Število glasov Odstotek Število sedežev Izvoljeni svetniki (odebeljena imena so novoizvoljeni svetniki) Lista Mirana Jeriča ,30 % 4 Darko Planinc, Ksenija Jakopič, Valentin Moljk, Vesna Planinc SD Socialni demokrati ,62 % 2 Rosanda Kladnik, Franc Bokal SMC Stranka Mira ,11 % 1 Anita Kozole Cerarja DESUS Demokratična 176 9,96 % 1 Vojka Povše Krasnik stranka upokojencev Naš Hrastnik 163 9,22 % 1 Marko Funkl SDS Slovenska demokratska stranka 104 5,89 % 1 Anton Avbelj V Hrastniku je volilna zmaga dosedanjega župana Mirana Jeriča ob devetih protikandidatih vredna spoštovanja. Večine v občinskem svetu pa njegova lista ne bo imela, zmanjkali so mu trije sedeži. Ostale stranke imajo večinoma enega, dva, SMC in SD pa po tri svetnike. Župan bo moral pri vladanju krmariti med njimi, zavezništvo pa bo verjetno poiskal s stolčkom podžupana, ki ga bo dobil tisti, ki bo sklenil koalicijo z njegovo listo. Tatjana Polanc Kolander Nepravilni rezultati V Hrastniku so bili tisti, ki so v nedeljo zvečer in v ponedeljek skušali dobiti informacijo o volitvah v občinski svet, zbegani. Na spletni strani Državne volilne komisije je po vnosu podatkov z volišč v Hrastniku prišlo do napake v računalniški aplikaciji, je v torek obvestila javnost predsednica Občinske volilne komisije Alis Brečko. Tako so se v svet uvrstili kandidati z npr. 3 odstotki glasov, tisti, ki so jih dobili 9, pa ne. Občinska volilna komisija je v ponedeljek opozorila pristojno službo in napako so odpravili. Sestava občinskega sveta pa se je s pravilno izračunanimi rezultati precej premešala. Še vedno pa so rezultati neuradni, so še opozorili v obvestilu za javnost.

7 POGOVOR 7 Zoran Poznič, direktor Delavskega doma Trbovlje Trbovlje so svetilnik Evrope Pozna ga celo Zasavje. Akademski kipar, ljubitelj tako tradicionalne kot moderne umetnosti, mislec, kulturnik in predvsem ambiciozen človek. Vse to predstavlja mag. Zoran Poznič, direktor Delavskega doma Trbovlje (DDT), ki je to kulturno ustanovo z debelimi črkami zapisal na kulturni zemljevid Slovenije. Pred leti nihče ni upal pomisliti, da bi se v Trbovljah križale poti priznanih domačih in tujih umetnikov. Poznič je s sodelavci poskrbel, da se je zgodilo prav to. Že vrsto let ste direktor DDT. Kako bi na kratko opisali dosedanje vodenje tako pomembne ustanove? Ko gledam nazaj oz. delam nekakšno retrospektivo mojega delovanja, ne vem točno, kaj bi rekel. Po eni strani sem zadovoljen z doseženim in vsemi programi, ki smo jih ne samo začeli, ampak tudi utrdili in postavili v širši kulturni prostor. S tem ne mislim samo naše države, ampak tudi prostor srednje Evrope. Po drugi strani pa imamo tudi projekte, katerih nam v Speculum Artium je pomemben festival in rezultat plodnega sodelovanja s slovenskimi in tujimi umetniki. Vzpostavili smo pomembne povezave z Nemčijo, Italijo in predvsem Japonsko in v tem kontekstu je Trbovlje moč razumeti kot svetilnik Evrope, vsaj kar se tiče razvoja vizualnih umetnosti. šestih letih, odkar vodim ta kulturni hram, ni uspelo realizirati. Žalostno je to, da so bili nekateri program že tik pred realizacijo, a se je nato vse ustavilo zaradi pišmeuhovskega odnosa nekaterih ljudi ter birokratske malomarnosti in nesposobnosti. Katere neuresničene projekte bi na tem mestu omenili? Omenil bi dva najpomembnejša. Zavzemal sem se za umestitev šolskega študija v Trbovljah. Šlo bi za študije novih medijev, ki bi temeljile na povezovanju tehnologije in umetnosti. Kljub ambicioznim načrtom projekt ni zaživel, saj je dobil premalo podpore politične garniture tako na občinski, lokalni, kot tudi na državni ravni. Drugi pomemben projekt pa je bila pridobitev prostorov televizijskega stolpa na Kumu, v katerem smo želeli ustvariti kulturno središče za razvoj novomedijskih umetnosti. Projekt trenutno stoji, vsa zadeva se vleče že več kot dve leti. Medtem pa prostori na Kumu samevajo, odgovorni na RTV Slovenija pa molčijo oz. očitno ne upajo projektu dati zeleno luč. Kakšen je odnos Zasavčanov do kulture? Če sem popolnoma odkrit, zelo slab. Nočem zveneti samopoveličevalno, toda ob nastopu mandata pred šestimi leti sam v Trbovljah s področja kulture nisem zasledil nobenih presežkov. Moje mnenje je bilo, da tudi Trbovlje na začetku 21. stoletja potrebujejo ustanovo, ki bo dajala smernice predstavnikom različnih umetnosti, pa naj bo tu govora o plesu, zborovskem petju ali slikarstvu. Pred mojim mandatom je vsa kultura temeljila na ljubiteljstvu, nekih resnih ambicij na tem področju pa vsaj po mojem mnenju ni bilo. DDT je zastavljen kot institucija z namenom predstavitve kulture, ki obstaja tu in zdaj. Poleg tega pa je njen namen približati kulturne dejavnosti mlajšim generacijam, ki so v svojih najbolj ustvarjalnih letih poklicane za to, da izražajo svoj pravi jaz preko različnih umetniških ventilov. Sicer nam to še ni popolnoma uspelo, toda statistika, ki jo vodimo znotraj naše ustanove, vseeno govori o tem, da se število obiskovalcev na vseh področjih kulture povečuje. S pridobitvijo nove tehnologije se je obisk v kinematografu povečal za kar 50%, prav tako pa so številne razstave, festivali in ostali dogodki dobro Zoran Poznič. Akademski kipar in še marsikaj. Foto: Arhiv DDT obiskani. Skratka; razlogov za metanje puške v koruzo ni, zato ostajam optimističen. Kako pa v tem trenutku poteka realizacija ambicioznega projekta Trbovlje novomedijsko mesto, ki v ospredje postavlja razvoj novih umetnosti? Poznič je prinesel svet v Trbovlje in ponesel Trbovlje v svet. Foto: arhiv DDT Nad pričakovanji. Projekt je izredno uspešen, saj se z organiziranjem prestižnih dogodkov in razstav naše mesto predstavi praktično vsepovsod. V tem trenutku imamo za seboj uspešno izvedeno razstavo v Mariboru, kateri v kratkem sledita še dve, v Kranju in Ajdovščini. S pomočjo tega projekta smo uveljavljeni tudi v mednarodni vodah, še posebej na Japonskem, ki velja za prestolnico tehničnih in umetniških inovacij. Kaj so po vaše glavni razlogi za uspešnost omenjenega projekta? Kvaliteta in seveda močna volja mladih umetnikov, ki bi radi spreminjali stvari na bolje, obenem pa bi s svojimi deli venomer opozarjali na stranpoti zahodne civilizacije. Menim, da se mora ta na vsake toliko časa ustaviti in pogledati nazaj, tu pa igra moderna umetnost pomembno vlogo. Z njeno pomočjo lahko v miru raziskujemo in se čudimo tistemu, kar znotraj nje najdemo. V omenjeni projekt je vključen tudi prestižni festival novomedijske umetnosti, Speculum Artium, ki je potekal tudi letos. Dogodek vsako leto pritegne veliko uglednih gostov Če se celo življenje z glavo butaš ob zid, prej ali slej ugotoviš, da sveta ne moreš spremeniti, lahko pa ga vsaj malce poboljšaš. Tu se ravnam po starem judovskem pregovoru:»če si rešil enega, si rešil ves svet.«iz Slovenije in tujine, kar je dober dokaz o odmevnosti festivala. Kakšnega pomena je ta festival za Trbovlje? Speculum Artium je pomemben festival in rezultat plodnega sodelovanja s slovenskimi in tujimi umetniki. Vzpostavili smo pomembne povezave z Nemčijo, Italijo in predvsem Japonsko in v tem kontekstu je Trbovlje moč razumeti kot svetilnik Evrope, vsaj kar se tiče razvoja vizualnih umetnosti. Namen teh in podobnih festivalov je v povezovanju klasične umetnosti z moderno tehnologijo, kjer je moč opaziti, da umetniki preko razvoja tehnologije še vedno poudarjajo žlahtno izročilo italijanske renesanse. Sami ste že od nekdaj razpeti med tradicionalno in moderno umetnostjo. Kakšen odnos med njima se bo po vašem mnenju oblikoval v prihodnosti? Sožitje med obema vejama umetnosti vidim kot popolnoma neproblematično. Resda je hoja po robu vedno tvegana, vendar v tem primeru predstavlja lažno dilemo. Vse, kar nastaja na področju umetnosti, je prisotno tudi v naših miselnih procesih. Glavna vloga v umetnosti je še vedno dodeljena tistemu, kar hranimo v naših glavah. Resda lahko zaradi pomanjkanja informacij pride do konfliktov v odnosih med tradicionalno in moderno umetnostjo, vendar tu se mora človek polastiti nekakšnega ključa za dekodiranje, s katerim si bo uspel razložiti tisto, kar vidi pred seboj. Povezovanje obeh vej umetnosti posreduje informacije o tem, kje stojimo in kam plovemo, zato se mi zdi pomembno, da se omenjeno sožitje tudi ohrani, saj ni vse tako grozljivo in slabo, kot se zdi na prvi pogled. Po izobrazbi ste akademski kipar. Se še vedno tako intenzivno ukvarjate s kiparstvom kot včasih? Seveda. Pri umetnikih je vedno prisotna shizofrena situacija, ko se ti borijo z vsakdanjostjo, obenem pa potrebujejo ventile za izražanje mnenj o tem, kar vidijo pred seboj. Kiparstvo meni osebno tako na poklicnem kot zasebnem področju omogoča, da s pomočjo svojih rok iščem nove podobe in obiskujem še neraziskane dimenzije. Mnogi umetniki imajo ambicije, da bi spreminjali svet. Je ta želja prisotna tudi pri vas? Ne, nič več. Če se celo življenje z glavo butaš ob zid, prej ali slej ugotoviš, da sveta ne moreš spremeniti, lahko pa ga vsaj malce poboljšaš. Tu se ravnam po starem judovskem pregovoru:»če si rešil enega, si rešil ves svet.«če to prenesem na področje, s katerim se ukvarja DDT, lahko rečem, da bomo svoje cilje dosegli z malimi koraki. To pomeni, da je treba obveščati ljudi, jim nuditi informacije in s tem omogočiti pogled na določeno problematiko iz drugega zornega kota. Ljudje vas vidijo v različnih vlogah; od direktorja DDT pa vse do kiparja. Kako pa Zoran Poznič vidi Zorana Pozniča? Zavzemal sem se za umestitev šolskega študija v Trbovljah. Šlo bi za študije novih medijev, ki bi temeljile na povezovanju tehnologije in umetnosti. Kljub ambicioznim načrtom projekt ni zaživel, saj je dobil premalo podpore politične garniture tako na občinski, lokalni, kot tudi na državni ravni Zadnje čase v sebi vidim starega težaka (smeh). Sicer se še vedno branim z vsemi štirimi, da to ne drži, vendar opažam pri sebi, da z leti postajam takšen. Vseeno upam, da me ljudje in še posebej sodelavci ne vidijo kot zateženega starca, ampak da je včasih moja jeza zgolj dokaz, da si stvari želim narediti boljše, lepše in tudi hitrejše. Ste torej perfekcionist? Ne, daleč od tega. Tisti del umetnika v meni se je vedno upiral perfekcionizmu. Tudi v zasebnem življenju sem precej raztreščen in neorganiziran. Ne verjamem v usodo, karmo in podobne stvari, preprosto pustim stvarem, da krenejo svojo pot in me ponesejo tja, kamor me pač morajo. Tako kot pravi stari slovenski pregovor: Vsak je svoje sreče kovač. Vid Šteh

8 8 ČEZ PLANKE Na mejah nič novega Vse sosednje občine, ki mejijo na Zasavje, razen občine Tabor, so v nedeljo dobile nove župane. V veliki večini so to stari novi župani, med njimi pa niti ene ženske. V Litiji je Franci Rokavec (SLS) prejel slabih 75 odstotkov glasov. V Žalcu je Janko Kos (OO SD Žalec) zmagal z dobrimi 80 odstotki. Franc Zdolšek (SLS) je v Laškem zmagal s skoraj 81 odstotki glasov. Na županski stol bo ponovno sedel še en Franc, Franc Sušnik (SDS), za katerega je na Vranskem glasovalo nekaj manj kot 58 odstotka tistih, ki so volili. Edini novinec med okoliškimi župani je Tomaž Režun (SD), ki je v Radečah prepričal dobrih 76 odstotkov Radečanov, ki so se v nedeljo odpravili na volišča. Najmanj dela in skrbi med volilno kampanjo je imel zdajšnji župan Prebolda Vinko Debelak, saj ni imel konkurence. Družno so ga podprle stranke DeSUS, SDS in SD. Franci Rokavec. Foto: Skoraj kot tekma Bolj zanimivo župansko tekmo so imeli v Lukovici. Tam sta se pomerila zdajšnji župan Matej Kotnik in njegov podžupan Bojan Andrejka. Kotnik je zmagal z dobrimi 58 odstotki glasov. Da so bile letošnje lokalne volitve predvsem volitve programskih list in občanov se je potrdilo tudi v Lukovici. Od devetih list, ki so prišle v občinski svet, so samo tri strankarske. Po večini so to liste, ki zastopajo posamezne krajevne skupnosti ali zaselke v občini, med njimi pa se je znašla tudi Lista za šport in razvoj občine. Podoben izid kot v Lukovici sta si pri sosedih delila moravška kandidata Milan Kokalj (Nova Slovenija Krščanski demokrati) in trenutni župan Martin Rebolj (SD), ki je z dobrimi 57 odstotki glasov obdržal županski sedež. Tudi kamniški občinski delavci si lahko oddahnejo velikih sprememb do- Franc Zdolšek. Foto: mnevno ne bo, saj prihaja nov stari župan Marjan Šarec (Lista Marjana V Žalcu, domovini hmelja, bo županoval Janko Kos. Foto: MŠ Šarca Naprej Kamnik). Prejel je slabih 63 odstotke glasov in pometel s konkurenco sedmih protikandidatov. V drugi krog V občini Tabor, ki leži v Savinjski dolini in kjer sta 1402 volilna upra- vičenca, bodo šli še enkrat na volitve. Odločali se bodo med aktualnim županom Vilkom Jazbinškom (SDS) in njegovim izzivalcem Antonom Groblerjem (SLS). Polona Siter Drnovšek PRIČENJAMO Z JESENSKO LIGO POSAMEZNIKOV. Prijave GSM Žiga VABLJENI VSI LJUBITELJI BOWLINGA Odprto od pon.-čet. od petek in sobota od in nedelja od Rezervacije na telefon: ali GSM V Žalcu, domovini hmelja, bo županoval Janko Kos. Foto: MŠ Marjan Šarec, stari in novi župan Kamnika, Foto: Tjaša Smodiš s.p. Trg svobode Trbovlje tel.: Odpiralni čas Pon - Tor: 9:00-15:00 Sre: 9:00-17:00 Čet: 9:00-15:00 Pet: 9:00-13:00 Pozabi preteklost, živi sedanjost, misli na prihodnost! Pot Vitka Pavliča 9, 1430 Hrastnik e-pošta: bonpet@siol.net

9 DRUŠTVENO 9 Pestra invalidska jesen Društvo invalidov Trbovlje ima zelo raznolik program dela. Izvaja osem posebnih socialnih programov. Skozi te programe skušajo zagotoviti vključenost delovnih invalidov v vsa področja družbenega življenja, enakopravnost, nediskriminacijo. Prizadevajo si za večjo kvaliteto skupnega življenja in socialno vključenost vseh, ne samo invalidov. V pestrem letnem programu dela je tudi vsebina aktivnosti od septembra do decembra zelo zanimiva. V začetku septembra so pripravili srečanje težjih invalidov v spodnji avli Delavskega doma Trbovlje. Udeležencem so pripravili krajši kulturni program, prisotne je pozdravila tudi podžupanja Jasna Gabrič. Poglavitni cilj teh srečanj je vzpostavljanje socialnih stikov preko druženja in psihično sproščanje. Sredi septembra so že 14. letovali na otoku Hvaru v Starigradu, kamor so popeljali 123 invalidov ali simpatizerjev društva. Potovalna agencija je udeležencem pripravila dober animacijski program, tudi vreme je bilo lepo, tako da so se domov vrnili polni lepih spominov. V začetku oktobra so se podali na kopalni dan v Terme Čatež. Plavanje je dejavnost, ki celovito, harmonično oblikuje rast in razvoj telesa, ohranja in izboljšuje človekove psihofizične in delovne sposobnosti. Tudi oktobrski jesenski izleti so že tradicionalni, saj jih pripravljajo od leta Prvič in drugič so se odpravili obirat mandarine v dolino Neretve, leta 2008 so si ogledali lepote Črne gore in skočili v Albanijo. Naslednje leto so potovali po Vojvodini in se ustavili v Beogradu, leta 2010 pa so si ogledali lepote Budimpešte in znano zdravilišče Heviz. Leto kasneje jih je pot zanesla na Če- Gasilska slika trboveljskih invalidov na enem izmed izletov. Foto: arhiv DI Trbovlje ški in del Nemčije, leta 2012 pa so se vrnili na Balkan in si ogledali Sarajevo, del Bosne in Dubrovnik. Lani so se odpravili preko Srbije v Makedonijo. V letu 2014 pa bo tri avtobuse članov pote peljala na otok Korčulo na Hrvaškem. Novembra pa čaka člane obisk toplic Sveti Martin na Muri in martinovanje s prijateljskim Medobčinskim društvom invalidov Lendava. DIT Po Gorenjski Članice in člani Društva invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) so se 4. oktobra odpravili na ekskurzijo po Gorenjski. Napolnili so dva velika avtobusa. Ogledali so si baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, stalno razstavo v galeriji Sončna pesem ter razstavo jaslic z vsega sveta. Na Bledu in na Bohinju so se sprehodili po teh turističnih biserih kot so si sami želeli. Kar veliko se jih je odpravilo na ogled nekdanjega steklarskega doma na Bohinju, ki je še vedno lep del spominov iz mlajših let. Po ogledu bohinjskih lepot so se odpeljali nazaj proti Zasavju in se na poti domov ustavili še na Trojanah, kjer so se oskrbeli z okusnimi krofi. DIH Letovanje na Korčuli Članice in člani društva invalidov Hrastnik so letos letovali od 13. do 20. septembra na otoku Korčula na Hrvaškem. Letovanje je bilo pestro. Kdor je želel, se je lahko udeležil različnih tekmovanj v popoldanskem času, v večernih urah pa zabavnih programov. Nekateri so se lotili raziskovanja otoka, drugi so uživali v sončenju in lenarjenju. Nekaj udeležencev letovanja se je povzpelo celo na najvišji vrh otoka Pelješca, Sv. Ilijo. Za vzpon do vrha na 961 m smo potrebovali dobre tri ure in prav toliko za sestop. Nagrada je bila bogata, saj so z vrha videli skoraj vse otoke srednje Dalmacije. Tudi izlet v kraj Blato in Velo Luko je bilo posebno doživetje. AZZ Korčula. Foto: Arhiv DI Hrastnik Bazilika Marije pomagaj na Brezjah. Foto: arhiv DI Hrastnik Zasavski tednik za boljše Zasavje Starejši pomagajo mlajšim V septembru je Društvo upokojencev Zagorje ob Savi poskrbelo za varno pot prvošolčkov v šolo. Že vrsto let prostovoljci DU Zagorje ob Savi v sodelovanju s policijo in tudi gasilci poskrbijo v začetku šolskega leta za varno pot malčkov v šolo in domov. Tako so najmlajši v naseljih Izlake, Kisovec in Zagorje ob Savi na vseh zelo prometnih točkah, prehodih in križiščih varni na poti v in iz šole. Društvo je za to delo leta 2012 prejelo tudi bronasto priznanje Ministrstva za notranje zadeve. Tel: +386 (0) VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK ugodnev cene in strokovna premontaža Varni na poti v šolo. Foto: Arhiv DU Zagorje ob Savi Društvo U3 Univerza za tretje življensko obdobje Brezplačne računalniške delavnice v okviru programa»znaš, nauči drugega«za člane Društva U3. Vabljeni vsi, ki bi se radi naučili rokovanja z računalnikom ali nadgradili svoje znanje. Individualno poučevanje prilagojeno vašim potrebam in željam. Dogovorite se za termin, ki ustreza vam. Ulica 1. junija, 4, Trbovlje telefon: gsm:

10 10 REPORTAŽA Speculum Artium 2014 Rokovanje s prihodnostjo Pogled v jutrišnji svet je bila osrednja tema letošnjega festivala Speculum Artium, ki ga je že šesto leto zapored organiziral Delavski dom Trbovlje (DDT) v sodelovanju s priznanimi umetniki ter znanstveniki iz Slovenije in tujine. Festival predstavlja vsa področja človekovega umetniškega izražanja na začetku 21. stoletja, še posebej skrbi za povezovanje umetnosti in znanosti. Slednje je letos predstavljal nastop humanoidnega robota po imenu ASIMO, ki je z osupljivim imitiranjem človeških gibov in obnašanja očaral obiskovalce. Prihodnost. Beseda, ki v človeku zbuja različna občutja; nekateri zrejo vanjo s fascinacijo, spet drugi pa ob njej začutijo strah in negotovost. Točen vpogled v prihodnost je praktično nemogoč, pa vendar je moč najti določene smeri, ki človeku odpirajo možnosti o podobah jutrišnjega dne. Na tej točki z roko v roki hodita tako znanost kot kultura, ki definirata tako čas koti prostor. Ena od njunih najosnovnejših nalog je, da interpretirata tako preteklost kot sedanjost, obenem pa ponujata tudi obrise podob, ki nas čakajo v prihodnosti. Z robotom na kavo in plesišče ASIMO (kratica za Napreden korak v inovativni mobilnosti) je robot, ustvarjen leta 1986 v japonskem podjetju Honda, ki ga ljudje poznajo predvsem po proizvodnji avtomobilov in motorjev. Robot je do današnji dni doživel več preobrazb in sproti dobival nove, naprednejše funkcije, ki so mu omogočale svobodo gibanja in komuniciranja z ljudmi. Jean Luc de Krahe, član Hondine ekipe, je povedal:»robot je oblikovan kot človek z jasnim namenom, da bi ga ljudje hitreje sprejeli v svoje okolje, kjer jim lahko pomaga pri izvajanju vsakdanjih opravil. Uporabili bi ga lahko v mnoge namene kot npr. serviranje hrane v restavracijah, potiskanje vozičkov z zdravili v bolnišnicah, pospravljanje stanovanj, ljudem bi sporočal vremensko napoved, televizijski spored itd. Skratka; osnovi namen je predvsem nudenje pomoči ljudem.«robot sicer deluje na podlagi mnogih funkcij, ki so vgrajene v njegovo»telo«, med drugim mu mikrofoni v glavi omogočajo, da lahko sprejema in zazna glasove iz okolice, s pomočjo dveh kamer pa uspe oceniti dolžino in širino prostora, najbolj napredna sposobnost pa je hitro prilagajanje nepredvidenim situacijam. Previdno navdušenje V Trbovljah se je ASIMO predstavil gledalcem s prikazom nekaterih njegovih funkcij; hoja, tek, skakanje na eni nogi, vzpenjanje in spuščanje po stopnicah, rokovanje s človekom, nošenje pladnja z vodo in kavo, na koncu pa je imel celo priložnost pokazati svoje plesne sposobnosti. Občinstvo je bilo nad prikazanim izredno navdušeno, s svojo podobo nekoliko večjega otroka pa je marsikoga prevzel že na prvi pogled. Matija Kuder je bil eden od starejših obiskovalcev, ki sprejema moderno tehnologijo z odprtimi rokami:»neverjetno je, kako je vse skupaj napredovalo v samo nekaj letih. Tega robota bi imel z veseljem doma, bil bi mi kot prijatelj.«tino Kos, trenerko modernih plesov, je ASIMO seveda najbolj navdušil s svojimi plesnimi sposobnosti:»mislim, da ima robot velik talent in bi v nekaj letih postal profesionalni plesalec.«kljub navdušenju obiskovalcev nad robotom pa je Marija Sajovic poudarila, da ima moderna tehnologija tudi svoje pasti:»asimo je sicer zelo koristen pri nudenju pomoči, vendar bojim se, da bi začel preveč pomagati in bi s tem ljudje postali pasivni. Prav Avstralski umetnik Stelarc s kirurško vstavljenim ušesom v levi roki. Foto: Robert Ahlin tako ga ne bi mogla vzljubiti kot prijatelja, saj zaradi odsotnosti čutil in hladnosti ne more nadomestiti človeka.«asimo je sicer že zelo okreten in mobilen, a je obenem nenehno v fazi nadgrajevanja. Fizično podobo robota so doslej izdelali na Japonskem, vendar se z njegovim razvojem ukvarjajo tudi v laboratorijih v Nemčiji in ZDA. V podjetju Honda Ekipa Delavskega doma Trbovlje z ASIMOm. Foto: Robert Ahlin že načrtujejo naslednji velik podvig: vzpostavitev razumevanja in posnemanja inteligence. Sožitje človeka in stroja Poleg ASIMA je bilo na festivalu SA moč videti še nekatere druge zanimive projekte domačih in tujih umetnikov ter inovatorjev. Predstavniki Inštituta Jožef Štefan so se obiskovalcem predstavili z robotskim metanjem žoge, ki temelji na elektronski povezavi med manjšo robotsko glavo in mehansko roko; glava tako z vgrajenimi senzorji zazna oddaljenost od nastavljene tarče, nakar preko multifunkcijskega procesorja prevzame nadzor nad mehansko roko, ki izvrši uspešen met proti tarči. Zaradi dejstva, da roka nikoli ne zgreši tarče, je bil projekt pri obiskovalcih sprejet z dobršno mero začudenosti in navdušenja. V avli DDT sta izvedla predavanje avstralski vizualni umetnik Stelarc in Stefan Doepner iz Nemčije. Stelarcovo področje zanimanja je raziskovanje zmogljivosti človeškega telesa v intimnem odnosu z modernimi tehnologijami. Avtor je že pred tem razburil javnost s svojimi provokativnimi performansi; tako je nekoč svoje telo pripel na kavlje in z njim visel nad tlemi več kot 15 minut, leta 2007 pa si je s kirurškim posegom v svojo levo roko vstavil uho z namenom ustvarjanja svojevrstne brezžične komunikacije, podobne internetu. V Trbovljah je skupaj z Doepnerjem predstavil svoj najnovejši projekt Microbot, s katerim bi po njegovih besedah raziskovanje odnosa med človekom in strojem ponesel na novo raven;»cilj je ustvariti šestnožnega robota, ki bi bil tako majhen, da bi lahko zlezel po jeziku v moja usta in znotraj njih izvajal določene operacije. Robot bi bil opremljen s tankimi žičkami, ki bi simulirale sproščanje človeških mišic. Tako bi moje telo in robot vzajemno delovala.«novo galerijo DDT so zasedli japonski vizualni umetniki, ki so se predstavili s projektom Arart, s katerim povezujejo likovno umetnost s tehnologijo pametnih telefonov. Ob vstopu v galerijo z razstavljenimi slikami vsak obiskovalec prejme telefon z naloženo posebno aplikacijo, ki omogoča, da slike pred njegovimi očmi»oživijo«. Tako ikonična Mona Liza pomežikne in se naglo razblini na koščke, ilustracije iz povesti Alica v čudežni deželi se spremenijo v gibljivo animacijo, Piccasove Sončnice pa počasi odvržejo svoje cvetne liste. Takšne spremembe si lahko obiskovalec razlaga po svoje; nekatere delujejo povsem estetsko, medtem ko druge s popačenostjo morebiti zbujajo nelagodje ali celo strah. V vsakem primeru pa se obiskovalec v tistem določenem trenutku zbliža z navidez statično podobo na slikarskem platnu. Poleg omenjenega projekta se je v kinodvorani s svojim avdiovizualnim performansom predstavil japonski duet Usaginigen, ki je izvajal nadrealne melodije s pomočjo nevsakdanjih inštrumentov. Veronika Krenn, sicer študentka podiplomskega študija univerze v Linzu, se je predstavila z umetniško instalacijo Narejeno z ljubeznijo. V njej na izviren način združi objemanje s strojnim pletenjem; obiskovalec se postavi pred pletilni stroj in objame bližnjo osebo, to pa vzpodbudi stroj k pletenju. Na tak način se ljudje seznanjajo s toplino objema in tradicijo pletenja, ki je v 20. stoletju z razvojem feminizma pridobilo mnogo negativnih predznakov. Instalacija je požela veliko zanimanja med najmlajšimi, ki so vneto tekmovali v tem, kdo bo deležen največ objemov, medtem ko so odrasli projekt sprejeli nekoliko zadržano. Na festivalu so pozornost pritegnili tudi dijaki Srednje tehnične šole Trbovlje s prikazom samostojno vodenega robota kužka. O njem je nekaj več povedal eden od dijakov Mujota Hamić:»Kužka sestavimo in sprogramirano v dveh urah in je voden preko senzorjev, ki mu omogočajo, da se premika povsem samostojno. Na dražljaje se sicer ne odzove, vendar bi v prihodnosti radi dosegli tudi to.«in res; robot se obnaša kot pravi kužek, izvaja vse mogoče trike in celo na ukaz»leže k počitku«. Navdušeni obiskovalci Festival Speculum Artium je že lani z obiskom japonskega profesorja Hiroshija Ishigura in njegovega humanoidnega robota požel ogromno zanimanja, letos pa je uspel z ASIMOm večkrat zapored napolniti gledališko dvorano in mnoge obiskovalce navdušiti nad tehnologijo, ki pri mnogih še vedno zbuja veliko skepticizma in strahu. Tomaž Mitoni je mnenja, da so takšni festivali potrebni:»všeč mi je, da dogodek sledi razvoju moderne tehnologije. ASIMO me je popolnoma prevzel s svojimi gibi, ki se nam sicer zdijo nekaj povsem samoumevnega, vendar njegova samostojnost v gibanju je res fantastična.«dogodek pa ni pritegnil samo mnogo Trboveljčanov, ampak tudi ljudi iz vse Slovenije. Tako so že drugo leto zapored festival obiskali učenci Osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja pod mentorstvom učitelja Andreja Koložvarija, ki je bil nad videnim prevzet:»speculum Artium je dogodek, ki ga lahko naredijo ljudje velikega srca. Sam sem s svojimi učenci obiskal festival že lansko leto, vendar letos so mi bile izpolnjene velik sanje; da bi jaz in moji učenci lahko v živo videli nekaj tako fantastičnega, kot je ASIMO. Kiberfizični sistemi in inteligentne naprave so prihodnost ne samo Slovenije, ampak tudi celotnega sveta.«kaj nam bo torej prinesla prihodnost? Tega skoraj zagotovo ne ve nihče od nas, toda festival Speculum Artium v Trbovljah mnogim predstavlja vizijo, ki bo v nekaj letih morebiti postala vsakdanja resničnost. Do takrat pa se bodo ljudje še naprej čudili tehnološkim inovacijam, ki je v prvi vrsti namenjena olajšanju že tako dovolj stresnega vsakdanjika marsikoga izmed nas. Vid Šteh

11 REPORTAŽA 11 Za upanje»ko je Varstveno delovni center iz Zagorja pred tremi leti prvič organiziral tak dogodek, si nismo predstavljali, da bo čez tri leta po Europarku hodilo in teklo točno 1649 ljudi,«pravi Heda Kovač iz VDC. To je skoraj enkrat več kot lani in verjetno manj, kot jih bo naslednje leto. Simona Čamer s svojimi učenci. Foto: Nejka Lazar Za udeležence je bil dogodek veliko več, kot le druženje pisane množice predvsem otrok in mladostnikov. Veliko jih je prišlo v okviru šolskih in vrtčevskih dejavnosti, a bili so osveščeni o tem, kaj pomeni biti drugačen in kaj pomeni boriti se z boleznijo. Tek in hoja za upanje je namenjen promociji zdravja, zagovarjanju enakih možnosti, medgeneracijskem druženju in solidarnosti. Čeprav je vreme malce ponagajalo, to ni ustavilo malih in velikih korakov, ki so se v parku pod Ruardijem»spopadli«s tremi različnimi trasami. Tek in hoja sta bila primerna tudi za invalide, starejše in otroke, za gibalno bolj aktivne pa je bila pripravljena tudi trasa, ki se je vzpenjala v hrib Ruardija. Letos se je zagorski VDC povezal s fundacijo Jakec in čarobna lučka, ki deluje kot nevladna organizacija za pomoč otrokom z motnjami v razvoju, in Zasavskim društvom za cerebralno paralizo Sonček, prireditev pa je tudi tokrat potekala pod okriljem Europa Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.»na dogodku so poleg vseh zasavskih šol sodelovale mnoge organizacije in podjetja, več kot 60 različnih, tudi Bolnišnica Trbovlje,«je povedala Heda Kovač iz VDC. Otroci so izdelali pisane papirnate nogice, ki so okrasile Europark in se pri tem osveščali o bolezni. Kot pravi Simona Čamer, profesorica športne vzgoje na Osnovni šoli Slavka Gruma s prilagojenim programom v Zagorju, se je iz njihove šole dogodka udeležilo 25 otrok in vsi so z veseljem sodelovali pri izdelavi veselih nogic in jih prinesli s seboj. Profesorica Marjetka Kafel z Gimnazije Trbovlje je povedala, da gimnazija dosti sodeluje pri različnih projektih in da je prav, da se mladi udeležujejo takih prireditev. Tako je celotna šola, tako gimnazijski kot ekonomski del, združila udeležbo na dogodku s športnim dnevom, saj so eni do Europarka prišli peš iz Trbovelj, drugi pa so se po isti poti vračali. Dijaki so že pred dogodkom pobirali tudi prostovoljne prispevke. Množica pohodnikov. Foto: Nejka Lazar Dijakinja 3. letnika trboveljske gimnazije Klara Ivačič je zaupala, da so se odločili, da bodo pobirali prispevke v višini enega ali poldrugega evra za dobrodelne namene. V parku pa so naredili dva kroga in si ogledali različne spremljevalne aktivnosti.»je zelo zanimivo, ker na drugačen način pomagamo drugim, v bistvu s tem, da smo se mi zabavali, smo naredili eno dobro stvar za druge,«je še dejala Klara. Dogodka so se kot tekači ali pohodniki udeležili tudi predstavniki zasavskih mladinskih organizacij. Kot je povedala Rada Drnovšek, mladinska delavka iz Mladinskega centra Trbovlje, precej sodelujejo z zagorskim VDC-jem, na primer pri projektu prostovoljcev iz tujine, skupaj pa so delali tudi specialno olimpijado. A srečanje ni bilo usmerjeno le v gibalno - rekreativno smer, temveč je bilo precej pozornosti namenjene tudi osveščanju. Pripravili so številne spremljevalne aktivnosti, tako terapevtske kot športne. Letošnji tek in hojo so poimenovali Pomoč za samopomoč. Zbrane so pozdravili različni govorniki, med njimi kot predstavniki občin trboveljska podžupanja Jasna Gabrič, direktor zagorske občinske uprave Rudi Medved in direktor Mladinskega centra Hrastnik Jani Medvešek. Kot so dan po dogodku v sporočilu za javnost zapisali iz VDC-ja, so na prireditvi zbrali nekaj manj kot 1200 evrov, ki so jih namenili fundaciji Jakec in čarobna lučka za izobraževanje, podporo in koordinirano obravnavo zasavskih otrok s cerebralno paralizo ter za terapije triletnega Jake, ki je eden izmed takih otrok in po katerem fundacija nosi ime. Vesele nogice. Foto: Nejka Lazar Cerebralna paraliza je bolezen, ki v zgodnjem otroštvu malih bolnikov zahteva primerne in pogoste terapije, a jih slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja ne krije v obsegu, ki bi prinašal otrokom zadovoljive rezultate. Vsaka pomoč je dobrodošla, letošnja prireditev pa je po besedah v.d. direktorice VDC-ja Zagorje Špele Režun pokazala, da ljudje znamo in hočemo stopiti skupaj. Nejka Lazar Klubski večer godalne rock glasbe ZA SAVSKI GOD ALNI ORKES TER POCO MENO MOSSO BO ZA ŽGAL Gajge Rock VUELVO AL SUR EMIR IBRAKIĆ TIMI KRAJNC BOHEM MATIC JERE MANCA PINTERIČ BOBNI MIHA KORITNIK 17. OKTOBER TRBOVLJE DOM SVOBODA Zasavski godalni orkester Poco meno mosso, ki je lansko deseto obletnico delovanja obeležil s koncertom klasične glasbe v trboveljskem Lovskem gradiču, se v novi sezoni predstavlja s znanimi ritmi in melodijami rocka. Ker orkester večinoma sestavljajo mlada dekleta, ki se jim občasno pridruži še kakšen fant, je bila izbira rock repertoarja za pripravo letnega koncerta, ki so ga šaljivo poimenovali Gajge Rock, skoraj logična izbira. Godalni orkester je sicer v preteklosti že izvajal godalne priredbe popularne glasbe in pripravil koncert filmske glasbe, v rock izvedbi pa so se prvič predstavili februarja letos kot gostje na predstavitvi plošče Na drugem bregu skupine Bohem. Člana skupine Bohem, Matic Jere in Manca Pinterič, bosta godalcem obisk vrnila, saj se jim bosta kot gosta pridružila na koncertu, ki ga v Domu svobode v Trbovljah pripravljajo v petek, 17. oktobra ob 20. uri. Poleg dela skupine Bohem, se bo orkestru Poco meno mosso na koncertu Gajge Rock pridružil tudi kitarski duo Vuelvo al sur, ki ga sestavljata Emir Ibrakić in Timi Krajnc ter bobnar Miha Koritnik. V klubskem vzdušju bodo odmevale melodije glasbenih legend, kot so Guns N Roses, Queen in Metalica. SK Poco meno mosso. Foto: Špela Kos Zasavski tednik za boljše Zasavje

12 12 KULTURA Veliko kulture v majhnem kraju Letos so kulturni dom v Kisovcu energetsko in funkcionalno temeljito prenovili. Dom je dobil nov sistem ogrevanja, izolacijo, zunanjo podobo in letno teraso. Kljub temu, da so v dvorani že pred leti prenehali vrteti filme, pa to še ne pomeni, da se v njem marsikaj ne dogaja. Kulturni dom je dom Kulturnega društva Svoboda Kisovec, v njem delujejo različne sekcije. Tam se srečujejo člani medgeneracijske sekcije Mavrica, likovne sekcije Liki, lutkovne sekcije Luki, sekcije ročnih del Roki in glasbene skupine Kola Voice. Njihovemu delovanju se lahko krajani zahvalijo, da se lahko udeležijo različnih kulturnih prireditev za otroke in odrasle. V letošnjem letu se je na odru doma odvil gledališki abonma s štirimi predstavami, otroško pustno rajanje, novoletna prireditev podružnične šole v Kisovcu, območno srečanje lutkovnih in otroških Delček likovne razstave. Foto: arhiv KD Svoboda Kisovec gledaliških skupin in kar nekaj samostojnih likovnih razstav. Predsednik društva je Viktor Prašnikar. Liki, Roki, Luki Likovna skupina enkrat tedensko v različnih likovnih tehnikah ustvarja v delavnicah. Vsako leto se udeležujejo izobraževanj pod vodstvom akademskih slikarjev, napredek skupine pa lahko obiskovalci vidijo na rednih razstavah. Liki vsako leto pripravijo ex tempore in se udeležujejo drugih, ki jih pripravijo društva, s katerimi že več let sodelujejo. Tudi skupina ročnih del se srečuje enkrat tedensko. Ustvarjajo z različnimi materiali, njihovo izobraževanje pa poteka skozi celo leto, saj gre pri njih predvsem za izmenjavo in prenašanje znanja med člani. Večkrat letno pripravijo razstavo svojih del, sodelujejo tudi z drugimi sorodnimi skupinami. Lutkovna skupina je ustvarjalna skupina članov različnih generacij. Vsako leto pripravijo lutkovno predstavo, ki si jo z veseljem ogledajo stari in mladi in sodelujejo na srečanju lutkarjev, udeležili pa so se tudi lutkarskega izobraževanja. Debate Prav tako se enkrat tedensko srečuje medgeneracijska skupina. Njenim članom je najpomembnejše druženje, pa tudi debate o različnih temah in izobraževanje na različnih področjih. Pred kratkim so pripravili razstavo zdravilnih rastlin. Na razstavo so povabili Draga Zavraška, ki je predstavil svojo knjigo o zdravilnih zeliščih Dar narave. Mladi»razturajo«Mlada glasbena skupina Koala voice se strmo vzpenja na slovenski glasbeni sceni. Na festivalu Vizije 2014 so osvojili naziv vizionarja za najboljšo rock skupino, zmagali v ligi dijaških bendov Špil liga, na odrih pa jih bodo poslušalci po Sloveniji lahko videvali tudi v okviru projekta Klubski maraton. Koncerti bodo v Novem mestu, Cerknem, Črnomlju, Ravnah na Koroškem, Celju, Ilirski Bistrici, Škofji Loki, Mariboru in Ljubljani. Njihov zadnji podvig je snemanje prve studijske plošče, ki bo izšla v naslednjem Utrinek iz otroške lutkovne predstave Čarovničkin božič. Foto: arhiv KD Svoboda Kisovec mesecu. Predsavljajo se tudi na svoji facebook strani. Pred nekaj meseci se je društvu priključila tudi glasbena skupina Folk idoli, ki je letos sodelovala na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. Strokovna žirija in radijske postaje so jim namenile tretje, skupaj z glasovi gledalcev in občinstva pa zelo dobro šesto mesto. V domu Kulturnega društva Svoboda Kisovec imajo tudi klub, v katerem se srečujejo člani društva. Klub je odprt vsak dan od 16. do 22. ure. V klubu se odvijajo različne aktivnosti: igranje šaha, kart, najrajši pa si na televiziji pogledajo kakšno nogometno tekmo. Obiskan abonma Dramske skupine v kulturnem društvu Svoboda Kisovec nimajo. Da pa krajani niso prikrajšani za gledališče, so se odločili, da bodo na kisovški oder povabili gledališke skupine iz cele Slovenije. Od leta 2010 do danes so imeli že 20 gledaliških predstav. V zadnjih dveh letih so zaradi velikega zanimanja celo začeli z abonmaji. Tudi v sezoni 2014/2015 so pripravili abonma. Prva abonmajska predstava bo že sredi novembra, predstavilo se bo Kulturno društvo Svoboda Elektroelement s komedijo Florentinski slamnik. Kulturno društvo je hkrati tudi upravitelj doma kulturnega društva Svoboda Kisovec. Dom je mogoče najeti za različne priložnosti koncerte, zasebne zabave, srečanja društev, prirejajo pa tudi poročna slavja. Metka Šum Četrtek, ob uri Petek, ob uri Sreda, ob 19. uri Četrtek, ob 17. uri Četrtek, ob uri Četrtek, ob 17. uri Četrtek, ob uri Ponedeljek, ob uri Ponedeljek, ob uri Torek, ob uri Torek, ob uri Sreda, ob uri Četrtek, ob uri Obvestilo Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Steklena dvorana Delavskega doma Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Predavanje Leo Ivandič: Čustvena inteligenca v družini Jazzagorje 2014 Kvartet Mascara Predavanje Simona Levc: Liba laca lak Predavanje Društvo Share Slovenija Predstava Prevare (Mestno gledališče ljubljansko) Domoznanska skupina Večer z Alenko Rebula Živeti bogato Literarni krožek»skok na orient«srečanje članic Bralnega krožka Buklžur Delavnica Reševanje konfliktov in mediacija, Ksenja Lorber Literarni večer Siobhan Dowd: Barjanski otrok Predstavitev knjige Pero Brković: Nori ambasador V torek, 21. oktobra, in sredo, 22. oktobra, bo Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik zaradi inventure zaprta. Učenje in sožitje generacij Medgeneracijsko sodelovanje je stoletja veljalo za nekaj samo po sebi umevnega. Ljudje so si v okviru družin in osebnih stikov izmenjavali znanja, veščine in vrednote. Danes temu rečemo neformalni in priložnostni način prenašanja znanj, veščin, kompetenc, norm in vrednot med generacijami. Da bi v okolju, kjer ljudje iz različnih razlogov izgubljajo stike s starejšimi in mlajšimi, okrepili njihovo sodelovanje, je Zasavska ljudska univerza na pobudo Zveze slovenskih ljudskih univerz vzpostavila Center medgeneracijskega učenja (CMU) Zasavje. V okviru centra so v septembru izvedli dve brezplačni delavnici, ki se jih je udeležilo po 25 slušateljev. Prva je potekala na temo varne rabe pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. V drugi so uporabniki spoznali spletno aplikacijo Prezi, ki omogoča enostavno, barvito in dinamično predstavitev v elektronski obliki. Nadaljujejo tudi z jezikovnim tečajem nemščine, za katerega pa so prosta mesta že zasedena. Vse delavnice v okviru centra so namreč brezplačne.

13 ŠPORT 13 Na 100 let V Knjižnici Antona Sovreta so v četrtek, , predstavili novo knjigo domačina Srečka Klenovška, ki govori o športnem dogajanju in športnih uspehih posameznikov in društev zadnjih sto let. Ana Černuta, bibliotekarka, ki je vodila pogovor, je avtorja vprašala, kaj ga je vodilo, da se je lotil tako obsežnega dela. Dejal je:»športniki si zaslužijo objavo svojih rezultatov oziroma dosežkov. V tem času so osvojili 154 najžlahtnejših lovorik na republiških, 134 na državnih, 8 na balkanskih, 3 na sredozemskih, 13 na evropskih in 4 na svetovnih prvenstvih ter še vrsto pokalnih lovorik in vrsto srebrnih, bronastih odličij na evropskih in svetovnih prvenstvih. Bili so udeleženci olimpijskih iger, osemkrat udeleženci balkanskih prvenstev in sredozemskih iger, 40-krat so bili na evropskih in 37-krat na svetovnih prvenstvih, večkrat so bili tudi udeleženci evropskih, svetovnih in pokalnih tekmovanj. V svet so poleg svojega imena ponesli tudi ime svojega matičnega športnega kolektiva, mesta Hrastnika in Slovenije. Prav je, da se vse to ne pozabi.«srečko Klenovšek je povedal tudi nekaj zanimivosti, ki jih je izpostavil pri posameznih športnih panogah. Tako je alpinističnemu oddelku Planinskega društva Hrastnik, ki je bil zelo aktiven, Planinska zveza Slovenije že leta 1952 zaupala vodenje gorske reševalne službe za zasavsko in posavsko hribovje. Pri atletiki slonijo uspehi na enem atletu, veteranu Valterju Moljku, dobitniku državnih, balkanski, sredozemskih, evropskih in svetovnih odličij. O ostali atletiki je več napisanega pri šolski športni dejavnosti. Za poglavje o kajaku in kanuju na divjih vodah bi lahko spisal posebno knjigo, toliko uspehov se je nabralo pri društvu KD Steklarna Hrastnik v Enaindvajset poglavij knjige 100-letni športni mozaik Hrastnika sestavljajo alpinizem, pohodništvo in športno plezanje, atletika, boks, invalidski šport, kajak in kanu na divjih vodah, karate, kegljanje, kolesarstvo, košarka, namizni tenis, nogomet, orodna telovadba, plavanje, rafting, rokomet, sindikalni šport, smučanje, strelstvo, šah, šolska športna dejavnost in tenis. Knjigo je avtor obogatil tudi s številnimi fotografijami iz arhivov športnih društev in iz zasebnih zbirk. Legenda hrastniškega športa Edvard Vecko. Foto: Fanči Moljk Srečko Klenovšek je opravil obsežno delo. Foto: Fanči Moljk Zanimivo je, da se avtor knjige Srečko Klenovšek - Ečo nikoli ni aktivno ukvarjal s kakšnim športom. Je pa sodeloval s hrastniškimi košarkarji in izdal pred sedmimi leti tudi knjigo o hrastniški zgodovini tega športa. Opravljal je tudi razne funkcije pri KK in prejel za svoje dolgoletno amatersko delo dve Bloudkovi priznanji bronasto in srebrno značko. teh letih. Pravzaprav bi lahko napisali knjigo že o Petru Kauzerju mlajšem in starejšem. Za karate, kjer imajo večkratne državne in republiške prvake, je značilno, da je od njegove ustanovitve v Hrastniku pa do danes v klubu trener Bojan Pižmoht, nosilec naziva mojster karateja peti dan. Kegljanje ima v Hrastniku eno izmed najdaljših tradicij. V Hrastniku so kegljali svetovni vrhunski kegljači Miro in Hari Steržaj, Uroš Stoklas, Boris Benedik, Boris Urbanc, Marko Oman, Damjan Hafner in Marika Kardinar. Začetki kolesarstva v Hrastniku segajo v leto 1927 in že leta 1931 so organiziral kolesarsko dirko, dolgo 50 km (Trbovlje Sv. Marko Hrastnik Šmarjeta Zidani Most Hrastnik Trbovlje). Košarka je trenutno v sedmem desetletju svoje aktivnosti. V živo so si lahko v preteklosti ogledali košarkarje svetovnega slovesa: Cibono, jugoslovansko študentsko reprezentanco in ameriško univerzitetno reprezentanco. Posebne pozornosti je bil deležen legendarni Dražen Petrovič. Plavanje v Hrastniku je bilo aktualno prva leta po drugi svetovni vojni, ko so zgradili bazen 1939 na sotočju Bobna in Brnice ob nekdanjem Puharjevem domu. So tudi tekmovali. Leta 1954 pa je plavanje počasi usahnilo in se dvajset let pozneje vrnilo. Ker v Hrastniku ni bilo društva, so tekmovali za Rudar Trbovlje. Namizni tenis je bil skupaj s kajak in kanujem na divjih vodah paradni šport. Osvajali so balkanske, sredozemske, evropske in svetovne lovorike - Edvad Vecko, Vesna Ojsteršek, pa tudi drugi. Zanimivost pri nogometu - od začetka pa do danes so imeli trinajst nogometnih društev: ŠK Edinost, ŠK Rudar, Svoboda, SK Zora, SK Hrastnik, Delavec, Triglav, NK Jedinstvo, sekcija nogometa pri ŠD Bratstvo, ŠD Rudar, NK Bratstvo, NK Hrastnik, NK Steklar, NK Sijaj, NK Sloga. Igrali pa so na petih nogometnih igriščih. Orodna telovadba ima tudi presežke: imeli so Marjana Skazo, dvakratnega udeleženca svetovnih prvenstev Izid knjige so omogočila mnoga zasavska in druga podjetja, izdala in založila pa jo je Športna zveza Hrastnik v petsto izvodih z letnico september (Rim 1954 in Moskva 1958). Dvakratni državni prvak je bil Erik Poljšak (1959 in 1961). Bili so tudi mladinski ekipni državni prvaki leta 1951,1952 in 1953, prav tako so bile državne prvakinje hrastniške mladinke leta Rokomet se je začel igrati najprej v Hrastniku in večje uspehe kot moški rokomet je imela ženska ekipa Steklarja. Rokometna zgodovina dolskega rokometa, ki je aktiven še danes, se je začela pisati 1977/78. Prvič pa so začeli igrati rokomet na Dolu na šoli v letu 1962/63. Strelstvo se je začelo v času pred drugo svetovno vojno - takrat je bilo v rokah zasebnega obrtništva - lovskih zaupnikov. V povojnem času imajo v Hrastniku tri strelska društva družine : SD Rudnik, SD Steklar in SD Ernest Draksler Dol pri Hrastniku. Sindikalni in rekreativni šport je opisan predvsem zaradi tega, ker je bil ta v preteklosti sestavni del življenja ljudi, na kar se je v sedanjem času popolnoma pozabilo. Smučanje ni imelo kategoriziranih vrhunskih smučarjev; entuziasti pa so v tej športni panogi še danes. Klenovšek je vključil tudi ŠŠD in to poglavje predstavil slikovito, s pisano paleto športnih dejavnosti. Tudi šah je imel ljudi, ki so izredno dobro šahirali. Franc Ravnikar je leta 1958 premagal velemojstra Svetozarja Gligoriča, Franc Šuštar pa je leta 1975 remiziral s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom. Tenis je na hrastniški športni sceni od leta 1989, to je dobrih 25 let in ima le bolj individualni, športno rekreativni značaj. Članstvo je bilo prva leta prav zavidajoče, saj so imeli leta registriranih članov. Seveda so zanimivosti opisane v knjigi bolj obširno, zato jo bodo ljubitelji športa gotovo z veseljem prebirali. Poleg številnih obiskovalcev so izrazili Klenovšku priznanje s svojim obiskom tudi nekateri starejši športniki, ki so dali v preteklosti pečat hrastniškemu športu na različnih področjih: Marino Urbanc, Erik Poljšak, Edvard Vecko, Jože Senica, Vesna in Andreja Ojsteršek in drugi.. Večer so popestrili člani MPZ Svobode Hrastnik z venčkom priljubljenih napevov. Tudi druženje po formalnem pogovoru je bilo prijetno. Fanči Moljk Zmaga Jaše Jovana Člani društva ŠD Speed so 27. septembra v Trbovljah pripravili mednarodni turnir v speed badmintonu, na katerem je igralo rekordno število igralce iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Najmočnejši sta bili zasedbi v absolutni moški kategoriji ter v kategoriji nad 40 let. Na tekmovanju so nastopili tudi svetovna prvakinja, evropska prvakinja nad 35 let Bea Fenyvesi, evropski prvak do 18 let, Trboveljčan Jaša Jovan in evrospka prvakinja do 14 let Rebeka Škerl. Trboveljčani niso razočarali. Jaša Jovan je zmagal Alen Baumkirher, Silvo Vidmar in Bojan Jerman pa so bili v svojih konkurencah tretji. Še ene bronaste stopničke sta dodala Jerman in Baumkirher v kategoriji dvojic. Igralci so se počutili v Trbovljah za- radi dobre organizacije lepo, Trboveljčani pa se že pripravljajo tudi na državno prvenstvo, ki bo konec oktobra v tenis centru AMD Trbovlje. Uspešni borci Karate klub Shotokan Velenje je 27. septembra organizirala prvi Pokal občine Velenje na katerem je nastopilo 135 tekmovalcev iz 13 klubov. Iz Trbovelj so na tekmi nastopili Luka Grivec, Domen Majdič, Erik Remetić in Ajdin Mujkanović. Vodil jih je glavni trener Miha Kovačič, sodila pa je Aida Parić. V svojih kategorijah sta Grivec in Majdič zmagala, Remetič in Mujkanovič pa sta osvojila tretje mesto. Na hrvaški Reki je 4. in 5. oktobra potekal eden najkvalitetnejših turnirjev v tem delu Evrope Croatia open, na katerem je nastopilo več 1197 tekmovalcev iz 20 držav. Iz Trbovelj so na tekmi nastopili Tadej Kolander, Luka Ferlin, Luka Perc in Stefan Joksimović. Vodila sta jih trenerja Miha Kovačič in Rok Lopan. Najbolje se je odrezal Kolander v kategoriji kadetov nad 70 kilogramov na tekmovanju osvojil tretje mesto. Na tekmi je nastopila tudi članica hrastniškega Karate kluba Barbara Haberl pod vodstvom trenerja Bojana Pižmohta. V kategoriji mladink do 53 kg se je prebila do polfinala, na koncu pa osvojila peto mesto. Pavčnikova najmlajša Tamara Pavčnik, dijakinja 2. letnika splošne gimnazije GESŠ Trbovlje, se je kot najmlajša članica slovenske reprezentance udeležila ekipnega evropskega prvenstva v namiznem tenisu za članice v Lizboni na Portugalskem. Seveda je na tekmovanju nabirala izkušnje, njena uvrstitev v člansko reprezentanco pa pomeni zanjo in vse v NTK Hrastnik zelo velik uspeh, ki je posledica vsakodnevnih napornih treningov. Pavčnikova je na nedavnem mednarodnem prvenstvu Hrvaške v Varaždinu, kjer so nastopili igralci in igralke iz 20-ih držav, v igri dvojic skupaj z Italijanko Mosconi zasedla odlično 2. mesto. Hrastničanka Tamara Pavčnik. Foto: osebni arhiv GobecNews

14 14 ZA MLADE Mravlje svetovni prvak Luka Mravlje, član SKD Maestro in dijak 1. letnika splošne gimnazije GESŠ Trbovlje, je postal mladinski svetovni prvak. Kmalu po uspehih show dance plesalcev v Pragi se je slovenska tokrat street in disco reprezentanca ponovno podala na Češko, tokrat v Usti (od 18. do 21. septembra), kjer so se potegovali za naslove svetovnih prvakov v street dance showu in za zmage svetovnega pokala v disco plesih. Slovenski plesalci so pometli s konkurenco in se domov vrnili z 31 osvojenimi medaljami, od tega s kar 13 naslovi svetovnih prvakov, med njimi je tudi Mravlje. GobecNews Drznost in optimizem»velikokrat ji ljudje, ki jo poznajo, pravijo, da je dekle s številnimi talenti, katere zna dobro izkoriščati oz. izpopolnjevati.«dolores Kirhmajer je petnajstletno dekle iz Čeč v očbini Hrastnik. Hodi na Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljano, smer medijski tehnik, kjer na obšolskih dejavnostih bogati svoje znanje na področju snemanja, montaže, novinarstva, igranja. Ukvarja se tudi s pisanjem raznih zvrsti besedil (pesmi, scenariji za predstave, filme). Mravlje na zmagovalnem odru. Foto: osebni arhiv Letošnje leto pa ji je uspel velik met, kajti napisala in ilustrirala je svojo prvo knjigo, pri kateri je upala iti v skrajnost. S samozavestjo in optimizmom je knjigo poslala na 12. Mednarodni natečaj za mladinsko in otroško knjigo v Avstrijo, kjer lahko sodelujejo mladi ustvarjalci iz evropskih držav. Od 571 letošnjih udeležencev razpisa so prav Dolores oz. njeno knjigo nagradili s prvo nagrado žirije. Seveda je bila Kirhmajer- Dolores Kirhmajer. Foto: osebni arhiv jeva presrečna. Sedaj si želi še uspeha same knjige, tiskanja in dobre prodaje. Danska od blizu Zabavni ljudje, odlična kulinarika, nepozabna izkušnja s temi besedami bi najlažje opisal svoje potovanje po prelepi Danski, ki sem se ga udeležil v okviru Društva slovensko danskega prijateljstva iz Ljubljane. Od 5. do 13. septembra 2014 je ta že 18. vseslovenska srednješolska (dijaki 3. in 4. letnikov) ekskurzija pripomogla, da sem spoznal ogromno novih prijateljev, se seznanil z dansko kulturo in bogato zgodovino Vikingov ter, seveda, obiskal svet kock, Legoland. Tudi za športne dosežke ni primanjkovalo časa, saj smo se povzpeli na stolp Ejer Bavnehøj, ki je s svojimi 175 metri tretja najvišja točka na Danskem. Seveda pa nismo bili edini, ki smo se seznanjali s tujo kulturo, saj smo Dancem na dveh slovenskih večerih predstavili slovensko pokrajino s petjem, plesom, hrano in kvalitetnim vinom. Udeleženci ekskurzije na Danskem. Foto: osebni arhiv Četrtek, od 10. do 13. ure Petek, od 10. do 13. ure Ploščad pred muzejem Zagorje ob Savi Športno igrišče pri GESŠ Trbovlje Jaka Škrbec, GESŠ Trbovlje Primorska 2014 Za dijake 2. in 4. letnikov programa zdravstvene nege Srednje šole Zagorje sta bila četrtek in petek, 2. in 3. oktobra, povsem neobičajna dneva. Iz Zasavja so se odpravili proti Primorski, v center RK Slovenije na Debeli Rtič. V sodelovanju z zavodom UMMI so dijaki preživeli zanimivo dvodnevno izobraževanje s temami iz medicine: Ali je stigma bolezen, Preizkus potapljanja in reševanje iz vode, Program šole astme. Ogledali so si Center za hiperbarično medicino ortorinolaringologijo in plastično kirurgijo, pediatrično, alergološko in pulmološko ambulanto. Prosti čas so izrabili za spoznavanje istrskih glasbil in glasbe, igranje nogometa ter veslanje s kajaki. V četrtek zvečer so ob pomoči spremljajočih profesorjev pripravili kviz iz nege bolnika, angleščine, slovenščine, anatomije, matematike in zgodovine. Zmagala je ekipa 2. a oddelka. MK Zasavje za zdravje Krvni tlak in sladkor, reševalna akcija, športne aktivnosti, model črevesa, zdrava prehrana, delavnice (Srednja šola Zagorje) Zasavje za zdravje Krvni tlak in sladkor, reševalna akcija, športne aktivnosti, model črevesa, zdrava prehrana, delavnice (Srednja šola Zagorje) Od otroka do otroka V torek, 30. septembra 2014, je v Osnovni šoli Ivan Cankar v Trbovljah dišalo, se kadilo, rezalo, lepilo, zlagalo, sestavljalo, risalo, barvalo Učenci vseh starosti so se povezali v različne skupine, ki so pripravljale izdelke za večerni dobrodelni sejem. V smislu medgeneracijskega sodelovanja so jim pomagale trboveljske klekljarice, članice Društva kmečkih žena in deklet, člani Folklorne skupine, starši učencev in obe srednji šoli iz Trbovelj. Medgeneracijsko druženje, kreativno ustvarjanje, spoznavanje tradicionalne kulturne dediščine, razvijanje podjetništva in zavesti o dobrodelnosti, so bili vodilo dejavnosti, ki so potekale na šoli. Številni delovni prstki in zvedave oči so potrdili, da so izvedli kvalitetne delavnice in prenesli nekaj znanja na mlade. Kulturni spored, ki je povezal staro in mlado, tradicionalno in moderno, velike in male, glasne in tihe, plesalce in recitatorje, je znova pokazal, da imamo Slovenci navdihujočo tradici- Za devetošolce OŠ Ivana Cankarja Trbovlje so na GESŠ Trbovlje v ponedeljek, 22. septembra, izvedli nadaljevalno podjetniško delavnico. V prvi delavnici, ki so jo imeli konec prejšnjega šolskega leta, so oblikovali dve podjetji: TaLepi in PVP Vedeževanje. Tema tokratne delavnice pa je bilo oglaševanje. Učenci so oblikovali tiskane in radijske oglase ter scenarija za televizijska spota. Njihove končne izdelke je ocenjevala žirija, ki so jo predstavljali dijaki 3. letnika programa ekonomski tehnik. Učenci so se pri delu zabavali, bili pa so tudi zelo ustvarjalni, kreativni in domiselni. Pokazali so tudi precej igralskih veščin, saj so na koncu, pred žirijo, predstavniki obeh podjetij svoj televizijski spot tudi zaigrali. MS Od srca do srca. Foto: arhiv OŠ Ivan Cankar Trbovlje jo in mlade, ki bodo znali krojiti svojo kulturno prihodnost. Koordinatorica Jerica Rajšek, vsi zaposleni in mnogi zunanji izvajalci so se potrudili, da bo dan ostal učencem in obiskovalcem v lepem spominu. Vse prejete prostovoljne prispevke pa so naložili v šolski sklad. Torej, od otroka do otroka od srca do srca. MLD Oglaševanje osnovnošolcev Zavzeto delo. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

15 ŽIVLJENJE 15 Luč na koncu predora Pogosto ljudje, ki se odločijo, da bodo krenili na pot življenjskih sprememb, mislijo, da je vse, kar je potrebno storiti to, da se odrečejo»nezdravi«prehrani, prenehajo s kajenjem, se začnejo malce gibati, preberejo kakšno»duhovno«knjigo in traraaaaaaa cilj je tukaj. Naredili so spremembe, življenje bo lepše, čaka jih le še sreča. Dragi moji, žal vas moram razočarati, kajti temu ni tako. Vse zgoraj opisano je le prvi korak, bolje rečeno korakec, ki vam bo pokazal, da je treba drugače. Pot pravih sprememb se prične, ko začnete brskati po svoji notranjosti, ko se začnejo čistiti vsa potlačena čustva jeze, zamer, žalosti, razočaranja. Ko najdete v sebi vse tisto, na kar niste ponosni in začnete le-to predelovati. Ko ste do vratu potopljeni v lastno blato in ga pričnete počasi s čajno žličko metati proč. Takrat se pričnejo spremembe, ki vas vodijo k srcu, ki vas vodijo k ljubezni, ki vas vodijo k sreči in lastnemu bistvu. In pot ni lahka. Ko boste hodili, se boste vmes mnogokrat spotaknili in padli, veliko boste jokali, velikokrat bo bolečina, ki jo boste občutili, tako močna, da se vam bo zdelo, da takšne bolečine ni možno preživeti, pogosto se vam bo zdelo tudi, da se vam sesuva vse, za kar ste se trudili in kar ste do sedaj zgradili. Vendar v takšnih trenutkih ne obupajte, zaupajte in vztrajajte, verjemite v ljubezen, kljub bolečini delujte z ljubeznijo in stopajte naprej, naprej in še enkrat naprej Predvsem pa nikar ne bodite nestrpni. Tudi, če se vmes vprašate, kje je že tista luč na koncu tunela, tudi ko obupujete, da vam ne bo uspelo, tudi ko se vam vse skupaj zdi nesmiselno, vztrajajte in ne odnehajte tik pred ciljem. In ko boste prišli do luči, verjemite, ozrli se boste nazaj in dejali: Vredno je bilo! In takrat boste lahko pričeli rasti le še skozi pozitivne preizkušnje in takrat bo vaše življenje polno ljubezni in sreče, kajti šele takrat boste tudi vi iskreno delovali iz srca in s srcem Ines Kolar Prodam 2,5 sobno stanovanje 61,1 m 2, center Trbovelj, zelo funkcionalno, 2007 popolnoma obnovljeno, bremen prosto. Cena po dogovoru. Tel.: Ugodno prodam FUTON posteljo (90 x 200 cm) z okrasnimi blazinami in hrbtno steno. Tel: ali Podarim pisalne mize, stole, police in vitrino. Tel: ali Prodam ali oddam v najem 80 m2 (3-sobno) stanovanje v bloku. Moderno opremljeno, na novo adaptirano, leto gradnje 1992, CK, TEL, klimatizirano, balkon. Tel: Mali oglasi Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem? Vaš mali oglas lahko sedaj oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika. Oddate ga lahko preko spleta marketing@zasavskitednik.si ali preko pošte: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Vaš oglas bomo objavili brezplačno. V kolikor želite pripeti k oglasu sliko, postane oglas plačljiv, cena: 15. Plačljivi (15 ) so tudi oglasi, ki so povezani s pridobitveno dejavnostjo. Ocena oglasa je prepuščena Zasavskemu tedniku. Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki. Splošni pogoji Oglas je potrebno oddati do petka pred izidom nove številke časopisa. Oglas, ki bo oddan kasneje, bomo upoštevali za naslednjo številko. V kolikor se odločite za plačljiv oglas, ga je potrebno oddati do srede en teden pred izidom nove številke in poravnati predračun do petka istega tedna. Preklic malega oglasa (vsaj dan pred objavo) ne spremeni cene oglasa. Besedilo malega oglasa ni oblikovano oz. kako drugače grafično obdelano. Pridružujemo si pravico do slovničnih in strukturnih popravkov. Pri fotografijah, ki imajo postavljene grafične ali tekstovne elemente, si pridružujemo pravico do zavrnitve. Pridružujemo si pravico, da naročilo tudi zavrnemo, če npr. nasprotuje prisilnim predpisom, morali ali programski zasnovi časopisa. Ljubiteljem kužkov oddamo mešančke, srednje rasti, črne in bele barve. So igrivi, zvesti gospodarju in zelo ubogljivi. Oddamo jih samo ljubiteljem živali z vrtom. Dobijo se lahko čez 2 meseca. Tel: ali Kostanj z brstičnim ohrovtom v solati Kostanj- špikava skušnjava Pečen kostanj, domači mošt, črne roke in zobje naredita popolno zabavo, ki sledi pobiranju kostanja v gozdu. Na pisani preprogi listja v bodičastem ovoju kostanj skriva enega do tri plodove značilne rjave barve. Vsebuje malo maščob in veliko ogljikovih hidratov (škrob), ki so glavna sestavina kostanja. Je vir vlaknin in pomaga zniževati nivo holesterola. Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag kuhanega kostanja 50 dag brstičnega ohrovta 5 dag slanine sol, poper kis olje peteršilj Kostanj pristavimo v hladno vodo in pustimo vreti 60 minut ali dlje, če so kostanji debelejši. Kuhan kostanj previdno olupimo in pazimo, da se čim manj razdrobi. V slanem kropu skuhamo brstični ohrovt. Skuhan ohrovt precedimo in stresemo v posodo. Dodamo olupljen kostanj in prelijemo s solatnim prelivom. Na koncu potresemo s peteršiljem in narahlo premešamo. Jed obložimo s prepraženo slanino. Kostanj z brstičnim ohrovtom lahko pripravimo kot prilogo glavnim jedem, če ga ne prelijemo s solatnim prelivom ampak ga na maslu sotiramo (na hitro prepražimo). Namesto kuhanega lahko uporabimo pečen kostanj. Kostanj lahko uporabimo kot dodatek sveži solati, za sladice in enolončnice. Marija Razpotnik

16 16 REPORTAŽA K Sovretu v Šavno Peč Sovretov pohod so ljudje sprejeli za svojega. Tokrat so se enajstič podali v Šavno Peč. Med množico obiskovalcev je bilo v soboto, 4. oktobra 2014, opaziti tudi precej novih obrazov. Tina Mahkota, Sovre in Koronke. Foto: Fanči Moljk Kulturni program je pripravila Knjižnica Antona Sovreta, povezoval pa ga je Jani Medvešek. Po pozdravu predsednika KS Šavna Peč - Krnice Zdravka Terška je zbrane nagovorila častna gostja Tina Mahkota, prejemnica Sovretove nagrade za leto Povedala je, da je bila počaščena, ker so jo tukajšnji prebivalci ob lanskoletnem prejemu Sovretove nagrade nekako vzeli za svojo.»prav zato sem se današnjega pohoda udeležila še s toliko večjo radostjo, iskreno radovednostjo in vnemo,«je rekla. Posvetila se je tudi prevajalskemu delu, njegovi zgodovini in seveda Antonu Sovretu, s katerim se je spoznala že zelo zgodaj. Dotaknila se je tudi svojih zasavskih korenin, saj se je njen oče Ante Mahkota, alpinist, pisatelj in publicist, rodil na Dolu pri Hrastniku v tamkajšnji šoli. Njena babica Pavla je bila na Dolu namreč štirideset let učiteljica. Kasneje so Mahkotovo želeli pozdraviti številni starejši pohodniki, ki se z velikim spoštovanjem spominjajo legendarne učiteljice Pavle. Ona pa je bila vidno ganjena, ker so imena Kovk, Marno, Gore, Turje, Kopitnik..., ki jih je poznala le po imenih, zdaj oživela. Prav tako ob pesmi Marjane Deržaj, njene matere, ki so jo zapele članice vokalne skupine Coronke. Coronke so nastopale v Šavni Peči že ob prvem pohodu v Šavno Peč. V programu je nastopila tudi Rebeka Durnik iz Šavne Peči, ki je prebrala sonet Vitomila Zupana, Sovretovega velikega prijatelja. Letos se spominjamo 100-letnice njegovega rojstva. Navdušile so tudi najmlajše mažoretke Steklarske godbe Hrastnik, ki so pokazale svoje plesne veščine. Pomembna točka programa je bila tudi podelitev priznanj posameznikom za peti pohod, ki jih je bilo letos 14 in enega za deseti pohod. Podelila jih je pobudnica pohoda Fanči Moljk. Pohodnike so povabili tudi v bližnjo kaščo, kjer je skrinja s Sovretovimi Lep pohod skozi gozd do Šavne Peči. Foto: Fanči Moljk knjigami in etnografskimi predmeti, v domu KS pa si je bilo mogoče ogledati projekcijo in panoje, kjer imajo slikovni in pisni material o Šavni Peči. Oboje si je mogoče pogledati tudi vse druge dni v letu, le najaviti se je potrebno nekaj dni prej na Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik. Povejmo še, da so obiskovalci Sovretove rojstne vasi pohvalili postrežbo v Krnicah, kjer so številni krajani pripravili bogat prigrizek. Na Kovku pa so pri Doberšku spekli potico in ponudili okusen čaj. Tudi s potjo, ki je predvsem z Dola na začetku precej strma, so bili zadovoljni. Zanjo je poskrbel kot vsa leta doslej Toni Paulič, predsednik TD Dol s pomočniki. Vpisanih obiskovalcev je bilo 148 s hrastniške železniške postaje in 75 z Dola, skupaj 222 pohodnikov. Seveda pa moramo prišteti še najmanj sto takih, ki se ne vpišejo ali pa se iz različnih vzrokov v Šavno Peč pripeljejo. Pohodniki so bili tudi iz osmih drugih krajev Slovenije in eden celo s Hrvaške: 11 iz Ljubljane, 16 iz Zagorja in Trbovelj, šest iz Celja in po dva iz Sevnice in Maribora. Fanči Moljk Kolinearnost Galerija Delavskega doma Hrastnik je 6. oktobra vibrirala od pozitivnih idej, pogovorov, odnosov in pogledov iz prisotnih so jih izvabljale na ogled postavljene fotografije oz. portreti dveh medsebojno različnih oseb, združenih v celoto, avtorjev Tilna Sotlerja in Mitje Ličarja, članov Foto kluba Hrastnik. Nekateri obiskovalci so prišli občudovat svoje pol-portrete, drugi so prišli pogledat portrete drugih; prišli so iz radovednosti, iz dolžnosti, a vsi skupaj so tvorili pozitivno razpoloženo množico, ki si je pozorno ogledovala tako fotografije na stenah kot srkala besede, izgovorjene v okviru uradne otvoritve razstave. Koliko prisotnih se je v portrete in besede govorcev (Vinko Žagar - podžupan Občine Hrastnik in predsednik Foto kluba Hrastnik, Simon Tanšek - direktor fotografije in tajnik Foto kluba Hrastnik, Tilen Sotler in Razstava obiskovalcev ni pustila hladnih. Foto: Fanči Moljk Mitja Ličar avtorja razstave, Katra Hribar Frol vezni tekst) vživelo do te mere, da so se o lastnem»jazu«, njegovih mejah in sorodnih dušah resnično spraševali, ni moč oceniti. A bili so dobrovoljni in sproščeni, obenem pa so komentirali fotografije ter bili vidno naklonjeni avtorjema razstave. Pričarali so sproščeno in harmonično vzdušje. Razstava bo na ogled do 19. oktobra - Tilen Sotler in Mitja Ličar sta podarila 30 dvojnih portretov obiskovalcem, ki so bogatejši za zanimivo izkušnjo in spoznanje. Tilen Mitja Ličar in Tilen Sotler. Foto: Arhiv Foto kluba Hrastnik Sotler, eden od avtorjev razstave Kolinearnost, je po otvoritvi povedal:»otvoritev je uspela fantastično. Pričakovala sva, da ne bo malo ljudi, a niti sanjala nisva, da jih bo toliko. Vzdušje je bilo neverjetno. Veliko pozitivizma, nasmehov in sproščenosti. Simon Tanšek naju je presenetil z res kvalitetno razlago fotografij in same fotografske umetnosti. Ko pa je zazvenel še vezni tekst in sem videl izraze na obrazih ljudi, ki so prisluhnili, pesmi Menarta in Kačičeve sta se jih res dotaknili, je bilo odlično. Uvodni tekst o jazu s socialnega vidika, je dal fotografijam novo dimenzijo in ustvaril neskončna vprašanja o tem, kaj je»jaz«in kje je»njegova«druga polovica. Same fotografije so v ljudeh vzbudile točno to, kar sva hotela: vprašanja, bežen nasmeh, iskreno smejanje in ugibanje, zakaj so si tako podobni ali pa mogoče različni.«simona Solina, direktorica knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje:»Bela črta loči njega, njo, loči tebe in mene, a hkrati povezuje in sestavlja v celoto. Oko zre vame, pravzaprav dve očesi, nasmejana polovica ust se druži z drugo, začudeno. Od ene do druge sestavljene fotografije se pomikaš in se sprašuješ, kdo je kdo in takoj za tem, kaj hoče, želi od življenja in kako ga dojema. Kaj čuti? V izjemno razstavo fotografskega ustvarjanja nas je popeljalo izbrano besedilo o osmišljanju življenja, druženja, sobivanja, ki je seglo globoko v notranjost duše. Slišali smo pesmi Janeza Menarta, Mile Kačič in Juana Ramona Jimeneza, vse povezane z iskanjem jaza in smislom našega obstoja. Njihov glas je še dolgo odmeval.moram reči, da me je nocojšnja razstava več kot prijetno presenetila. Običajno je na razstavah komorno vzdušje, tu pa so se čisto vsi, brez izjeme, nasmihali, režali, sproščeno debatirali in komentirali vaše frise. V zraku je bilo neverjetno pozitivno vzdušje in sproščenost, ki je že dolgo nisem začutila na kakšni javni prireditvi. Tudi povezovalni program je bil odličen, super izbor pesmi (Menart, Kačičeva), prijetna in nevsiljiva interpretacija pesmi. Očitno pa Simon piše zelo na majhno, če mu je uspelo iz tistega zmečkanega piltka potegniti ven pravi govor. Lepo, res lepo. Krasna ideja fotografov, dobra razstava Upam, da jo bosta fanta plasirala tudi izven Zasavja.,«pa je dejala Staša Lepej. Katra Hribar Frol

17 OGLASNA STRAN 17 tel: V naših vrtnarijah v Orehovici na Izlakah in v Gabrskem zraven pokopališča v Trbovljah smo za vas vzgojili veliko izbiro mačeh, trajnic za jesenske zasaditve, lončnih krizantem ter rezanih krizantem. VZGOJENO V MAČEHE 0,39 Na izbiro so tudi viseče mačehe, ki so primerne za zasaditev korit. ZASAVJU V času pred 1. novembrom pri nas lahko dobite po ugodnih cenah sveže rezane krizanteme, ki jih odrežemo po vaši izbiri. Prihodnjo pomlad lahko pri nas dobite sadike ČEBULE VELIKANKE do 1.5 kg V naših poslovalnicah nudimo: *** Kmetijska zadruga Izlake, z.o.o. *** v Domači košarici v Zagorju poleg tržnice lokalno pridelane proizvode, od kruha iz krušne peči, sadja, zelenjave, mesnih in mlečnih izdelkov do ostalih dobrot, vse slovenskega izvora v Marketu Ajda na Izlakah in v Marketu na Mlinšah - raznovrstno blago dobavitelja Engrotuš in veliko izbiro lokalno pridelanih proizvodov v Agrocentru Agria na Izlakah vse za dom, vrt, kmetijstvo v Vrtnem centru Gaja na Izlakah - cvetje, aranžmaji za vse priložnosti, darilni program in vse za vrtičkarje v Medei na Izlakah obutev za vso družino s popusti od % v Okrepčevalnici Zarja v Zagorju na tržnici Barcaffe kavo Prestige, sladice, sendviče ter vse vrste napitkov in pijač v Bifeju Ajda na Izlakah Bar kavo in osvežilne pijače za vsakogar Vabljeni! Gostilna Brin Čas kolin je tu! Domače krvavice, pečenice, jetrne klobase in mesenke, ter priloge: praženo zelje, ajdovi žganci, matevž - vse zabeljeno z domačimi ocvirki! Dobrodošli in dober tek! Več si poglejte na naši spletni strani gostilnabrin.si ali pokličite na

18 18 OGLASNA STRAN + letna 5garancija nov{ m{zd{ 3 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK NOVO - Avtopralnica - avtomatska pralnica - možnost self-service - ročno pranje - poliranje vozil - voskanje - pranje podvozja - magična pena - globinsko čiščenje Uradna poraba goriva: 3,9-8,4 l/100km; emisije g/km * preverite pogoje brezobrestnega financiranja pri prodajalcu. Količine vozil so omejene! že od EUR Avtopralnica krzisnik Suzuki Sx4 S-CROSS Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET samo do Ne zamudite izjemne priložnosti, kjer boste pri nakupu novega vozila Kia, brezskrbni polnih 7 let oz km. samo do * Brezobrestno financiranje EOM=0% * Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO Avtohiša Kržišnik Selo Zagorje Tel: Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje let rudarjenja RTH, d. o. o. Rudnik Trbovlje Hrastnik, Trg revolucije 12, Trbovlje OBJAVLJA 8. razpis zbiranja ponudb za nakup nepremičnin Ponudbe je potrebno oddati do Potrebna vsebina ponudb, pogoji za udeležbo v postopku javnega zbiranja ponudb, pogoji prodaje in nabor nepremičnin za prodajo je objavljen na spletni strani družbe RTH d. o. o.» Pred oddajo ponudb je možen ogled nepremičnin vsak delavni dan med in uro. Vse zainteresirane obveščamo, da lahko pridobijo informacije o prodaji na tel. : int. 458 ali int. 400 premoženjski oddelek ali preko elektronske pošte: nada.camer@rth.si ali henrik.bajda@rth.si Trgovina Adam in Eva Trbovlje Rudarska cesta 22 a tel.: odprto od , v soboto od ure Trgovina Adam in Eva Litija (Remy center - spodaj) Nova jesensko-zimska modna kolekcija perila Prodajamo: žensko, moško in otroško spodnje perilo spalni program nogavice kopalke darilne bone...

19 ZABAVA 19 Nagradna križanka KRANJ HUDOURNIK POSLANKA, BIVŠA TRBOV., SLUGA ITAL. SPOLNIK ŽELJKO IVANEK ESTONEC VTIČ, VTIKALO ŠPANSKO Ž. IME GRŠKI MITOL. LETALEC UČITELJEVA MIZA LITERAT REALI- STIČNOST, REALIZEM ROČNO ORODJE ZA ZEM. DELA ZDRUŽENI NARODI UMETNOST SAMOSTOJ- NOST LUKA V Č. GORI ZG. DEL STOPALA MRAČNE BOGINJE V GRŠKI MITOL. ZAČETEK ABECEDE PARK V LJUBLJANI TRBOV. POS- LAN. IRENA GROŠELJ ALPSKE REŠEVALNE SANI PALICA Z ZAREZAMI ORODJE Z NAVOJI ZA DEL. LUKENJ BREZAL. PIJAČA COCA-COLA MESTO V RUSIJI, ZAH. OD ŠARATOVA GOROVJE V SREDNJI DALMAC. IT. NOG. FRANCESCO VŠITEK KRAJ PRI PTUJU GLAS, ZVOK GESLO ITAL. PES. NEGRI TROBENTA PODZEM. HODNIK SLOVEN. IGRALKA VERA KRASTAČA (POG.) ŠTEVILKA (OKR.) TENIŠKI REKVIZIT OSEBNI ZAIMEK IRIDIJ TITAN UČENEC A RAZREDA ČENČA KRAVAL, TRUŠČ JEDRSKA ELEKTR. KRAJ PRI TRŽIČU NEPOLITIČ- NOST KRADLJIVEC KRMNA RASTLINA SAMOST. PODJET. NATRIJ HRV. PLA. GLIGORIO ŠAMPION MESTO V BELGIJI PREIPO- VEDNA PESNITEV POSTAJATI ZREL BEATA BREZ B M. REKA. V BOSNI GRŠKA ČRKA KOŽICA, MEMBRANA ČRNA CELINA OTOK PRI ZADRU SPREJEM ZRAKA V PLJUČA GRŠKI DRAM. DAVEK V ST. AVST. NATRIJ AMER. PIS. NIN MESTO V FRANCIJI NASLOV ŠP. PRIN. KARLOVAC POVRŠIN. MERA AV. OZN. ZA NIZOZEM- SKE ANTILE SL. MAT. FRANCE JAP. POL. AKIRA VARIANTA PRITOK SAVINJE PRI ŠMARJETI LEONARDO (KRAJ.) NE. NOG. OLIVER POLOŽAJ PRI ŠAHO- VSKI IGRI NOGOM. KLUB SOLMIZ. ZLOG PANČEVO ITAL. SPOLNIK INDIJAN-SKI NAROD V BOLIVIJI LONEC (PO- GOVORNO) KLOB Z MODERNO GLASBO ČAS STARIH GRKOV IN RIMLJANOV RIMSKI CESAR, AVITUS OSEBNI AVTOM. OZN. ZAIMEK (2. ZA IZRAEL OS. MNOŽ.) JANEZ STARMAN CELJE VIDAV IVAN NEZNANEC EDVARD GRIEG PODR. VEZNIK PRITRDIL- NICA MAJHNA TEŽAVA KAR SE NACEDI PLINAST OGLJIKOVO- DIK, ETIN AMER. REKA Z ZNAMEN. SLAPOVI Rešitev nagradne križanke št. 9: Oksana, tuš, ksilit, Iča, in Ela, Ik, festival, ta, žaltavost, elk, potreba, KE, mil, ustava, Tsailun, srečanja mladih, ibitol, KA, Jens, RS, ranč, ČO, diva, eis, tlaka, Mia, nr, oksid, LD, Paspalj, ln, in lot, biofor, N, ev, KE, EV, abak, reinfekcija, grajske, hladilnik, štorije, Predjama, Sudoku 10 Ibar, med, KL, aj, Sam, pano, Ajatola, tb, Anam, šahinja Geslo: SREČANJA MLADIH IN STA- RIH Prejeli smo 55 rešitev za nagradno križanko 9. Nagrajenci bodo prejeli kino vstopnice Delavskega doma Trbovlje: Miri Štrovs (Sallaumines 4 b, 1420 Trbovlje), Dragica Judež (Dolenja vas 17, 1410 Zagorje ob Savi) in Gorazd Polovič (Brnica 49, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke! Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 10 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli darilne bone v vrednosti 10 vrtnarstva Hodak. SLOVARČEK: KERE (strašne in mračne boginje v grški mitologiji), AARLEN (mesto v Belgiji, Arlon), ITENE (indijanski narod v Boliviji) Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva ljudi lahko vidi vaš oglas 14 dni boste na ogled celemu Zasavju 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev Oglašujte v Zasavskem tedniku info@zasavskitednik.si Trženje ( ) ob delavnikih od 9. do 14. ure.

20 20 ZADNJA 6. december 2014 ADRENALINSKO DOŽIVETJE ZBERITE POGUMBODITE JAMATLONEC PREMAGOVANJE OVIR S PRIDIHOM RUDARSTVA NA 5 KM DOLGI PROGI V SPECIFIČNEM OKOLJU ZASAVSKEGA PREMOGOVNIKA KDAJ: 6. DECEMBER 2014 KJE: HRASTNIK, ZASAVJE 60 DO PRIJAVNINA: 75 (EKIPA) PRIJAVE NA Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na info@zasavskitednik.si Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure ( ). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50, objavljeni po datumu podporništva) Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern, Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Emil Šabanovič, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika