Microsoft Word - Porocilo_2006.doc

Transkripcija

1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Tel.: (01) Fax: (01) Številka: 360-2/2007/64 POSLOVANJE ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE ZA LETO 2006 Maribor, april 2007

2 2 Izdelava: Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova Ljubljana Izvajalec: Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za energijo Sektor za ekonomske analize in statistiko v energetiki Vetrinjska ulica Maribor Odgovorni nosilec: Mag. Zvonko Copot Izvajalci: Mag. Zvonko Copot Gregor Plavak Katarina Slani Marjan Šprah Vanda Trpin Mag. Zvonko Copot Vodja sektorja za ekonomske analize in statistiko v energetiki Dr. Igor Šalamun Generalni direktor direktorata za energijo

3 3 KAZALO: 1 POVZETEK FIZINI OBSEG POSLOVANJA Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju Bilanca elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju VREDNOSTNI OBSEG POSLOVANJA Rezultati poslovanja Analiza dejavnosti ELES CENE ELEKTRINE ENERGIJE Gospodinjski odjemalci Upravieni odjemalci Razmerje cen elektrine energije v Sloveniji in EU ZADOLŽEVANJE IN VRAILA INVESTICIJSKIH KREDITOV V LETU Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja zakonske osnove Plan in realizacija zadolževanja v letu Stanje zadolženosti na dan in odplaila obstojeih kreditov med letom Napoved zadolževanja in realizacija napovedi Stanje zadolženosti na dan INVESTICIJSKA VLAGANJA V ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE V LETU PLAE ZAPOSLENI...21 KAZALO TABEL: Tabela 1: Cenik za dobavo elektrine energije gospodinjskim odjemalcem Tabela 2: Cene elektrine energije tipski odjemalci - gospodinjstvo, Slovenija Tabela 3: Cene elektrine energije tipski odjemalci - industrija, Slovenija Tabela 4: Primerjava neto cene elektrine energije, gospodinjski odjemalec Dc Tabela 5: Primerjava neto cene elektrine energije, industrijski odjemalec Ie Tabela 6: Napoved in realizacija zadolžitve za leto 2006 (dolgoroni krediti) Tabela 7: Prikaz vrednostne realizacije investicij v okviru razvojnih nartov v letu Tabela 8: Kljuni podatki o bruto plaah delavcev po KP Tabela 9: Povpreno število zaposlenih po stanju... 21

4 4 KAZALO PRILOG: P 1: Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju P 2: Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju P 3: Viri in poraba elektrine energije v RS P 4: Podatki iz izkaza poslovnega izida P 5: Podatki iz izkaza poslovnega izida za proizvodnja podjetja P 6: Podatki iz izkaza poslovnega izida za HSE d.o.o. (mati) P 7: Podatki iz izkaza poslovnega izida za HSE d.o.o. (herinske družbe) P 8: Podatki iz izkaza poslovnega izida za TET P 9: Podatki iz izkaza poslovnega izida za TE-TOL P 10: Podatki iz izkaza poslovnega izida za GEN ENERGIJA P 11: Podatki iz izkaza poslovnega izida za NEK P 12: Prodajna in lastna cena elektrine energije P 13: Podatki iz izkaza poslovnega izida za ELES P 14: Podatki iz izkaza poslovnega izida za distribucijska podjetja P 15: Podatki iz izkaza poslovnega izida dejavnosti distribucije P 16: Kljuni podatki poslovanja distribucijskih podjetij P 17: Podatki iz izkaza poslovnega izida za PV P 18: Podatki iz izkaza poslovnega izida za RTH P 19: Kratkorone terjatve in obveznosti... 41

5 5 1 POVZETEK Skupen prevzem elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju v letu 2006 je znašal GWh in je bil za 7,2% manjši kot v letu To zmanjšanje je posledica manjšega uvoza elektrine energije (7.706,5 GWh v letu 2006), saj je ta v primerjavi z letom 2005 manjši za 17,4% medtem, ko je prevzem od proizvodnje elektrine energije v Sloveniji ,7 GWh v letu 2006 ostal na približno enakem nivoju kot v letu Ti viri elektrine energije so v letu 2006 zagotavljali neto porabo v Sloveniji ,1 GWh, izvoz 7.662,1 GWh in pokrivanje izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju 862,5 GWh. V primerjavi z letom 2005, sta bila v letu 2006, manjša izvoz za 20,9% in izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju za 5,3%. Neto poraba v Sloveniji v letu 2006, pa je bila v primerjavi z letom 2005, veja za 3,5%. V letu 2006 so podjetja elektrogospodarstva in premogovništva dosegla 136,3 mio EUR dobika in v vseh podjetjih, razen v SEL in RTH, je bil realiziran dobiek višji kot je bil planiran. Samo podjetje RTH je v poslovanju izkazalo izgubo 205 tiso EUR. Primerjava cen elektrine energije v Sloveniji in EU je pokazala, da je neto cena tipinega gospodinjskega porabnika (Dc) v Sloveniji v zaetku leta 2006 dosegla 81%, v zaetku leta 2007 pa 75% ponderirane povprene cene EU ter, da je neto cena tipinega industrijskega porabnika v Sloveniji v zaetku leta 2006 znašala 86%, v zaetku leta 2007 pa 90% ponderirane povprene cene EU. Dolgorona zadolženost podjetij elektrogospodarstva je na dan znašala 344,9 mio EUR, kar je 37 mio EUR ve, kot je bilo stanje dolgorone zadolženosti na dan Realizirana investicijska vlaganja v elektroenergetske objekte v letu 2006 so znašala 109,7 mio EUR in so bila za 11,8% veja, kot so bila planirana. V primerjavi z republiškim povprejem so bile v letu 2006 povprene bruto plae na zaposlenega v podjetjih elektrogospodarstva višje za 32% in v podjetjih premogovništva za 33%. Povpreno število zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu je v letu 2006 znašalo delavcev in je bilo za 245 zaposlenih oz. 2,7% manjše, kot je bilo povpreno število zaposlenih v letu 2005.

6 6 2 FIZINI OBSEG POSLOVANJA 2.1 Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju je prikazana v prilogi P1. Skupen prevzem elektrine energije na prenosnem omrežju je v letu 2006 znašal ,2 GWh. Od proizvodnih podjetij v Sloveniji je bilo prevzeto ,9 GWh oz. 63,1% ter iz tujine 7.706,4 GWh oz. 36,9% prevzete elektrine energije. V letu 2006 je bil skupen prevzem elektrine energije na prenosnem omrežju za 7,7%, uvoz za 17,4% in prevzem od proizvodnih podjetij v Sloveniji za 0,9% manjši v primerjavi z letom Neto oddajo na prenosnem omrežju sestavljajo neposredni odjemalci v višini 2.785,6 GWh oz. 13,3%, podjetja distribucije ,5 GWh oz. 49,6% in izvoz elektrine energije 7.477,2 GWh oz. 35,8% bruto oddaje elektrine energije na prenosnem omrežju. Izgube v prenosnem omrežju znašajo 265 GWh oz. 1,3% prevzete elektrine energije na prenosnem omrežju. V primerjavi z letom 2005 je bila oddaja elektrine energije na prenosnem omrežju v letu 2006 veja pri neposrednem odjemu za 0,4% in pri odjemu distribucijskih podjetij za 3,4% ter manjša pri izvozu za 21,7% in neto oddaji za 7,7%. Izgube v prenosnem omrežju so bile v letu 2006 za 4,3% manjše, kot v letu Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju Fizini obseg poslovanja na distribucijskem omrežju je prikazan v prilogi P2. V letu 2006 je znašal skupni prevzem elektrine energije v distribucijsko omrežje ,3 GWh, kar je 4% ve kot v letu Veinski del ,5 GWh oz. 95,6% vse prevzete elektrine energije v distribucijsko omrežje je bilo zagotovljeno iz prenosnega omrežja. Preostale vire pa predstavljajo prevzem od kvalificiranih proizvajalcev elektrine energije 464,5 GWh oz. 4,3%, prevzem od nekvalificiranih proizvajalcev 3,3 GWh, pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema 12,9 GWh oz. 0,1% vse prevzete elektrine energije in uvoz preko distribucijskega omrežja 0,09 GWh. V primerjavi z letom 2005, se je v letu 2006 poveal prevzem elektrine energije iz prenosnega omrežja za 3,4%, prevzem od kvalificiranih proizvajalcev za 25,7% in uvoz preko distribucijskega omrežja za 3,1%. V letu 2006, so se v primerjavi z letom 2005, zmanjšali pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema za 41,8% in prevzem od nekvalificiranih proizvajalcev za 59,8%. Neto oddaja elektrine energije iz distribucijskega omrežja je v letu 2006 znašala ,7 GWh oz. 94,5% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Neto oddajo predstavlja oddaja elektrine energije tarifnim odjemalcem (GJS DTO) 3.158,6 GWh oz. 29,2%, oddaja upravienim odjemalcem 6.881,9 GWh oz. 63,5%, pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani oddaje 12,2 GWh oz. 0,1% in izvoz preko distribucijskega omrežja 184,9 GWh oz. 1,7% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Pri upravienih odjemalcih je bilo preko sektorja za oskrbo upravienih odjemalcev v distribucijskih podjetjih zagotovljeno 5.493,9 GWh oz. 50,7% in preko ostalih pooblašenih trgovcev GWh oz. 12,8%, kar skupaj s tarifnimi odjemalci sestavlja neto porabo na

7 7 distribucijskem omrežju ,5 GWh oz. 92,7% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Izgube v distribucijskem omrežju so znašale 597,6 GWh oz. 5,5% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Oddaja elektrine energije iz distribucijskega omrežja v letu 2006, se je v primerjavi z oddajo elektrine energije iz distribucijskega omrežja leta 2005 poveala pri tarifnih odjemalcih za 2,5%, pri upravienih odjemalcih za 5,2% (od tega preko sektorja za oskrbo upravienih odjemalcev za 4,2% in preko ostalih pooblašenih trgovcev za 9,5%), pri neto porabi na distribucijskem omrežju za 4,4%, pri izvozu za 28,4% in pri skupni neto oddaji za 4,7%. V primerjavi z letom 2005, so se pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani oddaje v letu 2006 zmanjšali za 30,4% in izgube v distribucijskem omrežju za 5,8%. 2.3 Bilanca elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju Na osnovi bilanc elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, so v prilogi P3 prikazan viri in poraba elektrine energije na teh omrežjih. V letu 2006 znašajo viri elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji ,7 GWh oz. 63,9%, uvoz 7.706,5 GWh oz. 36,1% in pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema 12,9 GWh oz. 0,1% vse prevzete elektrine energije. Prevzem od proizvodnje elektrine energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem omrežju ,9 GWh oz. 61,7% in prevzem od proizvodnje na distribucijskem omrežju 467,8 GWh oz. 2,2% vse prevzete elektrine energije. Uvoz je bil v glavnem zagotovljen preko prenosnega omrežja v višini 7.706,4 GWh oz. 36,1% vse prevzete elektrine energije, saj je bilo preko distribucijskega omrežja uvoženo samo 0,09 GWh. Primerjava virov na prenosnem in distribucijskem omrežju v letu 2006 z viri v letu 2005 kaže na zmanjšanje prevzema od proizvodnje za 0,2%, pri uvozu za 17,4%, pri pretokih znotraj distribucijskega omrežja za 41,8% in pri skupnih virih za 7,2%. Neto poraba elektrine energije je v letu 2006 znašala ,3 GWh oz. 95,9%, od tega neto poraba v Sloveniji ,1 GWh oz. 60% in izvoz 7.662,1 GWh oz. 35,9% bruto porabe. Neto porabo v Sloveniji sestavlja poraba neposrednih odjemalcev na prenosnem omrežju 2.785,6 GWh oz. 13% in poraba distribucijskih odjemalcev ,5 GWh oz 47%, od tega predstavljajo tarifni odjemalci 3.158,6 GWh oz. 14,8% in upravieni odjemalci 6.881,9 GWh oz. 32,2% bruto porabe. Izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju znašajo 862,5 GWh oz. 4% virov elektrine energije. Poraba elektrine energije v letu 2006, se je v primerjavi letom 2005, poveala pri neposrednih odjemalcih na prenosnem omrežju za 0,4%, pri distribucijskih odjemalcih za 4,4% (od tega pri tarifnih odjemalcih za 2,5% in pri upravienih odjemalcih za 5,2%) ter pri neto porabi v Sloveniji za 3,5%. Na drugi strani pa primerjava z letom 2005, kaže na zmanjšanje v letu 2006 pri izvozu elektrine energije za 20,9%, neto porabi za 7,2% in izgubah v prenosnem in distribucijskem omrežju za 5,3%.

8 8 3 VREDNOSTNI OBSEG POSLOVANJA 3.1 Rezultati poslovanja Rezultati poslovanja po posaminih podjetjih so prikazani v prilogi P4. Podjetja elektrogospodarstva in premogovništva so dosegla v letu ,3 mio EUR dobika. 64,4 % dobika so ustvarila proizvodna podjetja (skupaj z GEN ENERGIJO), preostali dobiek pa je bil dosežen v podjetjih distribucije in prenosa. Edino podjetje, ki je v poslovanju izkazalo izgubo je bilo podjetje RTH. Realiziran dobiek je bil v vseh podjetjih, razen v SEL višji, kot je bil planiran. V prilogah P5 do P11 so prikazani bilanni podatki o poslovanju za proizvodna podjetja. V prilogi P12 je prikazan izraun lastne in prodajne cene elektrine energije po posameznih podjetjih. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se prodajna cena v sistemu HSE doloa samo na nivoju»matere«, prodajne cene med materjo in herinskimi družbami, pa imajo znaaj internih cen. Podobno velja tudi pri II. stebru, ko ima cena med NEK in GEN-E znaaj interne cene, tržno-prodajno ceno pa predstavlja cena pri GEN-E. Iz prikazanih podatkov se da zakljuiti, da naša proizvodna podjetja ne izkorišajo položaja ko povpraševanje po elektrini energiji presega ponudbo z»oderuškimi«cenami. Delež viška tržne cene nad lastno ceno napram lastni ceni dosega v povpreju 6,6 %. V prilogi P13 so prikazani podatki za ELES. V prilogah P14 do P16 so prikazani podatki o poslovanju za distribucijska podjetja. V prilogi P14 so obdelana distribucijska podjetja na ravni podjetij. Podatki kažejo, da so distribucijska podjetja v letu 2006 ustvarila za 18,7 mio EUR dobika. Dobiek so izkazala vsa distribucijska podjetja. V prilogi P15 je dejavnost distribucije prikazana po njenih dejavnostih (SODO, DTO, PUO in ostale dejavnosti). Dejavnost dobave tarifnim odjemalcem (DTO) je v letu 2006 izkazovala izgubo v višini19,8 mio EUR. Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) in dejavnost prodaje elektrine energije upravienim odjemalcem (PUO) pa sta ustvarili dobiek v višini 37,7 mio EUR. DTO predstavlja regulirano dejavnost, kjer država regulira oziroma doloa cene elektrine energije tarifnim odjemalcem (gospodinjstvom). Zaradi navedenega je možno zakljuiti, da je država z ukrepom zadrževanja cen elektrine energije za to kategorijo odjemalcev pahnila to dejavnost v izgubo. Po drugi strani pa so zadrževane cene elektrine energije imele blagodejni vpliv na rast inflacije. (cilj za prevzem EUR). V prilogi P16 so podrobneje obdelani kljuni koliinski in vrednostni podatki delovanja dejavnosti SODO, DTO in PUO. V prilogah P17 in P18 so prikazani podatki o poslovanju v premogovnih podjetjih PV in RTH. V prilogi P19 so prikazane kratkorone terjatve in obveznosti podjetij na dan Razlika med kratkoronimi terjatvami in denarnimi sredstvi na eni strani in kratkoronimi obveznostmi na drugi strani ponazarja kvaliteto likvidnostnega položaja podjetja. Iz podatkov je razbrati, da imajo izredno kvaliteten likvidnostni položaj proizvodna podjetja (razen TEŠ) ter prenosno podjetje ELES. Podjetja distribucije in premogovništva pa se otepajo s kratkoronim likvidnostnim primanjkljajem sredstev (kratkorone obveznosti presegajo kratkorone terjatve in denarna sredstva).

9 9 3.2 Analiza dejavnosti ELES Podjetje Elektro Slovenija (ELES) je v letu 2006 iz dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja ustvarilo 66,1 mio EUR presežka prihodkov na stroški. Pregled poslovanja posameznih elementov je podrobneje prikazan v nadaljevanju. Neto omrežnina za uporabo prenosnega omrežnina 1000 EUR Prihodki , ,5 2. Stroški , ,5 3. (1-2) Neto prenosna omrežnina , ,0 Prihodki iz naslova omrežnine za uporabo prenosnega omrežja so sestavljeni iz prihodkov zaraunavanja prenosne omrežnine doma (v skladu s cenikom AGEN E - RS) in prihodkov iz naslova tranzita in prenosa el. energije (izvoz, uvoz, tranzit in CBT poravnava). Prihodki se porabljajo za pokrivanje stroškov nakupa elektrine energije za pokrivanje izgub v omrežju in stroškov CBT poravnave. Preostanek (neto prenosna omrežnina) za leto 2006 v višini 46 mio EUR je namenjen za pokrivanje upravienih stroškov SOPO. Sistemske storitve (rezerve+regulacija+jalova energija) 1000 EUR Leto Prihodki* Stroški Razlika , , , , , ,3 Indeks 06/05 101,6 99,2 128,3 * vštete tudi posebne sistemske storitve (prekomerna prevzeta jalova energija) Iz naslova sistemskih storitev je bil zaradi poveanih prihodkov in nižjih stroškov v letu 2006 ustvarjen presežek v višini cca. 3 mio EUR. Prednostno dispeiranje 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika , , , , , ,9 Indeks 06/05 99,1 100,7 76,7 V letu 2006 je bil iz naslova prednostnega dispeiranja ustvarjen presežek prihodkov nad stroški v višini 2,1 mio EUR. Prihodki in stroški so ostali na približno enaki ravni kot leta Institucije 1000 EUR 2006 Prihodki Stroški Razlika AGEN RS 441,7 441,7 0 Borzen 348,7 348,7 0 SKUPAJ 790,4 790,4 0

10 10 Iz naslova pokrivanja stroškov delovanja Javne agencije RS za energijo (AGEN E - RS) in stroškov evidentiranja pogodb Borzena so bili vsi stroški pokriti iz dodatkov k ceni za uporabo omrežja, ki jih plaujejo porabniki elektroenergetskega omrežja. Odstopanja (izravnava) 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika , ,7-417, , , ,2 Indeks 06/05 136,8 106,6 / Iz naslova odstopanj od voznih redov (izravnava sistema) je bil v letu 2006 ustvarjen presežek prihodkov nad stroški v višini 2,3 mio EUR v najveji meri zaradi poveanih prihodkov odstopanj od voznih redov. Ostalo 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika ,7 336, , ,2 112, ,9 Indeks 06/05 137,1 33,3 141,0 Iz naslova ostalih prihodkov je v letu 2006 zaznati povean porast prihodkov iz naslova avkcij za dodeljevanje pravic uporabe ezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 12,7 mio EUR.

11 11 4 CENE ELEKTRINE ENERGIJE 4.1 Gospodinjski odjemalci Uredba o tarifnem sistemu za prodajo elektrine energije (Uradni list RS, št. 36/04) opredeljuje nain doloanja cen elektrine energije za tarifne odjemalce. Od 1. julija 2004 so tarifni odjemalci samo še gospodinjstva. Konna cene elektrine energije za gospodinjske odjemalce je sestavljena iz naslednjih elementov: cene za uporabo omrežja, cene za dobavo elektrine energije odjemalcem, cene, ki pokriva stroške dobavitelja pri dobavi elektrine energije, trošarine ali takse na elektrino energijo 1, davka na dodano vrednost. Cena za uporabo omrežja je sestavljena in omrežnine za uporabo elektroenergetskega omrežja in dodatkov in je doloena s strani regulatorja trga - Javne agencije RS za energijo. Cena za dobavo energije odjemalcem in cena za pokritje stroškov dobavitelja je doloena s sklepom Vlade RS. Na osnovi Sklepa Vlade RS o spremembi Sklepa o doloitvi cen za dobavo elektrine energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi elektrine energije (Uradni list, RS št. 80/06) z dne se je cena elektrine energije za konnega odjemalca s 1. avgustom 2006 povišala povpreno za 1,9 %. Skupni cenik elektrine energije gospodinjskim odjemalcem z vsemi elementi cen po stopnjah odjema je prikazan v naslednji tabeli. Tarifna Mo Energija (SIT/kWh) Mo Energija ( /kwh) Element cene uvrstitev SIT/kW VT MT ET /kw VT MT ET Uporaba omrežja 191,18 7,470 0, ,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,00250 I.stopnja Energija 8,787 0,03667 Skupaj 191,18 16,857 0, ,07034 Uporaba omrežja 191,18 8,043 6,325 7,470 0, , , ,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,600 0,600 0, , ,00250 II.stopnja Energija 10,820 5,208 9,738 0, , ,04064 Skupaj 191,18 19,463 12,133 17,808 0, , , ,07431 Uporaba omrežja 191,18 8,043 6,325 7,470 0, , , ,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,600 0,600 0, , ,00250 III.stopnja Energija 10,820 5,208 9,738 0, , ,04064 Skupaj 191,18 19,463 12,133 17,808 0, , , ,07431 Veljavnost: od Cene so preraunane po centralnem paritetnem teaju (1 EURO = 239,64 SIT) in ne vsebujejo DDV. Tabela 1: Cenik za dobavo elektrine energije gospodinjskim odjemalcem Z namenom primerljivosti in transparentnosti cen elektrine energije evropska direktiva 90/377/EE predpisuje enotno metodologijo doloanja cen tipskih odjemalcev. 1 V skladu z Zakon o trošarinah -ZTro-UPB3, (Uradni list RS, št.02/07) se trošarina na elektrino energijo zane obraunavati v letu 2007 in sicer za neposlovno rabo v znesku 1 EUR za vsako porabljeno MWh elektrine energije.

12 12 Za podroje gospodinjskega odjema opredeljujemo tipske odjemalce s karakteristikami: D a (letna poraba skupaj 600 kwh, mo 3 kw), D b (letna poraba skupaj kwh, mo 3-4 kw), D c (letna poraba skupaj kwh, od tega ponoi kwh, mo 4-9 kw), D d (letna poraba skupaj kwh, od tega ponoi kwh, mo 6-9 kw), D e (letna poraba skupaj kwh, od tega ponoi kwh, mo 9 kw). Pregled konnih cen elektrine energije za zgoraj opredeljene skupine tipskih odjemalcev gospodinjskega odjema v Sloveniji v letu 2006 pred obdavitvijo (neto) in z vsemi vkljuenimi davki (bruto) v EUR/kWh je prikazan v tabeli 2. EUR/kWh TIP EUR/kWh TIP Neto (brez davkov) Da 0,1166 0,1182 Da 0,1398 0,1418 Db 0,1006 0,1023 Db 0,1207 0,1227 Bruto Dc 0,0873 0,0890 Dc 0,1048 0,1068 (z davki) Dd 0,0782 0,0799 Dd 0,0939 0,0959 De 0,0613 0,0626 De 0,0736 0,0751 Vir podatkov: SURS in MG-DE, 2007 Opomba: Podatki do decembra 2006, to je pred vstopom Slovenije v EMU so preraunani iz slovenskih tolarjev (SIT) z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1EUR=239,64 SIT). Ta prikaz omogoa asovno primerjavo v državi in ohranja kazalnike razvoja (stopnjo rasti). Tabela 2: Cene elektrine energije tipski odjemalci - gospodinjstvo, Slovenija Neto cene elektrine energije v Sloveniji so se v letu 2006 (december glede na januar) skupno nominalno povišale po posameznih skupinah za naslednje odstotne toke: D a. + 1,4% D d +2,2 % D b.. + 1,7% D e.. +2,0% D c + 1,9% 4.2 Upravieni odjemalci Cena za dobavo elektrine energije upravienim odjemalcem se oblikuje na podlagi tržnih nael in je opredeljena s pogodbo med kupcem (upravienim odjemalcem) in dobaviteljem (trgovcem). Odvisna je od karakteristike odjemalca (poraba energije, vozni red) in njegovih pogajalskih sposobnosti. Konna cena, ki jo plaa odjemalec je sestavljena iz naslednjih elementov: cene za dobavo elektrine energije, cene za uporabo omrežja (omrežnina in dodatki), trošarine na elektrino energijo 2 in davka na dodano vrednost. Za podroje industrijskega (poslovnega) odjema loimo naslednje upraviene tipske odjemalce s karakteristikami: I a (letna poraba 30 MWh, mo 30 kw), I b (letna poraba 50 MWh, mo 50 kw), I c (letna poraba 160 MWh, mo 100 kw), I d (letna poraba MWh, mo 500 kw), I e (letna poraba MWh, mo 500 kw), I f (letna poraba MWh, mo kw), I g (letna poraba MWh, mo kw). 2 V skladu z Zakon o trošarinah -ZTro-UPB3, (Uradni list RS, št.02/07) se trošarina na elektrino energijo zane obraunavati v letu 2007 in sicer za poslovno rabo v znesku 0,5 EUR za vsako porabljeno MWh elektrine energije

13 13 Pregled konnih cen elektrine energije za zgoraj opredeljene skupine tipskih odjemalcev industrijskega odjema v Sloveniji v letu 2006 brez davkov in z vsemi vkljuenimi davki (v EUR/kWh) je prikazan v tabeli 3. EUR/kWh TIP EUR/kWh TIP Neto (brez davkov) Ia 0,1135 0,1125 0,1128 Ia 0,1362 0,1350 0,1353 Ib 0,1131 0,1125 0,1125 Ib 0,1357 0,1350 0,1350 Ic 0,0769 0,0768 0,0764 Ic 0,0923 0,0921 0,0917 Bruto Id 0,0711 0,0695 0,0686 Id 0,0853 0,0834 0,0823 (z davki) Ie 0,0651 0,0634 0,0636 Ie 0,0781 0,0761 0,0764 If 0,0632 0,0617 0,0605 If 0,0758 0,0741 0,0727 Ig 0,0559 0,0546 0,0550 Ig 0,0671 0,0656 0,0660 Vir podatkov: SURS in MG-DE, 2007 Opomba: Podatki do decembra 2006, to je pred vstopom Slovenije v EMU so preraunani iz slovenskih tolarjev (SIT) z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1EUR=239,64 SIT).Ta prikaz omogoa asovno primerjavo v državi in ohranja kazalnike razvoja (stopnjo rasti). Tabela 3: Cene elektrine energije tipski odjemalci - industrija, Slovenija Cene elektrine energije v Sloveniji so se v letu 2006 (december glede na januar) skupno nominalno znižale po posameznih skupinah za naslednje odstotke: Ia.- 0,7 % Id. - 3,5 % Ig..- 1,6 % Ib - 0,6 % Ie. - 2,2 % Ic.- 0,6 % If. - 4,1 % 4.3 Razmerje cen elektrine energije v Sloveniji in EU Za možnost primerjave cen elektrine energije v Sloveniji s cenami v drugih državah EU je v nadaljevanju prikazana primerjava neto cene elektrine za izbranega karakteristinega tipinega odjemalca gospodinjskega in industrijskega odjema Gospodinjski odjem Primerjava konnih neto cen elektrine energije za tipinega gospodinjskega porabnika Dc (letna poraba kwh, od tega kwh nižje tarife) v državah EU in Sloveniji na dan 1. januarja 2006 in 2007 je prikazana s tabelo 4. Vir podatkov: - Cene EU - Eurostat Structural indicators, Cene SLO - SURS, 2007 EUR/kWh Dc Slovenija 0,0873 0,0887 EU 0,1077 0,1183 Doseg EU (%) 81,1 75,0 Oznake in opombe: - Dc (3.500 kwh, od tega kwh v MT) - EU ponderirana povprena cena vseh držav EU - Neto cena - cena brez davka Tabela 4: Primerjava neto cene elektrine energije, gospodinjski odjemalec Dc Neto cena tipinega gospodinjskega porabnika (Dc) v Sloveniji je v zaetku leta 2006 dosegla 81 %, v zaetku leta 2007 pa 75 % ponderirane povprene cene EU.

14 Industrijski odjem Primerjava konnih neto cen elektrine energije za tipinega industrijskega porabnika porabniška skupina Ie (letna poraba MWh, mo 500 MW) v državah EU in Sloveniji na dan 1. januarja leta 2006 in 2007 je prikazana s tabelo 5. EUR/kWh Ie Slovenija 0,0651 0,0746 EU 0,0755 0,0825 Doseg EU (%) 86,2 90,4 Vir podatkov: - Cene EU - Eurostat Structural indicators, Cene SLO - SURS, 2007 Oznake in opombe: - Ie (2.000 MWh, mo 500 MW) - EU ponderirana povprena cena vseh držav EU - Neto cena - cena brez davka Tabela 5: Primerjava neto cene elektrine energije, industrijski odjemalec Ie Neto cena tipinega industrijskega porabnika (Ie) v Sloveniji je v zaetku leta 2006 dosegla 86 %, v zaetku leta 2007 pa dobrih 90 % ponderirane povprene cene EU.

15 15 5 ZADOLŽEVANJE IN VRAILA INVESTICIJSKIH KREDITOV V LETU Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja zakonske osnove 87. len Zakona o javnih financah doloa, da vlada doloi pogoje, pod katerimi se lahko pravne osebe javnega sektorja zadolžujejo in izdajajo poroštva. Vlada tudi izda seznam, s katerim doloi pravne osebe javnega sektorja, ki morajo pri zadolževanju in izdajanju poroštev upoštevati predpisane pogoje. Na podlagi Zakona o javnih financah, Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja ter Zakona o izvrševanju prorauna Republike Slovenije, so dolžne pravne osebe javnega sektorja, ki se nameravajo zadolžiti v naslednjem koledarskem letu, Ministrstvu za finance posredovati predlog zadolžitve za naslednje koledarsko leto. Zadolževanje države v posameznem proraunskem letu se izvaja na podlagi programa financiranja, ki ga sprejme vlada. Po Zakonu o izvrševanju prorauna RS za leti 2006 (Ur.l. 116/05) in 2007 (Ur.l. 126/06) je znašal obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja na ravni države v letu , za leto 2007 znaša Pravne osebe, ki se nameravajo zadolžiti, morajo pred prietkom postopka zadolževanja pridobiti pisno soglasje Ministrstva za finance. K vlogi za pridobitev soglasja pa morajo med drugim priložiti pozitivno mnenje resornega ministrstva. Od podjetij elektrogospodarstva in premogovništva le Nuklearna elektrarna Krško ni na seznamu pravnih oseb javnega sektorja iz 87. l. Zakona o javnih financah. 5.2 Plan in realizacija zadolževanja v letu 2006 Podjetja elektrogospodarstva in premogovništva so v skladu z zakonskimi predpisi konec leta 2005 napovedala Ministrstvu za finance potrebo po dolgoronem zadolževanju za investicije in pokrivanje cenovnega nesorazmerja v dejavnosti dobava tarifnim odjemalcem za leto ,6 mio, kratkoronih kreditov za premošanje likvidnostih težav pa 48,7 mio. V nadaljevanju obravnavamo le dolgorono zadolževanje, ki se nanaša pretežno na investicije. V tabeli 6 je prikazano dolgorono zadolževanje: stanje , napovedana odplaila in nove zadolžitev, realizacija zadolževanja ter stanje zadolženosti konec leta Stanje zadolženosti na dan in odplaila obstojeih kreditov med letom Stanje dolgorone zadolženosti (pretežno za investicije) na dan je znašalo v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva 307,9 mio, od tega se nanaša na: - skupino HSE 159,4 mio, kar je skoraj 52 % celotne zadolžitve, - distribucijska podjetja 53,6 mio kar je 17 %, - prenos 3,2 mio kar je 1 % - in 91,7 mio kar je 29,8 % se nanaša na ostala podjetja.

16 16 Vsa prikazana stanja zadolženosti pri podjetjih se nanašajo na že odobrene kredite pri bankah, ne le na višino rpanih kreditov. Odplaila kreditov v letu 2006 so v glavnem potekala po planu amortizacijskih nartih. Odplaano je bilo 69,4 mio glavnic kreditov in 11,5 mio obresti za te kredite Napoved zadolževanja in realizacija napovedi Podjetja so konec leta 2005 napovedala ministrstvu za finance potrebo po najemu 170,6 mio dolgoronih kreditov v letu Najvišji predlog zadolževanja za investicije so napovedale Soške elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj in Holding d.o.o. Najvišji znesek realizacije zadolžitve v letu 2006 izkazujejo Soške elektrarne, ki so že v letu 2005 priele postopek pridobitve kredita za izgradnjo rpalne hidroelektrarne Ave. Kredit je bil odobren pri Evropski investicijski banki v letu rpanje kredita se je prielo v letu 2006 je znašalo 23 mio, v letu 2007 pa je predvideno rpanje še 20 mio. Kredit se prine odplaevati v letu Holding slovenskih elektrarn d.o.o se je v letu 2006 zadolžil za 25 mio za nakup manjšinskih deležev TEB in TEŠ. Za nakup manjšinskih deležev v SENG je bil odobren kredit v višini 29 mio, vendar je bila pogodba z banko sklenjena v zaetku leta 2007, zato ga v prikazu stanje ni. Nakupi manjšinskih deležev v podjetjih HSE temeljijo na usmeritvi tržne preobrazbe elektroenergetike. Termoelektrarna Šoštanj napovedane zadolžitve za financiranje investicij s poudarkom na novogradnji»plinsko kombiniranega sistema«v letu 2006 ni realizirala. Distribucijska podjetja so za realizacijo investicij v razvojnih nartih in letnih planih ter za izpad prihodka na dejavnosti DTO napovedala Ministrstvu za finance potrebo po 36,8 mio dolgoronih kreditov. Podjetja EL PRIM, EL GOR in EL MB celotne višine zaprošenih kreditov glede na omejitveno kvoto zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja niso dobile odobrene s strani MF. Najeti krediti so se namenili predvsem za investicije (nove in rekonstrukcije), delno pa za izpad prihodka v dejavnosti dobava tarifnim odjemalcem. Direktorat za energijo je vse vloge, ki so mu bile posredovane s strani podjetij za izdajo mnenja o nameravani zadolžitvi prouil in na osnovi strateških usmeritev vlade, razvojnih nartov in na nadzornih svetih potrjenih letnih planov, dal podjetjem pozitivno mnenje.

17 17 PODJETJE Stanje zadolženosti NAPOVED DOLGORONE ZADOLŽITVE 2006 odplaila kreditov v letu 2006 ocena nove zadolžitve ocena stanja odplaila kreditov v letu 2006 REALIZACIJA NAPOVEDI nove zadolžitve stanje = = =8-2 SENG TEB TEŠ PV Holding d.o.o SKUPAJ HSE TET TE-TOL RTH NEK GEN ENERGIJA EL CE EL PRIM EL GOR EL LJ EL MB SKUPAJ DIS ELES povišanje oz. znižanje zadolženosti v letu 2006 SKUPAJ EES V stanje so zajeti vsi krediti po kreditnih pogodbah, ne glede na to, ali so že izrpani ali ne V realizaciji zadolžitve Holdinga d.o.o. ni prikazanega 29,2 mio kredita, ker je najet v januarju 2007 Tabela 6: Napoved in realizacija zadolžitve za leto 2006 (dolgoroni krediti) Stanje zadolženosti na dan Skupna zadolženost podjetij elektrogospodarstva se je na dan napram stanju zvišala za 37 mio in znaša 344,9 mio. Odplaila obstojeih kreditov so znašala 69,4 mio, pogodb za novo dolgorono zadolžitev je bilo podpisanih v višini 106,5 mio. Najvišje poveanje beležijo Soške elektrarne, ki odobreni še niso v celoti izrpale, je pa prikazan v tabeli 1. V koloni 7 tabele 1 Holding d.o.o. še ni vpisanega kredita v višini 29 mio, ki je bil odobren v zaetku januarja Stanje zadolženosti na dan znaša 344,9 mio, in sicer: - v skupini HSE 202,0 mio, - v distribuciji 71,7 mio - v prenosu 0,5 mio - in v ostalih podjetjih 70,8 mio. (Podroben pregled zadolževanja in vraanja dolgoronih kreditov je razviden iz posebnega poroila»zadolževanje in vraanje dolgoronih kreditov podjetij elektrogospodarstva in premogovništva v letu 2006 in plan 2007«- maj 2007)

18 18 6 INVESTICIJSKA VLAGANJA V ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE V LETU 2006 Energetski zakon zavezuje izvajalce energetskih dejavnosti, da pripravljajo dolgorone razvojne narte, ki morajo biti usklajeni z nacionalnim energetskim programom. Z letnimi plani se izvajajo oz. uresniujejo dolgoroni zastavljeni investicijski projekti (obnova in razvoj energetske infrastrukture), s katerimi izvajalci energetske dejavnosti zagotavljajo zanesljivo ter kakovostno oskrbo z elektrino energijo. Elektroenergetska podjetja so v gospodarskih nartih za leto 2006 opredelila letne plane investicij v skladu z razvojnimi narti, ki so bili potrjeni na vladi. Vsa investicijska vlaganja v proizvodnjo, prenos in distribucijo elektrine energije so namenjena posodabljanju obstojeih hidroenergetskih, termoenergetskih, prenosnih in distribucijskih zmogljivosti ter izgradnji popolnoma novih energetskih objektov, s katerimi se želi zagotavljati zadostna in zanesljiva oskrba z elektrino energijo na domaem trgu. V najveji energetski projekt v R Sloveniji - izgradnja verige petih elektrarn na spodnji Savi, katerega nosilec je HSE d.o.o. je bilo vplaano 20,3 mio. V skladu s planom je bila zakljuena gradnja HE Boštanj, zaelo je tei enoletno poskusno obratovanje. Drugi veliki projekti v okviru skupine HSE so bili: - DEM prenova HE Zlatolije - SEL obnova HE Medvode - SENG gradnja HE Ave - TEB nadgradnja informacijskega sistema (TEB-HSE) z izgradnjo simulatorja - PV izgradnja jamskih gradbenih objektov - HSE d.o.o.center vodenja bilanne skupine HSE V Termoelektrarni Trbovlje je bil finanno najveji planirani projekt izgradnja NDRP realiziran v skladu s planom. V NEK je predstavljala zamenjava nizkotlanih rotorjev glavne turbine najveji investicijski projekt v letu V prenosni dejavnosti - JP ELES so se izvajale nove investicije in rekonstrukcije najve v daljnovode, RTP in RP postaje. V okviru novih investicij je bilo najve vloženih sredstev v DV 2x110kV Toplarna-Polje-Berievo in RTP 400/110 Krško, v okviru rekonstrukcij pa v DV 2x110 kv Goric-Divaa. Investicije distribucijskih podjetij so prikazane za dejavnosti Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) brez skupnih služb. Najve sredstev so podjetja vložila v objekte srednje napetosti z namenom izboljšanja zanesljivega in varnega obratovanja ter držanju ustrezne kvalitete dobave elektrine energije. Da so lahko planiran obseg investicij podjetja distribucije realizirala, so morala najeti za 29,4 mio kreditov.

19 19 v Podjetje plan realizacija indeks realizacije strukturni delež real. DEM ,6 8,0 SEL ,7 2,9 SENG ,6 4,8 TEB ,8 0,7 TEŠ ,3 8,1 PV ,6 3,3 HSE d.o.o.* ,0 3,2 SKUPAJ HOLDING ,7 31,0 TET ,9 0,9 TE-TOL ,8 2,8 NEK ,8 8,5 PRENOS - ELES ,1 14,7 EL CE ,1 7,3 EL PRIM ,9 5,8 EL GOR ,2 4,9 EL LJ ,4 15,3 EL MB ,9 9,0 SKUPAJ DISTRIBUCIJA ,8 42,2 * ne zajema združenih sredstev DEM, SEL, SENG in TEB v skupni podvig, ker so vkljuena pri podjetjih Tabela 7: Prikaz vrednostne realizacije investicij v okviru razvojnih nartov v letu 2006 Veja odstopanja od letnega narta v skupini HOLDING SLOVENSKH ELEKTRARN so bila pri Dravskih elektrarnah prenovi HE Zlatolije, Savskih elektrarnah pri obnovi HE Medvode, Soških elektrarnah pri gradnji HE Ave. Pri HSE d.o.o. je pri prikazani realizaciji izloen delež podvižnikov, ki so v letu združevali sredstva za izgradnjo HE na spodnji Savi v skladu s Pogodbo o skupnem podvigu v skupni višini 14,2 mio. Termoelektrarna Trbovlje ni dosegla realizacije nartovanih investicij predvsem na deponiji in odjemu mesta za odpadke. V prenosni dejavnosti je bil gospodarski nart izveden 87 %, med tem ko so vsa distribucijska podjetja plan nekoliko presegla. (Podroben pregled izvajanja investicij posameznih elektroenergetskih podjetij je razviden iz posebnega poroila»pregled investicijskih vlaganj v elektroenergetske objekte v letu 2006 Realizacija v okviru razvojnih nartov oziroma letnih planov«- september 2007)

20 20 7 PLAE V spodnji analizi pla so prikazane bruto plae/zaposlenega v elektrogospodarskih podjetjih in premogovništvu (PV+RTH) za delavce po kolektivni pogodbi ter povprene bruto plae v R Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da so plae tako v R Sloveniji kot elektrogospodarskih in premogovniških podjetjih rasle hitreje kot inflacija. Rast bruto pla v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva je bila nekoliko višja kot pa povprena rast v RS. Povpreno so bruto plae na zaposlenega v podjetjih elektrogospodarstva višje od republiškega povpreja za 32 %, v podjetjih premogovništva pa za 33 %. Tabela 8: Kljuni podatki o bruto plaah delavcev po KP

21 21 8 ZAPOSLENI V letu 2006 je znašalo povpreno število zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije delavcev, od katerih je bilo 151 delavcev ali 1,69 % delavcev na individualni pogodbi, ostalo pa predstavljajo delavci s kolektivno pogodbo. V letu 2006 se je število delavcev glede na povpreno število delavcev v letu 2005 zmanjšalo za 245 delavcev, in to v najveji meri zaradi zmanjšanja števila delavcev v premogovništvu (indeks 93,1) IND ( 06 / 05 ) delež IP dejavnost KP IP skupaj KP IP skupaj KP IP skupaj EES ,53 87,65 99,23 2,55 2,25 PV+RTH ,25 69,23 93,14 0,45 0,34 skupaj ,55 86,29 97,34 1,90 1,69 legenda : KP delavci z kolektivno pogodbo IP delavci z individualno pogodbo Tabela 9: Povpreno število zaposlenih po stanju

22 22 Podrobnejši podatki, tako koliinski kot vrednostni, so v prilogah te informacije o poslovanju

23 23 Opis 1 PREVZEM Realiz Realiz Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 4: DEM , ,5 97,9 2 SEL , ,7 125,0 3 SENG , ,8 121,1 4 Skupaj HE (1 do 3) , ,9 102,8 5 TEŠ , ,6 103,1 6 TEB , ,1 58,8 7 Skupaj HSE (4 do 6) , ,7 102,7 8 NEK , ,3 94,1 9 TET , ,0 107,4 10 TE-TOL , ,9 96,7 11 Kvalif. proizv. na pren. omr , ,2 116,5 12 Skupaj pred. dispeiranje (9 do 11) , ,1 103,5 13 Skupaj proizvodnja (7+8+12) , ,1 99,1 14 Prejem iz tujine-števci , ,9 82,6 15 SKUPAJ PREVZEM (13+14) , ,0 92,3 ODDAJA 16.1 Lokacija Kidrievo , ,5 99, Lokacija Ruše , ,6 91, Lokacija Jesenice , ,8 109, Lokacija Ravne , ,8 103, Lokacija Štore , ,7 112,7 16 Skupaj neposredni odjem , ,3 100, Elektro Celje , ,2 103, Elektro Gorenjska , ,6 103, Elektro Ljubljana , ,3 103, Elektro Maribor , ,7 103, Elektro Primorska , ,8 104,4 17 Skupaj distribucija , ,6 103,4 18 Skupaj oddaja v Sloveniji (16+17) , ,9 102,7 19 Oddaja v tujino-števci , ,8 78,3 20 SKUPAJ NETO ODDAJA (18+19) , ,7 92, Izgube: Prevzem-neto oddaja (15-20) , ,3 95, Nakup izgub -doma , ,3 677, Nakup izgub -tujina , ,1 9, Skupaj nakup za pokritje izgub , ,4 100, Odstopanje pri izgubah ( ) , ,1 294,7 22 SKUPAJ BRUTO ODDAJA ( ) , ,0 92,3 P 1: Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju

24 24 PREVZEM ELEKTRINE ENERGIJE V DIS. OMREŽJE Realiz Realiz Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 06/05 1 IZ PRENOSNEGA OMREŽJA , ,6 103,4 2 OD KVALIFICIRANIH PROIZVAJALCEV , ,3 125,7 3 OD NEKVALIFICIRANIH PROIZVAJALCEV , ,0 40,2 4 PRETOKI ZNOTRAJ DISTRIBUC. OMREŽJA (PREVZEM) , ,1 58,2 5 UVOZ PREKO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA 87 0,0 90 0,0 103,1 6 SKUPAJ PREVZEM V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE (1do 5) , ,0 104,0 ODDAJA ELEKTRINE ENERGIJE IZ DIS. OMREŽJA Realiz Realiz Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 06/05 7 TARIFNIM ODJEMALCEM (GJS DTO) , ,2 102,5 8 UPRAVIENIM ODJEMALCEM , ,5 105,2 8.1 Preko sektorja za oskrbo UO (trgovci v okviru distr. podj) , ,7 104,2 8.2 Preko ostalih pooblašenih trgovcev , ,8 109,5 9 NETO PORABA V RS NA DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU (7+8) , ,7 104,4 9.1 PRETOKI ZNOTRAJ DISTRIBUC. OMREŽJA (ODDAJA) , ,1 69,6 10 IZVOZ PREKO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA , ,7 128,4 11 SKUPAJ NETO ODDAJA (7 do 10) , ,5 104,7 12 IZGUBE V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU , ,5 94,2 13 SKUPAJ ODDAJA IZ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA (11+12) , ,0 104,0 P 2: Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju.

25 25 Opis Realiz Realiz Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 4:2 1 VIRI DEM , ,2 97,9 2 SEL , ,6 125,0 3 SENG , ,7 121,1 4 Skupaj HE (1 do 3) , ,6 102,8 5 TEŠ , ,2 103,1 6 TEB , ,1 58,8 7 Skupaj HSE (4 do 6) , ,9 102,7 8 NEK , ,7 94,1 9 TET , ,0 107,4 10 TE-TOL , ,8 96,7 11 Kvalificirani proizvajalci na prenosnem omr , ,2 116,5 12 Skupaj prednostno dispeiranje (9 do 11) , ,0 103,5 13 Skupaj proizvodnja na prenos. omr. (7+8+12) , ,7 99,1 14 Kvalificirani proizvajalci na distrib. omr , ,2 125,7 15 Nekvalificirani proizvajalci na distrib. omr , ,0 40,2 16 Skupaj proizvodnja na distrib. omr. (14+15) , ,2 123,9 17 Skupaj proizvodnja (13+16) , ,9 99,8 18 Prejem iz tujine-števci na prenosnem omr , ,1 82,6 19 Uvoz preko distribucijskega omrežja 87 0,0 90 0,0 103,1 20 Skupaj uvoz (18+19) , ,1 82,6 21 Pretoki znotraj distribucijskega omr. (prevzem) , ,1 58,2 22 SKUPAJ VIRI ( ) , ,0 92,8 PORABA 23.1 Lokacija Kidrievo , ,3 99, Lokacija Ruše , ,6 91, Lokacija Jesenice , ,7 109, Lokacija Ravne , ,7 103, Lokacija Štore , ,7 112,7 23 Skupaj poraba neposrednih odjemalcev , ,0 100, Tarifni odjemalci , ,6 103, Upravieni odjemalci , ,1 102,8 24 Elektro Celje , ,6 102, Tarifni odjemalci , ,5 99, Upravieni odjemalci , ,2 107,7 25 Elektro Gorenjska , ,7 104, Tarifni odjemalci , ,9 102, Upravieni odjemalci , ,5 104,9 26 Elektro Ljubljana , ,4 104, Tarifni odjemalci , ,7 102, Upravieni odjemalci , ,7 107,7 27 Elektro Maribor , ,5 105, Tarifni odjemalci , ,1 103, Upravieni odjemalci , ,7 104,9 28 Elektro Primorska , ,8 104, Skupaj tarifni odjemalci (24.1 do 28.1) , ,8 102, Skupaj upravieni odjemalci (24.2 do 28.2) , ,2 105,2 29 Skupaj poraba distribucijskih odjemalcev , ,0 104,4 30 Skupaj neto poraba v Sloveniji (23+29) , ,0 103, Oddaja v tujino-števci na prenosnem omr , ,0 78, Izvoz preko distribucijskega omrežja , ,9 128,4 31 Skupaj izvoz , ,9 79,1 32 SKUPAJ NETO PORABA (30+31) , ,9 92,8 33 Pretoki znotraj distribucijskega omr. (oddaja) , ,1 69,6 34 SKUPAJ NETO PORABA S PRETOKI (32+33) , ,0 92, Izgube v prenosnem omrežju , ,2 95, Izgube v distribicijskem omrežju , ,8 94,2 35 Skupaj izgube , ,0 94,7 36 SKUPAJ BRUTO PORABA (34+35) , ,0 92,8 P 3: Viri in poraba elektrine energije v RS

26 26 Dobiek, izguba ( 1000 SIT ) Dobiek, izguba ( 1000 EUR ) Zap. Podjetja št. GN Realizacija GN Realizacija 1 DEM SEL SENG TEB TEŠ PV Skupaj HSE (1 do 6) HSE d.o.o TET TE-TOL NEK Proizvodnja (9 do 11) EL CE EL PRIM EL GOR EL LJ EL MB Distribucija (13 do 17) ELES GEN Energija RTH P 4: Podatki iz izkaza poslovnega izida

27 27 z. DEM SEL SENG TEB TEŠ Elementi št. GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind 1 Prihodki iz naslova prodaje el. en Ostali poslovni prihodki Prevrednotovalni prihodki Finanni prihodki Drugi finanni in ostali prihodki PRIHODKI (1 do 5) Stroški materiala Energetsko gorivo Stroški vzdrževanja Ostali stroški materiala Stroški storitev Storitve vzdrževanja Ostali stroški storitev Amortizacija Amortizacija Stroški dela Plae zaposlencev Prispevki in dajatve delodajalca Dodatno pokojninsko zavarovanje Ostali stroški dela Drugi stroški Nadom. za zemlj., vodni prisp., idr Ostali stroški Poslovni in finanni odhodki Obresti Prevrednotovalni poslovni odhodki Ostali odhodki Davki Davek iz dobika Odloženi davki STROŠKI IN ODHODKI (7 do 23) DOBIEK (6-24) IZGUBA (24-6) P 5: Podatki iz izkaza poslovnega izida za proizvodnja podjetja v 000 EUR