Kultura ART-AREA 251. Miha Kelemina Kaja Kraner :00 / Art-area. play mute

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Kultura ART-AREA 251. Miha Kelemina Kaja Kraner :00 / Art-area. play mute"

Transkripcija

1 Kultura ART-AREA 251 Miha Kelemina Kaja Kraner :00 / Art-area play mute 00:00:00 00:00: art-area-art-area-251.mp3 Po reflektiranju Naših herojev in Umetnostne galerije Maribor v marčevski oddaji tudi tokrat nadaljujemo s sprehodom po»mariborski umetniški sceni«. Kaja Kraner in Miha Kelemina sta se sprehodila po skupinski razstavi Spomini nasilja in sanje o prihodnosti /2014, ki se je minuli petek odprla v mariborskem razstavišču Kibla Portal. Razstava, ki jo je pripravila kuratorka Sanja Kojić Mladenov, direktorica Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine, prinaša vrsto umetniških del, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tematiko vojne in so v pričujoči razstavi zaobjeta v obeleževanju spomina na začetek prve svetovne vojne. Avtorja recenzij sta poskušala podati refleksijo tako vsebinskega dela razstave kot refleksijo razstavišča, njegove usmeritve, načina delovanja in produkcijskih pogojev. Začetki mariborske umetniške scene, kot jo prepoznavamo danes, segajo v drugo polovico minulega stoletja, v povojna leta, ko mesto kljub pretežno delavskemu okolju v umetnosti ni nikoli prav

2 veliko zaostajalo za drugimi perifernimi prestolnicami, ki jim je politika namenjala več pozornosti. Pa vendar so se kulturno-umetniške težnje, ki so prelomile s formalizmom in so nekoliko pozneje pripeljale do institucionalizacije prostorov, začele zares zgoščevati šele konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Nastopilo je obdobje ekonomske in politične krize, ki je pripeljalo do»uporništva«, vse vidnejše zahteve po družbenih spremembah pa so vodile do vznikanja novih teženj v kulturi in družbi. Na generiranje umetnosti je vplivalo tudi sočasno odpiranje državnih meja, kar je imelo za posledico vedno večji vpliv popularne in potrošniške kulture tako na ravni vsakdanjega življenja kot v umetnosti. Umetniška scena, ki je poskušala slediti sočasnim uvoženim smernicam, je bila živa, raznolika in nadvse plodovita, umetniki pa so ustanavljali svoje, sicer največkrat zgolj začasne platforme od gledališč, razstavišč, klubov do časopisja. Glasbeniki, umetniki in umetnice, kot so Stojan Grauf, Bojana Rudl, Preporod, Mario Marzidovšek in glasbeno-umetniški projekti kot Abbildung Varieté, ki v današnji oddaji služijo kot podlaga branemu besedilu, so le nekateri od akterjev plodovite mariborske umetniške scene. Ta ni prav v ničemer zaostajala za ljubljansko, bolje promovirano in institucionalizirano sceno, njena slabost je bila le ta, da do vzpostavitve Radia MARŠ, Galerije 88 in Kluba Mladih ter občasno trienala Ekologija in umetnost ( ) in Razstavnega salona Rotovž ni imela stalnega prostora, ki bi ga umetniki lahko institucionalizirali, kar bi jim olajšalo produkcijo, predvsem pa pripomoglo k promociji in večji prepoznavnosti. Umetniška scena v Mariboru je zaradi tega posledično slabše dokumentirana, vrzeli v njenem pregledu pa je nekoliko uspelo zapolniti šele razstavi in raziskovalnemu projektu MI, VI, ONI. Fragmenti alternativnih praks 80-ih v Mariboru (UGM, 2013). Omenjena razstava je bila prva pregledna razstava alternativnih praks v Mariboru, s prvič predstavljeno dokumentacijo pa ji je uspelo povezati številne akterje, ki so krojili kulturno-umetniško podobo mesta. Tako kot Celje, ki se je v drugi polovici minulega stoletja prebudilo v izjemno bogato ustvarjalno okolje in pozneje zamrlo, je tudi Maribor po plodovitih osemdesetih v naslednjem desetletju zaspal. Tranzit iz provincialnega industrijskega mesta k mestu z vsemi, sicer ne enakomerno, še manj pa upravičeno zastopanimi in financiranimi institucijami ter segmenti kulturno-umetniške produkcije, se je zgodil pozneje. Zadnji naj bi k temu doprinesel naziv Evropska prestolnica kulture, ki ga Evropska komisija kot vzpodbudo podeljuje po njenem mnenju manj razvitim evropskim mestom, da, navajam,»spreminja podobo mest iz industrijskih v kulturne in iz zgodovinskih v moderne«in s tem»ne le uveljavlja izjemno kulturno bogastvo in raznolikost Evropske unije, temveč tudi spreminja podobo mest v korist meščanov in obiskovalcev.«še danes sicer ni povsem jasno, kaj je Maribor z laskavim naslovom pridobil, vsekakor pester nabor začasnih vsebinskih, nikakor pa ne trajnih infrastrukturnih pridobitev. Kot rečeno, so se številne institucije med katerimi so nekatere dejavne še danes, med drugim tudi galerija Media Nox, nekdanja Galerija 88, in Radio MARŠ formirale v osemdesetih. Nekatera razstavišča, ki imajo danes v vajetih kulturno-umetniški primat mesta, so se jim pridružila pozneje, bodisi s preoblikovanjem in preusmeritvijo v novo dejavnost, ki zajema tudi sodobno umetnost, bodisi z vznikom iz dejanske potrebe, ki je bila prepoznana na lokalni ali državni ravni in kdaj podprta celo z zasebnim vložkom. Glede na»vstopne točke«je mariborsko umetniško sceno moč v grobem razdeliti na tri struje: predstavljanje lepe in formalistične umetnosti; megalomanske mednarodne projekte in razstave; ter»neodvisno«sceno, ki jo s svojimi razstavišči ustvarjajo mladinske iniciative, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih virov ponikajo skoraj tako hitro kot vznikajo. Danes bomo na mariborsko umetniško sceno vstopili skozi drugo vstopno točko, in sicer s stališča mednarodnih projektov, ki jih v svojem razstavišču Kibla Portal prireja KID Kibla. V Kibla Portalu je od minulega petka na ogled razstavni projekt Spomin nasilja in sanje o prihodnosti /2014 kuratorke Sanje Kojić Mladenov. Razstava je še ena v vrsti velikih

3 raziskovalnih projektov, ki jim je uspelo zapolniti orjaški razstavni prostor, kjer so tudi največja umetniška dela videti kot miniature. Razstava Spomin nasilja in sanje o prihodnosti je večplastna, eseju kuratorke pa uspe povezati in»opravičiti«umetniška dela, ki so bila ustvarjena v različnih kontekstih in okoljih, bila bodisi že obstoječa bodisi naročena prav za pričujočo razstavo. Dela tematizirajo obdobje zadnjih sto let evropske zgodovine, kuratorka pa jih je poskušala pripeljati pod okrilje komemoracije začetka prve svetovne vojne. Kljub temu da na prvi pogled ne bodejo v oči kot posplošena ilustracija ideje, je avtorica razstave v nekaterih segmentih morda za odtenek spremenila njihov izvirni kontekst, da bi jih s prožnostjo koncepta pripeljala pod isto streho. O tej prožnosti priča tudi navedek, da projekt združuje dela umetnikov, ki»za svoje izhodišče jemljejo zadnjih sto let evropske zgodovine, a se hkrati odmikajo od»preživetih debat«o nacionalizmu, imperializmu in vprašanju krivde. V njihovih raziskovalnih procesih se prepletajo različne dimenzije, pristopi in vprašanja, preteklost in sedanjost, odnosi med središčem in periferijami, vidiki mobilnosti/potovanja, migracije in izgnanstvo ter novi standardi komunikacije sodobnih lokalnih, regijskih in evropskih razsežnosti.«razstava je v lovljenju vsega naštetega razdeljena na več tematskih sklopov in podsklopov, ki jih je iz spremnega besedila sicer težko izluščiti, se pa med seboj mešajo, dopolnjujejo in ponekod tudi spodbijajo. Za branje razstave je možnih več vstopov, v osnovi pa jo lahko arheološko razčlenimo na štiri segmente, ki so: mitologizacija samega dejanja in konstrukcija mitov; spomini ter odnosi, ki zaznamujejo kolektivno in posamezno v obdobjih velikih družbenih sprememb; vključevanje zgodovinskih artefaktov; ter zadnji, projekcija družbene plastičnosti, tako imenovanega vseobsegajočega umetniškega dela, tj. oblikovanja življenja znotraj umetniških eksperimentalnih praks. Težnji po ustvarjanju umetnosti onkraj nacionalnih okvirjev služi simbolna navezava na avantgardistično časopisje kot nekakšen»primer dobre prakse«z začetka minulega stoletja, ki je vznikalo iz gole želje po ustvarjanju, zanemarjalo in včasih celo odklanjalo pa je nacionalne ozkomiselne družbene okvirje. To preseganje in na drugi strani neobremenjenost sta na razstavi ponujeni kot opcija za premostitev»nacionalnega«, ki še vedno bremeni marsikaterega umetnika, ki ne more ali noče preseči zamer iz preteklosti. Zdi se, da je prva svetovna vojna časovno enostavno preveč oddaljena in postaja skorajda abstraktna, in čeprav spremni esej to na nek način izključuje, je manifestacija čustev v predstavljenih umetniških delih slej ko prej breme drugih, časovno ne tako oddaljenih vojn. Če so bile balkanske vojne v svetu umetnosti nekaj časa najbolj donosen izvozni umetniški produkt, umetniki danes k problematiziranju tega turblentnega časa pristopajo čedalje bolj sproščeno. Posamičnim predstavljenim avtorjem in avtoricam k obravnavi izbrane teme uspeva ubirati prefinjene pristope, spet drugi, kljub temu da naj bi se njihova dela ukvarjala z reinterpretacijo vsebine in podobe, izzvenijo zgolj kot ilustracija ali kvečjemu kot apropriacija podobe, ki je manipulirana, iztrgana iz svojega prvotnega konteksta in brez kritične analize vržena v nov kontekst. Kot pritiče razstavi, ki obravnava kolektivni in posameznikov odnos do vojne, je v ospredju obravnave univerzalizacija umora katerega koli umora, umora onstran nacionalnih in družbenih spon in še zdaleč ne zgolj umora v prvi svetovni vojni. Z dejanjem nasilno in nenadno prekinjenega obstoja nekega subjekta se razstava dotika brisanja posameznikove ali kolektivne identitete ter brisanja sledi njegovega udejstvovanja. Ob razmišljanju o posledicah tega brisanja se velja nasloniti

4 na misel Gérarda Wajcmana, ki se v svojem razmišljanju o minulem stoletju sprašuje, kaj je njegova ključna stvaritev. Njegova trditev je: nič. Ustvarjanje niča v času vojne se ne manifestira zgolj na "arhitekturni" ravni, temveč se ruši tudi sam "človek", njegova identiteta in bit. Pojav "brisanja" je v zgodovini človeštva sicer vseprisoten, a za razliko od damnatio memoriae, ki je v antiki pomenil brisanje sledi o posameznikovem ali civilizacijskem obstoju, v dvajsetem stoletju z logiko industrijskega iztrebljanja ne gre več le za uničenje dokazov o obstoju, temveč tudi za uničenje dokazov o uničenju. Kot protiutež uničevanju eksistence, degradaciji znanja in kulturnega udejstvovanja, do katerega pride v času vojne, avtorica razstave ponudi kolektivno umetniško prakso, vzajemnost in sodelovanje. Migracije, ki so posledica vojne, v obravnavanem primeru prve svetovne vojne, vzporeja s sodobnimi migracijami, ki se dogajajo znotraj umetniškega delovanja, bodisi zaradi iskanja boljših produkcijskih pogojev bodisi zaradi osebnih odločitev. Nezmožnost preživetja zaradi slabih pogojev dela umetnike prisili, da kot preživetveno strategijo uberejo migracijo, slabi pogoji pa v tem primeru niso nič drugega kot nasilne družbeno-politične okoliščine. Sodobne migracije pa po drugi strani pomenijo tudi sanje o boljši prihodnosti iz naslova projekta, z naslavljanjem sanj pa se zaokroži in sklene tudi koncept. Naboru umetnikov, kjer prednjačijo predvsem tisti, ki so razpeti med več državami in delujejo na območju nekdanje Jugoslavije in katere druge zahodnoevropske države, se v koprodukciji s KID Kiblo pridružujejo še trije slovenski umetniki, DK, Boris Beja in Nataša Berk. Odprto ostaja vprašanje in v tem se lahko navežemo na kateri koli soroden projekt ali nemara s poudarjanjem, da ne poudarjamo»nacionalnega«, ne dosežemo ravno nasprotnega. V tem občutljivem segmentu se je s svojo komemoracijo prve svetovne vojne uštela tudi Evropa. Za obeležitev spomina je pozabila na preseganje nacionalnosti in države pozvala, da se vsaka na svoji strani poklonijo padlim, kar ima ravno nasproten učinek, saj bi se za ustroj, ki stremi k še tesnejšemu povezovanju, spodobilo, da bi padle počastil ne glede na nacionalnost. Evropska komisija je sicer obeleženju spomina na začetek prve svetovne vojne namenila milijone evrov, posamične države pa pozvala, da obletnico obeležijo tudi po svojih zmožnostih. Najbolje se je očitno pripravila Velika Britanija, ki je kulturno-umetniškim projektom in proslavam že v zagonu namenila 58 milijonov evrov, najslabše pa se je izkazala Nemčija, kjer z izjemo raziskovalnega projekta Bavarske državne knjižnice še mesec dni pred obletnico niso imeli izdelanega nobenega načrta. Miha Kelemina Nemci so priznali, da sicer razumejo diktat Evropske unije, da mora stoletnica potekati v znamenju mednarodnega povezovanja, ampak je spomin na prvo svetovno vojno pri njih enostavno

5 drugotnega pomena. Prva svetovna vojna namreč ni bila zaznamovana s takšnimi zločini kot druga, med ljudmi pa ne razdvaja, veliko Evropejcev namreč ne ve natanko, kje in zakaj je izbruhnila. Morda je prišla stota obletnica zgolj v napačnem času, v času krize, ko se v Evropskem parlamentu pojavlja vse več frakcij, ko se ta vmešava na vojne fronte zunaj svojega teritorialnega ozemlja, predvsem pa se dvomi v njegov ideološki ustroj, ki naj bi izenačeval vse narode. A dokler taisti ideološki aparat, ki probleme oziroma kot pravijo v Evropski komisiji, v Evropi ni problemov, so zgolj izzivi rešuje z razpisno dokumentacijo, verjetno ostaja upanje. Kontekst razstave Spomini nasilja in sanje o prihodnosti /2014 lahko mislimo kot paradigmatski primer produkcije sodobne umetnosti iz več razlogov. Po eni strani je mogoče na podlagi tega konkretnega primera pritrditi tezi Borisa Groysa, da od 90-ih let tradicionalno suvereno individualno avtorstvo vse bolj zamenjuje nek drug režim avtorstva. Namreč tako imenovano multiplo, celo kolektivno avtorstvo umetnika, kuratorja, galerista, producenta in institucije, ki priskrbi financiranje posameznega - ne več umetniškega - temveč razstavnega projekta. Avtorstvo umetnika tukaj skratka nastopa kot sekundarno. Posamezne razstavne celote zato zelo očitno ni več smiselno analizirati zgolj kot seštevek, praviloma po tematskem ključu združenih individualnih del, temveč kot kompleksno celoto, v katero je vključenih več deležnikov različnih interesov. Kot v številnih drugih primerih se tudi pričujoča razstava prične pri pobudi financerja. V tem konkretnem primeru: Francoskega inštituta v Srbiji ter Goethejevega inštituta iz Beograda. Izvorna ideja je jasna: obeležitev stote obletnice prve svetovne vojne. Kljub očitno prisotni predpostavki, da umetnost lahko predstavlja ustrezno orodje zgodovinjenja in obeleževanja, je izvorno idejo neizbežno potrebno še nekoliko tematsko razpreti. Sam koncept obeležitve je v končni fazi nekoliko bolj po meri bolj tradicionalnim umetniškim pristopom iz preteklosti. Ti pa hkrati nevarno vlečejo v smer eksplicitne funkcionalizacije umetnosti, ki financerju pač ne pritiče. Prakso zgodovinjenja in/ali obeleževanja je zato treba preformulirati v bolj sodobne termine tipa umetniških mikro raziskav. Vzporedno se tudi fokus preusmeri na bolj individualno-osebne ravni preteklosti. Konceptualizacija same izvorne ideje projekta pa formulira v kaj podobnega: posvečen spominom turbolentnih in nasilnih družbeno-političnih okoliščin, osebnim travmam ter migracijam in sanjam znotraj sodobnega in umetniškega konteksta. Vendar: prevajanje osnovnih želja institucije - financerja v sodobni umetnosti bolj primerne termine in pristope, je pravzaprav že stvar producenta, ki ga ta kontaktira. V tem konkretnem primeru: Muzeja za sodobno umetnost iz Vojvodine. Akterji slednjega na podlagi lastnih socialnih mrež in projektno-specifične raziskave določenega izseka globalne umetniške scene kontaktirajo umetnike. Praviloma te, za katere vedo, da bodo s fokusom projekta kompatibilni. Skratka te, ki v dosedanjih praksah že obdelujejo teme iz nedavne zgodovine določenega področja. Izbrani umetniki tako prično s svojimi projektno-specifičnimi umetniškimi raziskovalnimi procesi. In ko so posamezne komponente projekta zaključene, kurator nabrano praviloma selekcionira v tematske podsklope ter jih bolj ali manj smiselno in vešče razporedi po razstavnem prostoru producenta, ki ga za čas trajanja projekta ali pač redno zaposluje. Zavoljo tematskega okvirja pričujoče razstave je smiselno kakšno reči še o relaciji sodobne umetnosti in zgodovinjenja. To pa nadaljevati z rekonstrukcijo konteksta fenomena popularizacije sodobno-umetniškega (kvazi)etnografskega mapiranja na območju nekdanje Jugoslavije. Ter se preko tematizacije razstavnega medija znova vrniti na konkretni razstavni kontekst in razstavo samo. Svetla Kazalarska izpostavlja paradoks, da znana teza o koncu umetnosti in preko nje tudi zgodovine umetnosti Arthurja Danta iz 90-ih let časovno sovpada z vrhuncem evforije zgodovinjenja in narativizacije umetnosti druge Evrope, ki se vleče od leta Čemu toliko fascinacije nad zgodovinjenjem znotraj same umetniške produkcije, ki jo Danto vzporedno z omenjeno tezo poimenuje za postzgodovinsko? Danto pri tezi seveda izhaja iz razširjenosti prostega preigravanja modernističnih umetniških idiomov polne postmodernistične produkcije 80-ih.

6 Vendar: slednja bi pravzaprav naj bila zgolj stranski učinek procesa, ki bi se naj že udejanjil. Pri legitimaciji domnevnega konca umetnosti tako poseže nekoliko dlje v njeno zgodovino. Očiten konec je tako mogoče razbrati iz dejstva, da se aktualna produkcija ne vklaplja v projekcijo, ki so jo priskrbele ravno umetnostno-zgodovinske refleksije. Konec umetnosti in zgodovine umetnosti pomeni skratka konec zgodovinskega narativa, po katerem si eden za drugim - bojda progresivno - sledijo umetniški stili in -izmi. V gradnji svoje teorije o koncu umetnosti Danto sicer izvede zanimiv hibrid stilsko-formalne analize nedavne umetnosti ter neizbežno precej redukcionistično konceptualizacijo vzpostavitve moderne umetnosti in njenega zgodovinskega pregleda. Ker zadeva nekako ne stoji sama zase in ker je Danto če zanemarimo občasno spogledovanje s sociologijo - pač filozof, našteto podkrepi s Heglovo konceptualizacijo konca zgodovine. Tudi v tem primeru gre seveda za ključno metodološko vodilo sodobne filozofije in teorije umetnosti. Namreč: prevajanje in aplikacija filozofije na konkreten primer umetnosti - z več ali manj čuta za zvestobo in kompleksnost. V zgodovini umetnosti bi namreč naj čemur ni moč oporekati - modernizem igral prav posebno vlogo. Zraven profanacijskih teženj do tradicije bi zanj naj bila posebej značilna obsesija s samodefiniranjem. Slednji ključni pomen pripisuje tudi Danto. Zgodba je precej znana in ravno zato že nekoliko postana: umetnost bi naj z Duchampovim ready-madom - kateremu sledi popartistična popularizacija slaba štiri desetletja kasneje, tej pa vsesplošno postmodernistično citiranje v 80-ih - očitno dosegla lastno samozavedanje. Od srede šestdesetih let naprej skozi sedemdeseta je eno gibanje sledilo drugemu s takšno hitrostjo, da se je zdelo, kot da je bila zgodovina umetnosti ogrlica, na kateri so bile nanizane novosti. V takšnih okoliščinah se Danto prične spraševati o notranji nujnosti, ki žene umetnost naprej. Iz omenjenega je načeloma povsem legitimno povleči sklep o samozavedanju in koncu umetnosti, lahko pa notranjo nujnost, ki žene umetnost naprej, seveda mislimo tudi kako drugače. Ker pa so večinske analize umetnosti, ki eksplicitno ali implicitno izhajajo iz umetnostnozgodovinskih epistemoloških in metodoloških okvirjev, v najboljšem primeru zgolj minimalno okužene z recimo socialno zgodovino umetnosti, je to sila redko. Izhajajoč iz analiz takšnega tipa, bi polje umetniške produkcije skratka naj funkcioniralo po relativno avtonomni logiki. Spremembe pa bi naj bilo mogoče zgolj kontekstualizirati s širšim družbeno-političnim dogajanjem ter rekonstrukcijo relacij moči. Stvar se v največ primerih - podobno kot pri pričujočem kuratorskem pristopu in umetniških delih - zaustavi pri sopostavljanju političnih dogodkov in umetniških del. Produkcijske okoliščine ostajajo dobesedno zgolj to okoliščine. Ne pa tudi točno določena vsiljena operacionalna logika, ki se neizbežno vsaj deloma lomi na projiciranih, a zato nič manj učinkujočih mejah polja umetniške produkcije. Analiza skratka ne uspe rekonstruirati produkcijskih okoliščin to je kapitalističnih produkcijskih okoliščin -, ki so vzpostavitvi koncepcije in fenomena avtonomne sfere umetnosti ter moderne umetnosti vobče pravzaprav imanentne. Ozkoglednost večinskih kvaziteoretskih refleksij se - ko opazujemo globlje plasti polja umetniške produkcije in analiziramo legitimacije njegovih akterjev - samo še stopnjuje. Sodobni kuratorji rečeno z Beti Žerovc: hkratni poznavalci umetnosti in poznavalci sveta - to logiko v svojih obrazstavnih tekstualnih nebulozah praviloma zgolj reproducirajo. Da v tej navezavi o kvaziteoretskih inputih sodobnih umetnikov niti ne govorimo. Ker pa vendarle govorimo o povsem konkretnem razstavnem primeru, naj tem mestu izpostavimo njihov zgledni primerek. Recimo samoopis na razstavi predstavljenega, s strani slovenskega umetnika in bojda tudi kritika umetnosti - Borisa Beje. Če se iz neke kvaziglobalne perspektive znova osredotočimo predvsem na evropski kontekst po letu 1989: Domnevno postzgodovinski in/ali postsocialistični narativi umetnosti se praviloma razlikujejo glede na to, na kateri strani bivše železne zavese se udejanjajo. Na eni se tako odvija predvsem brskanje po sorodnostih in paralelah umetniškega razvoja dveh Evrop. Preko tega pa vključevanje nekdaj marginaliziranega v hegemoni zahodnoumetniški narativ.

7 Na drugi pa raznoliki legitimacijski napori, ki kritizirajo in dekonstruirajo produkcijske in epistemološke pogoje prvega. Ta drugi pristop tako cilja v smer horizontalne, komparativne, dinamične paradigme kritične umetnostno-zgodovinske analize. V luči transnacionalnega konteksta preučuje lokalne kanone in vrednostne sisteme, predvsem pa se trudi, da jih ozemljuje s vpenjanjem na širši politični kontekst. Lahko bi govorili kar o dveh umetnostno-zgodovinskih paradigmah. Ali - s terminologijo Miška Šuvakoviča narativih dveh umetniških lig; visoke internacionalne prve ter visoke internacionalne druge lige. Pri tem je najverjetneje jasno, v kateri okvir je mogoče umestiti Danta. Odvod v nedavne sodobnoumetniške trende ter v dobesednem in prenesenem pomenu preminule teorije in teoretike umetnosti ima smisel tudi onstran zapolnjevanja konkretnega odmerjenega medijskega prostora. Preko dogajanja na trgu in dogajanja na področju teorije umetnosti je namreč mogoče kakšno reči še o aktualni kuratorski in umetniški produkciji, pri tem pa se poskušati izogniti njihovim lastnim vulgarizacijam praktično vsega, česar se lotijo. Omenjani preminuli teoretik umetnosti seveda v svoji relativno ozkogledi analizi, na podlagi katere tudi postavi tezo o aktualnosti kot obdobju postzgodovinske umetnosti, zelo očitno ne premisli širšega produkcijskega konteksta. Skratka politično-ekonomskega konteksta, ki s strani različnih kanalov vnaša preferenčne smernice sodobno-umetniške produkcije. In če fokus na zgodovine polno postzgodovinsko umetnost - kot lahko nedvomno opredelimo tudi to na pričujoči razstavi - še nekoliko približamo na bivši jugoslovanski prostor, lahko kakšno rečemo še preko pojma soros realizem. Soros realizem v besedilu Ideologija izložbe: o ideologijama Manifeste leta 2002 uvede Miško Šuvaković. Nanaša se na tip postsocialistične umetniške produkcije, ki se je na območju bivše Jugoslavije vzpostavila preko Sorosovih centrov za sodobno umetnost, financiranih s strani nesebične podpore ameriškega poslovneža madžarskega porekla, Georga Sorosa. Sorosovi centri - na kratko: SCCA - se na območju bivše Jugoslavije razširijo v zgodnjih 90-ih pod pretenzijo doprinosa k tranzicijskim, demokratizacijskim procesom na bivšem Vzhodu. Četudi je Šuvakovićev tekst primarno osredotočen na analizo treh tipov festivalskih razstavnih prireditev, ki so strukturno homologne s političnimi okoliščinami, iz katerih so izrasle, je njegova poanta vendarle očitna. Sorodnost termina soros realizem s socialističnim realizmom umetniškim pojavom, glede katerega se praviloma vsi enoglasno strinjajo, da bolj kot kvaziavtonomno umetnost označuje socialistično propagando - seveda ni naključna. Spremenjene produkcijske in politične okoliščine namreč s seboj prinašajo tudi nekoliko spremenjene taktike napada na domnevno avtonomijo umetnosti. Neposredno in očitne politične pritiske, ki se sicer v jugoslovanskem kontekstu vendarle manifestirajo preko tako imenovanega sistema represivne tolerance, - tako Šuvaković - zamenja cenzura preko financiranja, ne pa prepovedovanja. Šuvaković, ki sicer namesto o postzgodovini raje govori o ponoreli zgodovini, postavi celo tezo o pomembnih spremembah samega tkiva umetnosti. V tej navezavi izpostavi kontekst fragmentacije galerijskega paramedijskega neokonceptualizma znotraj ZDA od 60-ih, ki se odvija vzporedno s fragmentacijo nekdaj fiksnega kulturnega središča v smer multikulturne družbe. Gre skratka za umik fokusa od elitnega avtonomnega neokonceptualizma in neoekspresionizma k registraciji manjših in marginaliziranih kultur. V konkretnem primeru ZDA predvsem Mehičanov, Pakistancev in Portoričanov. Če se znova vrnemo na kontekst, ki nas zanima. V vzhodnoevropskem območju so omenjeni Soros centri spodbujali, oziroma financirali dokumentiranje lokalne umetniške scene, predvsem pa spodbujali tako imenovano transnacionalno emancipirano lokalno umetnost na internacionalni sceni. Stranski učinek omenjenega je seveda pojav specifične umetniške produkcije, ki je po eni strani vsebinsko-referenčno lokalno obeležena, formalno-stilsko in poetično-izrazno pa povsem generična. Vzpostavi se skratka dobitna sodobnoumetniška formula, ki je všečna vsem zainteresiranim stranem, sploh pa uživa teoretsko in finančno podporo.

8 Soros realizem /.../ je mehko in subtilno uniformiranje ter normiranje postmodernega pluralizma in multikulturalizma kot kriterija posvečenega političnega liberalizma, ki bi naj realiziral evropsko državo na prehodu v novi vek. Konkretna korist tovrstnega pristopa je premik od omejene (povsem elitne) emancipacije, ki jo nosi visoka umetnost in alternativa, na obče družbeno emancipacijo v okvirih dane lokalne kulture. Na primer, teorije poststrukturalizma in vrednote liberalizma /.../ zdaj skozi umetnost postajajo diskurz, okus in vrednote normalne kulture nastajajočega srednjega razreda intelektualnega sloja meščanov in njihovega javnega mnenja (doxe). Z drugimi besedami: umetnost mladih, marginalnih in tistih v tranziciji dobiva svoj premični rezervat obljubljenih možnosti preživetja in realizacije. Umetniške raziskave tovrstnega tipa sicer predstavljajo fenomen bolj ali manj svobodnega prisvajanja etnografskih, socioloških, antropoloških metodologij ter se popularizirajo vzporedno s kulturnim obratom znotraj sodobne umetnosti od druge polovice 80-ih. Za razliko od teh analogni kuratorski pristopi bazirajo na predpostavki sodobne umetnosti kot ustreznega analitičnega orodja. Ta bi naj preko fiksacije na marginalizirane glasove zraven vsesplošnim družbenoemancipacijskim misijam - služil tudi dekonstrukciji in/ali zamenjavi domnevno preživetih hegemonih pristopov zgodovinopisja. Ali pač normalizaciji procesa njegove pavperizacije. Svetla Kazalanska je v tej navezavi jasna: Reprezentacijske strategije sodobnih umetnikov so za razliko od eksplicitnih reprezentacij zgodovinarjev javnih modernih muzejev veliko bolj ambivalentne in obskurne. Samo umetniško delo namreč predstavlja zgolj prvo reprezentativno raven. Kuratorski projekt temu doda sekundarni reprezentacijski okvir in točno na tem mestu se manifestira njegova moč kreiranja in kontroliranja razstavnega narativa in konteksta. Tretja figura zbirateljska institucija ali muzej na splošno doda še dodatno raven kompleksnosti analize politike spomina ter reprezentacijske ravni razstavnih praks moderne in sodobne umetnosti /.../. Po dolgem ovinku ter postopnem približevanju nazaj na partikularne produkcijske okoliščine je na razstavo Spomini nasilja in sanje o prihodnosti /2014 smiselno vsaj v neki meri pogledati še skozi okvir institucionalno-producentske baze. Kot že rečeno, gre za razstavo, financirano s strani Francoskega inštituta v Srbiji ter Goethejevega inštituta iz Beograda, producirano s strani Muzeja za sodobno umetnost iz Vojvodine ter koproducirano s strani kulturno-izobraževalnega društva Kibla. Če je moč sklepati iz prevladujoče prakse razpisno-programskega financiranja, ki se je poslužujejo neodvisni ali pač privatni kulturno-institucionalni sektor, kot je tudi Kibla, koproducentstvo nekoliko zreducirano rečeno - tukaj označuje vsebinski in/ali finančni input. Ta se odvija bodisi v okvirih bolj ali manj skupnega dela na razpisni dokumentaciji za projekt bodisi pač naknadno, ko je projekt že zaključen. Kakorkoli že: v zameno za koproducentski input poljubne vrste je ta deležen deljenja projekta s strani producenta. Če gre za sodelovanje nekoliko tesnejšega tipa, celo delno modifikacijo izvornega projekta, recimo prikrojitev po meri koproducenta, ko se razstavni projekt seli iz izvorne lokacije v drugega. Konkretizirano skozi ta konkretni primer: tri umetnike iz izvorne konstelacije projekta Spomini nasilja in sanje o prihodnosti /2014 so nadomestili lokalni umetniki, ki jih Kibla tudi sicer znatno podpira. Kulturno izobraževalno društvo Kibla, ki je do nedavnega v formatu obsežnejših razstavnih projektov pokrivala predvsem produkcijo na prepletu umetnosti, znanosti in tehnologije, je slednje v zadnjem času dopolnila še z mednarodnimi razstavami nekoliko drugačnega tematskega fokusa. Eden prvih takšnih primerkov je nedvomno ravno tako koproducentski razstavni projekt Nikoli več ne bom govorila o vojni iz leta Zelo podobno kot v pričujočem primeru je šlo za skupinsko razstavo umetnikov iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Rusije, osredotočene na kritično družbeno analizo ter pričevanja nasilja in travm v povezavi z nedavnimi vojnami v deželah bivše Jugoslavije. Tudi drugi razstavni projekt Kible, ki ga je mogoče umestiti v ta okvir mednarodna skupinska razstava Mundus Vadit Retro iz leta , bi naj odpirala, remapirala in rekontekstualizirala spomin ter zgodovino, na kateri utemeljujemo sedanjost in prihodnost.

9 Tehnike v omenjenih razstavah, predstavljenih sodobnoumetniških zgodovinskih raziskav in mapiranj, so si sicer sila podobne. Gibljejo se od zbiranja osebnih zgodb lokalcev, tematizacije morebitnih lokalnih zgodovinskih posebnosti, ki jih je moč izbrskati iz kakšnega arhiva ter povezati z osebno fascinacijo umetnika in/ali kuratorja, performativnimi pristopi vživljanja sodobnih umetnikov v izpričana travmatična doživetja in podobno. Ker gre vendarle tudi v sodobni umetnosti za primarnost vizualnega, se umetniki pri svojih zgodovinskih raziskavah zelo pogosto poslužujejo tudi ikoničnih podob in dogodkov. Recimo: kar slaba tretjina projektov znotraj izvorne verzije razstave Spomin nasilja in sanje prihodnosti izhaja iz referenčne osnove atentata na prestolonaslednika Franza Ferdinanda. Leta 1996 kot skupni projekt Narodnega doma in Zavoda za odprto družbo Slovenije - skratka z znatno pomočjo prej omenjenega Georga Sorosa ustanovljena Kibla, je sicer zgledni primer neodvisnega ali privatnega kulturnega sektorja. Po dveh letih od konstitucije v pravni subjekt je tako prejela odločbo s strani Ministrstva za kulturo za Društvo v javnem interesu na področju kulture. V vmesnem času pa se je dobro priučila sodobnih menedžersko-upravljalnih tehnik, ki se jih sicer v zadnjem času poskuša na javne kulturne zavode aplicirati tudi skozi liberalne kulturnopolitične direktive. Z zavidljivo mrežo mednarodnih partnerjev Kibla tako producira ali koproducira kvalitetno mednarodno umetniško produkcijo, otvoritve njenih razstav in festivalskih dogodkov pa so vedno pospremljene z dobro obiskanimi zabavami dolgo v noč. Ob vsem tem pa zgleden primerek fleksibilne sodobne umetniške institucije za razliko od osrednjega mariborskega javnega kulturnega zavoda odlikuje celo stalna podpora številnim lokalnim umetnikom mlajše in srednje generacije. Kaja Kraner

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Untitled-1

Untitled-1 -$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

PPT

PPT Koliko vas stane popust v maloprodaji? Kako privabiti kupce v trgovino in kako si zagotoviti, da se vrnejo? Kakšni so učinki popustov na nakupe? V raziskavah so ugotovili, da se ljudje zaradi popustov

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI

OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI OBVESTILO POVZETEK Izvleček

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Umetniško doživetje v galeriji Robi Kroflič Narodna galerija, 27. 9. 2018 V predavanju nameravam odgovoriti na vprašanja: Kaj so osnovne značilnosti umetnosti kot posebne človeške prakse? Kaj si lahko

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

KULTURNI DNEVNIK

KULTURNI DNEVNIK KULTURNI DNEVNIK ŠOLSKO LETO 2016/2017 Že deveto leto izvedbe! Zakaj je zaživel KULTURNI DNEVNIK, kulturno izobraževalni abonma za učence OŠ? Ideja in nastanek: - leto 2007, - priprava elaborata za EPK

Prikaži več

OBČINA RUŠE OBČINSKI SVET ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Trg vstaje 11, 2342 Ruše Ruše, (2) (2)

OBČINA RUŠE OBČINSKI SVET ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Trg vstaje 11, 2342 Ruše Ruše, (2) (2) OBČINA RUŠE OBČINSKI SVET ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Trg vstaje 11, 2342 Ruše Ruše, 28. 01. 2015 00 386 (2) 669 06 49 00 386 (2) 669 0654 www.ruse.si S K R A J Š A N Z A P I S 1. redne seje Odbora

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

PowerPoint slovenska predloga

PowerPoint slovenska predloga NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

A4x2Ex_SL.doc

A4x2Ex_SL.doc PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

p

p Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo

Prikaži več

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

Postopek poracuna 2007 za JU

Postopek poracuna 2007 za JU POSTOPEK PORAČUNA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 2007 Ljubljana, julij 2007 verzija 1.00 Stran - 1 Skladno z objavo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Prostorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabniko

Prostorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabniko Prostorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, 14.5.08 Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabnikom Izbran nasvet Vas zanima opis posameznega sloja ali

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4. ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx)

(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx) 1 JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE, ZBIRANJE, PREDSTAVLJANJE IN SNEMANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLASBENEGA IZROČILA MED SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU ZA JAVNO RADIJSKO ODDAJO SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI»ZA

Prikaži več

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna

Prikaži več

I

I 1. stran od 6 NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI GORNJA RADGONA Več informacij PETEK, 04. 09. 2015 MISLIM OKROGLO V petek, 4. septembra 2015, ob 18. uri v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odpiramo razstavo

Prikaži več

Podatkovni model ER

Podatkovni model ER Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013 in

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013 in Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013 in 31/2014) in Odloka o proračunu Občine za leto 2016 (Uradno

Prikaži več

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot

Prikaži več

KM_C

KM_C VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic

Prikaži več

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Oglaševanje na Radiu Slovenija Paketna ponudba 2019 Osnovni paketi: Prvi + Val 202 Paket 10 objav - oglaševanje na Prvem in na Valu 202 Na Prvem: 5 objav, na Valu 202: 5 objav PRVI 05:00-13:00 PO NE 5

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Številka:

Številka: Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE

Prikaži več

KM_C

KM_C POVABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA TRNOVELJSKA CESTA 14 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1073-2466-13 IN GARAŽNEGA MESTA ID 1073-2466-63 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem povabilu

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc VSEBINSKA IZHODIŠČA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnica v letu 2010 načrtuje 74.993 enot prirasta z nakupom oziroma 6.330 naslovov. V okolju s 325.312 prebivalci je to 231 enot na 1000 prebivalcev. Načrtujemo

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

1

1 1. SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA NA EKONOMIJO Definicija ekonomske sociologije Ekonomsko sociologijo (Weber, Durkheim) lahko definiramo kot sociološko perspektivo, ki se nanaša na ekonomski fenomen. Smelser:

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

_1. MESTNA OBČiNA MARIBOR MESTNA UPRAVA URAD ZA KULTURO IN MLADINO Številka: / Datum: Na podlagi Zakona o javnem interesu v

_1. MESTNA OBČiNA MARIBOR MESTNA UPRAVA URAD ZA KULTURO IN MLADINO Številka: / Datum: Na podlagi Zakona o javnem interesu v _1. MESTNA OBČiNA MARIBOR MESTNA UPRAVA URAD ZA KULTURO IN MLADINO Številka: 41001-154/2019-11 Datum: 18.06.2019 Na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS, št. 42/10, 21/18- ZNOrg),

Prikaži več

PDF generator

PDF generator RadoSt 22.03.2016 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: RADO STOJAVNOVIČ FESTIVAL KULINARIKE Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax:

Prikaži več

POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1

POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1 POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

– Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc PRAVILNIK O PODELJEVANJU POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD UČENCEM NA OŠ III MURSKA SOBOTA Dopolnjen dne: 10. 06. 2011 Ravnateljica: Dominika Sraka Na podlagi 58. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 12/96,

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13) in

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13) in Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13) in Odloka o proračunu Občine za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.

Prikaži več

Strategic Planning Survival Kit

Strategic Planning Survival Kit GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in

Prikaži več

(Igor Pravst [Združljivostni način])

(Igor Pravst [Združljivostni način]) Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO

Prikaži več