Vsi smo doma v župnijski cerkvi

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Vsi smo doma v župnijski cerkvi"

Transkripcija

1 Besede za srečne poti + Peter Štumpf, škof Vsi smo doma v župnijski cerkvi Sveti Cezarij iz Arlesa svari:»hočeš najti čisto in okrašeno cerkev? Potem ne omadežuj z grehom dvoje duše. Hočeš, da bi bilo v cerkvi polno prižganih luči? Potem ne dovoli, da bi v tvoji duši bila tema. Potrudi se, da bo v njej svetila luč dobrih del. Tako kot ti vstopaš v to cerkev, tako hoče Bog vstopiti v tvojo dušo.«tudi v naših župnijskih cerkvah oznanjevanje evangelija, verska vzgoja in prejemanje zakramentov pomenijo zidavo družin in župnijske skupnosti. To dvoje pa tvori živo Cerkev. Ambon je kraj oznanjevanja Božje besede. Od tukaj nam škof in duhovniki kažejo na prazen grob in oznanjajo, da je Jezus Kristus res vstal od mrtvih. Oltar je sveta miza, kjer Gospod Jezus skupaj s svojimi učenci obhaja evharistijo. To je v vsaki župnijski cerkvi najsvetejši kraj molitve, tukaj je kalvarijska skala, na kateri naš Odrešenik preliva svojo kri za rešenje vseh nas in za dokončno zrenje večne luči onih, ki so še v vicah. Vsi dobro vemo in tudi občutimo, da je največja stiska slovenskega naroda prav slovenska družina. Ta je ogrožena tudi zato, ker razpada krščanska podoba nedelje, ki je spomin na Gospodovo vstajenje. Družina temelji na nedelji in sveti maši. Naj nam drugi strokovnjaki povedo, zakaj je slovenske družina ena izmed najmanj stabilnih v Evropi kljub temu, da imamo številno še kar zavidljivo versko prakso. Toda dejstvo je tukaj in zanimanje za družino bi moralo biti eno izmed ključnih poslanstev vseh naših župnij. Družina je del načrta za človeštvo, kot si ga je zamislil in želel Bog. Brez očeta in matere ni rojstva. Brez očeta in matere ni odraščanja, - ni razumevanja kdo smo, kaj je življenje in kaj je njegov smisel! Ravno zanimanje za njeno konkretno stanje nam bo pomagalo, da se bomo izognili idealizaciji krščanske družine na eni strani - in krščansko upanje bo tisto, ki nas bo na drugi strani obvarovalo pred črnogledostjo glede prihodnosti. 1

2 Besede za srečne poti Vsi smo doma v župnijski cerkvi (Beltinci) Prenos vere na otroke poteka prek zgleda staršev. Blažena starša svete Terezije Deteta Jezusa, Ludvik in Zelija Martin, ki sta v mladosti oba želela vstopiti v samostan, sta imela devet otrok, od katerih so štirje še majhni umrli. Zakonca sta to bolečo izkušnjo prestala s krščansko držo, saj sta smrt dojemala kot začetek, in ne kot konec. Martinova sta za svojih pet hčera, sveta Terezija je bila najmlajša, skrbela s požrtvovalno ljubeznijo. Vseh pet jih je svoje življenje posvetilo Bogu štiri so šle v karmel, ena pa k sestram Marijinega obiskanja. Zakonca Martin sta bila izredno delavna, verna in predana družini. Sv. Terezije Deteta Jezusa je o svojih starših zapisala:»dobri Bog mi je dal očeta in mater, ki sta bila bolj vredna nebes kot zemlje.«svetnica je svoje starše opredelila kot»neponovljive, dostojne nebes, ki so bili popolnoma prepojeni z deviškim vonjem.«zato ne preseneča, da se je svetnica iz vsega srca zahvaljevala Bogu za tako vzorno zakonsko ljubezen, ki je v krščanskih družinah prebujala željo po posnemanju, v Tereziji pa željo po svetosti. Blažena zakonca Martin sta v svojem življenju izpričala, da samo pogumni osvojijo nebesa. Dana sta nam za zgled, kako je v življenju najbolj potrebno služiti predvsem Bogu, da ne- Besede za srečne poti besa niso prazna, ampak polna takih duš, kot sta onadva, ki sta vzgojila neponovljivo cvetko, sveto hčerko, vrhunsko stvaritev Stvarnika pa tudi mojstrovino njune ljubezni do svojih otrok. Na oltarju župnijske cerkve darujoči Jezus v dušah poraja duhovno življenje, zakoncem krepi voljo za odprtost do življenja; pomaga celo pri vzgoji otrok in mladih; nam vzbuja pogum in razsvetljuje pamet za delovanje v družbi; mladim in otrokom osvobaja srce za igro; župljane nagiba k dobrodelnosti in delu za župnijo, razvname srce in glasilke za petje pri bogoslužju; usposablja za molitev in nam po Svetem pismu omogoča spoznanje Boga in naše dolžnosti do bližnjih. Zaradi tega so naše župnije živa Jezusova Cerkev! Ne glede na starost cerkve, pa je župnijsko občestvo lahko vedno mladostno. Saj ga zmeraj krepi Presveto Jezusovo Telo in njegova Rešnja Kri. Pri vsaki sveti maši gremo k obhajilu zato, da bi se okrepili v veri in utrdili korak proti srečni večnosti. Vsi smo doma v župnijski cerkvi! Slika na naslovnici Praznik življenja, praznik Življenja. Smrt je premagana. Jezus Kristus je vstal od mrtvih in živi. Velika noč nas druži, nas opogumlja, nam dviga pogled. Blagoslovljena jedila so znamenje Jezusovega prehoda iz smrti v življenje. Pa tudi našega prehoda. Pirhi, remenice, remenke so majhne umetnine. Predvsem pa so znamenja novega življenja, ki ga je Kristus zagotovil vsem ljudem s svojo smrtjo in vstajenjem. Kristus je vstal! Aleluja! 2 3

3 ŽGOČE POTI Robert Brest Evharistija Božji dar (Kruh) za življenje Na praznik Sv. Marije, Božje Matere, 1. januarja 2009, so slovenski škofje napovedali leto evharistije in tudi povabili k pripravi na slovenski evharistični kongres, ki bo 13. junija 2010 v Celju. Obrednik Sveto obhajilo, ki ga ponavadi vsak duhovnik uporablja pri slovesnosti prvega sv. obhajila, poudarja tri pomembne vidike glede evharističnega kongresa: povabilo, skupno spoznanje evharistije pod kakšnim posebnim vidikom in javno skupno češčenje Evharistije. Povabljeni smo že vsi, da bi v pripravi na kongres poglobili našo vero v živo navzočnost Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina pri sv. maši. Pri zadnji večerji je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel:»vzemite, jejte, to je moje telo«(mt 26,26). Pri tem je Jezus naredil čudež, da je navaden pšenični kruh spremenil v svoje telo. Čeprav je po tem spremenjenju imel še vedno podobo kruha, je bil Njegovo telo. Evangelist Luka dodaja, da je Jezus ob tem dejanju apostolom tudi naročil:»to je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin«(lk 22,19). To naročilo Cerkev obhaja pri vsaki sveti maši. Človek brez telesa ni človek. Če npr. človek nima nog, ne more hoditi, če nima rok, ne more delati, če je telo bolno, je bolan, če je mrtvo, je brez duha oz. duše. Ustavimo se pri Jezusovem telesu. Njegovo telo, njegove roke, njegov pogled, njegove besede, njegova znamenja kažejo Boga. V evangelijih beremo o mnogih čudežih, ko je Jezus položil roke na bolnike in so ozdravljali od različnih bolezni in slabosti. Njegova beseda je izganjala demone (hude duhove), ki so ljudi držali zvezane v svojih v večno smrt usmerjenih močeh. Njegova prisotnost sprejema grešnike in jih rešuje pred farizejskim izkoriščevalskim izpolnjevanjem zakonov in postave. S svojimi rokami je umil svojim učencem noge in jim dal vzgled ljubezni. Jezusovo telo iz ljubezni do nas grešnikov se da zasramovati, bičati, pljuvati, pribiti na križ, umreti in biti položeno tudi v grob, da izpolni Očetovo naročilo. Tako vstopi Njegovo telo v resničnost smrti. Lepo molimo v apostolski ve- ŽGOČE POTI roizpovedi, da je Jezus šel pred pekel. Vse do zadnjega hoče ponuditi roko usmiljenja in rešitve ter pripeljati smrti zapisanega človeka v nebesa. Na veliko noč Jezusovo telo vstane od mrtvih in živi. Smrt nad Njegovim telesom nima več nobene moči. To je Jezusovo telo. To isto telo postane pri vsaki sv. maši po posvečenju navzoče pod podobo kruha. To isto telo je tudi v tabernaklju vsake župnijske cerkve, kjer hranijo sv. hostije. Zakrito je pod podobo kruha. Tako preprosto je Jezus navzoč med nami. Ne išče pozornosti (tega Jezus ni nikoli delal), ne kriči, ne jemlje svobode človeku, niti njegovemu razumu, volji... Preprosto čaka človeka. Postavlja se vprašanje, kako bi lahko mi bolje spoznali in doumeli ali doživeli to Jezusovo telesno prisotnost? Pot nam pokažeta prav učenca, ki se žalostna vračata v Emavs. Ali nista prav ona enaka današnjemu človeku, ki pogosto beži nazaj v svoj Emavs, ko je bil tolikokrat razočaran nad tem ali onim, čeprav je že o Jezusu toliko slišal od svojih staršev, pri verouku, pri pridigi... Tudi emavska učenca sta žalostno odhajala, ker sta videla Gospoda trpeti, videla krivično obtožbo, videla moč tega sveta. Tudi današnjemu človeku se pogosto odvija isti scenarij krivic, brezposelnosti, razočaranja, nerazumevanja, žalosti... Na tej poti v Emavs se pridruži Jezus. Dva poudarka z enim vmesnim sta zelo pomembna. Prvi je, da ju je Jezus poučil in jima razlagal Sveto pismo. Drugi pa je, da je Jezus naredil isto dejanje, kakor pri zadnji večerji: razlomil kruh in jima ga dal. Takrat sta ga spoznala in ga doživela. Spremenil je njuno življenje (ta kruh jima je dal moči in življenje) in sta se vesela še isto noč vrnila v Jeruzalem. Vmesni poudarek je povabilo Jezusu:»Ostani z nama!«. Vse to je kakor obred sv. maše: V besednem bogoslužju poslušamo Božjo besedo in evangelij nato pa razlago (duhovnikovo pridigo).»ostani z nama!«so naša izpoved vere, naše prošnje (to naj bi bilo res iz srca). Lomljenje kruha je evharistični del sv. maše: posvečenje kruha in vina, sv. obhajilo. Vrnitev v Jeruzalem pa je naše vsakodnevno pričevanje za Jezusa in življenje iz vere. Prav v letu, ko se pripravljamo na evharistični kongres, želimo poglobiti naš odnos do Jezusovega telesa. 4 5

4 ŽgoČe poti ŽgoČe poti ni kongres spada tudi udeležba pri našem škofijskem evharističnem shodu in hkrati obhajanje obletnice ustanovitve škofije M. Sobota, ki bo v sredo, 7. aprila 2010, v M. Soboti. Praznovanje evharističnega kongresa 13. junija v Celju naj bo podobno evangeljskemu odlomku, ko je Jezus nasitil množico s petimi hlebi kruha in dvema ribama. To bo praznik, ko bomo javno počastili Jezusa v podobi kruha. Kakor na vsakem kongresu, bo tudi pri nas v Celju Jezus z nami navzoč in bo delal čudeže. Vsi, ki lahko gremo, pojdimo na to srečanje z Gospodom in ga povabimo:»ostani z nami, Gospod!«Misel za leto duhovnikov Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo V vsaki župniji so različne dejavnosti in aktivnosti, ki nam pomagajo poglobiti naše spoznanje in vero v Jezusovo navzočnost. Radi se vključimo. K spoznavanju Jezusa nam pripomore tudi redno branje Svetega pisma, verskega tiska (vsak kristjan naj redno bere verski časopis npr. Družino ali Ognjišče) in drugih knjig, ki govorijo o sv. maši (npr. Mašna daritev, Evharistični čudeži...). Največ bomo pridobili z rednim obiskom sv. maše (tudi med tednom). Ko gremo mimo cerkve, počastimo Jezusa tako, da se pokrižamo in rečemo:»hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen«. Če se le da, večkrat obiščimo Jezusa v cerkvi, še posebej, ko je skupno češčenje Najsvetejšega. Ni potrebno veliko govoriti, ampak biti prisoten. K sv. obhajilu pridimo zares pripravljeni in ga spoštljivo sprejemajmo. Zavedajmo se Jezusovih besed:»kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj!«(jn 6,58) ali:»jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen«(jn 6,35). Radi tudi doma molimo molitev kot pripravo na evharistični kongres (ob tem lahko tudi prižgemo svečo z evharističnim simbolom). K pripravi na evharistič- V noči s 14. na 15. april 1919 je v valovih Atlantskega oceana potonil Titanik, takrat najmodernejša in največja potniška ladja na svetu. Med potnika sta bila tudi dva katoliška duhovnika Irec Thomas Byles in pater Josef Peruschitz iz Bavarske. Oba duhovnika sta v dneh dotedanjega potovanja za mnoge katoličane na krovu opravljala bogoslužje in spovedovala. Po nastopu katastrofe sta pomagala ženskam in otrokom vstopati v rešilne čolne. Mnogi so morali moške svojce pustiti na utapljajoči se ladji. Ko jim je bil ponujeno vstopiti v enega od čolnov, sta se temu odrekla. Ostala sta med 1600 potniki. Potniki poslednjega rešilnega čolna, ki se je oddaljeval od ladje, so videli, kako sta duhovnika najprej molila rožni venec med velikim številom klečečih potnikov, ki so jim odgovarjali. Potem so na Titaniku ugasnile luči, toda slišalo se ni niti jadikovanje niti prestrašenih klicev. Samo umirjeni glasovi molitve so se oglašali, ko je ladja počasi izginjala v valovih. (Tako je zapisal newyorški časopis America) 6 7

5 ŽgoČe poti Zvest Veš, Gospod, da je v našem času na milijone beguncev. Svoja ognjišča zapuščajo iz različnih vzrokov. Nekateri zaradi boljšega in obilnejšega kosa kruha, drugi zaradi družbenih, političnih razmer, spet drugi so v to prisiljeni Tudi naša pokrajina je bila še kako znana po izseljenstvu, saj skoraj ni kontinenta, kjer ne bi našli Pomurca. Kaj šele mati Slovenija, za kolikimi sinovi in hčerami je jokala, recimo po drugi svetovni vojni. Tudi število izgnancev v svetu ni malo. Pri večini teh so razlogi politične narave. Zanimivo, Gospod, da si sam bil prav tako deležen begunstva in izgnanstva.»politik«herod te je prisilil na begunstvo v Egiptu, tvoji»sokrajani«iz Nazareta, pa so te izgnali. Vendar si se kljub temu vrnil v domovino in se vračal v Nazaret. Saj res, Gospod, Resnica si, ki se iz življenja nikoli ne da popolnoma izriniti ali izgnati.»če ji zapiramo vrata, se vrača skozi okna. Če ji zapremo okna, pa vstopi skozi razne odprtine na strehi našega življenja.«mar niso bile, pred tabo, Resnica, (za)varovane kosti pobitih po vojni v Rogu, pa so bile odkrite, prišle na dan? Mar nisi kot Resnica vstopil v prostore brez vrat in oken v Hudi jami? Ti veš, da sem sam bil priča krika tvoje Resnice, ko se je iz ust»oznovca«, prevalil krik samoobtožbe za tistimi, ki jih blizu Teharij krije gričevje smeti in želatine? Ti veš, jaz le slutim, po pripovedi globoko vernega moža, da si se kot Resnica v hišo, kjer te je snaha pri»sodobnem urejevanju prostorov in družinskega življenja«, vrgla s križem in praktičnim krščanstvom vred na smetišče, vrnil z darom preizkušenj za vso družino? In si se kot življenje vrnil v družino, ki je zgubila prvega otroka, zaupajoč v tvojo Resnico, pa se danes veseli življenja treh malih nagajivcev. Ker si pa edino resnični Gospodar časa, neredko z vračanjem čakaš, dneve, leta desetletja, vendar se slej ali prej vrneš. Mar tiho ne čakaš, da se kot Resnica vrneš med tiste, ŽgoČe poti ki te bodo prostovoljno sprejeli v slovenskih vzgojnih ustanovah in šolah, kot je to drugod po Evropi? Mar ne čakaš pred vrati naših izvenzakonskih skupnostih; čakaš, da se vrneš v naše družine, da jih utrjuješ s svojo dobroto in zvestobo? Mar ne čakaš vrnitve na življenjske poti mladih, ki jim svet odraslih ponuja zgolj tostranske zadovoljitve smeri in? Mar ne čakaš kot Resnica v kruhu življenja mnoge kristjane v letu evharistije, da stopijo k maši, da si z darovi tvoje pomoči, ki kipi iz nje, lajšajo bremena življenja v zasebnem in družinskem življenju? Toda zakaj si se vrnil iz begunstva v domovino, zakaj izgnan v svoj kraj domov, zakaj se kot Resnica vračaš vedno znova in znova, in zakaj si na»čakanju«, da se vrneš v prostorje življenja in družbe? Razlog je preprost, ker si Križana ljubezen, za katero se zrcali velikonočno življenje, ki ga želiš pokloniti»sleherniku«. Zato pa postni in velikonočni čas preživimo kristjani tako, da sebi in svojim bližnjim omogočimo vrnitev Resnice. Kako se kot družina pripravljamo na slovenski evharistični kongres? Smo družina s štirimi otroki, starimi od dve do enajst let, zato je tudi razumevanje sv. Evharistije temu primerno. Kot starša se več pogovarjava z otroki o Jezusu pod podobo kruha. Ker ob nedeljah redno hodimo k maši, naši fantje radi tudi doma pripravijo obred maše, seveda z vsemi»pripomočki«(majhen oltarček, prtiček, križ, majhen kelih itd.). Zdaj ko je bilo dosti snega, smo namesto snežaka naredili kapelico, in otroci so vztrajali, da mora imeti tudi oltar in vse, kar spada zraven, da bi Jezus imel spodobno domovanje. Zadnjo nedeljo v februarju pa smo šli v gozd nabrat zvončke za Jezusa. Seveda je tudi molitev bolj usmerjena v ta namen in prošnjo k Mariji, da bi čim bolj globoko doživeli in čutili to»evharistično ljubezen«vsi v naši družini. Družina Adamič, Strehovci 8 9

6 Verske poti Benedikt Dejan Emberšič Oltar»Oltar, na katerem postane pod zakramentalnimi znamenji navzoča daritev na križu, je obenem Gospodova miza, ob kateri se Božje ljudstvo zbira, da bi je bilo deležno; oltar je tudi središče zahvaljevanja, ki se opravlja po evharistiji.«tako je glede oltarja zapisano v uvodu v Rimski misal - mašno knjigo. Verske poti tarju na vrhu gore Karmel prerok Elija daroval daritev Bogu. Ogenj, ki je padel z neba na oltar in použil daritev, je bil znamenje, da je Jahve pravi Bog. Pravi pomen oltarju pa je dal Kristus, ko je na oltarju križa v popolni ljubezni izgoreval v neskončno popolni dar. Saj je bil, kot pravijo cerkveni očetje, dar, duhovnik in oltar svoje daritve. Ta daritev pa se po Kristusovi veliki ljubezni na nekrvav način ponavzočuje pri evharistični daritvi. Zato je daritveni oltar središče in srce vsake cerkve. Na njem namreč sam Kristus opravlja svojo daritev in vanjo privzema tudi naše daritve in žrtve. Z oltarja prihajajo k nam vse milosti kakor iz srca. Kristus, ki je naročil obhajati njegovo daritev na križu pod podobo daritvenega obeda, je s tem posvetil mizo, pri kateri naj se zbirajo verniki, da bi obhajali velikonočno skrivnost. Oltar je torej daritvena miza in miza obeda, pri kateri duhovnik, ki predstavlja Kristusa, opravi isto, kar je opravil Kristus pri zadnji večerji in naročil učencem delati to v njegov spomin. Oltar v župnijski cerkvi v Črensovcih Oltarje in daritve pozna človeštvo že iz davnine. Sveto pismo nam poroča, da je imel oltar že v dobi očakov poseben pomen. Bil je znamenje in spomin božje navzočnosti ter prostor za opravljanje daritev. Ko je prišel Abraham v kanaansko deželo,»se mu je prikazal Gospod ter mu rekel:»tvojemu zarodu bom dal to deželo«. Postavil je tam oltar Gospodu, ki se mu je prikazal«(1mz 12,7). Podobno je čez stoletja na ol- Nagradno vprašanje št. 1: Iz katere župnijske cerkve v soboški škofiji je ta prizor z glavnega oltarja? Odgovore pošljite na naslov: Uredništvo Poti k Bogu, Trg Lojzeta Kozarja 1, 9233 Odranci. Nagrajenca bo izbral žreb

7 Verske poti Najstarejši krščanski oltarji so bile lesene mize. Na taki mizi je tudi Kristus z apostoli obhajal prvo evharistično daritev, zadnjo večerjo. Tudi prvi kristjani so se zbirali okrog lesenih miz, ko so obhajali evharistijo po domovih. V 3. stoletju pa so že imeli kamnite oltarje. To so bili pravzaprav sarkofagi, kamnite krste z relikvijami mučencev. Na grobove mučencev so kristjani radi postavljali oltarje, da so že na zunaj pokazali, da so mučenci s svojim trpljenjem najtesneje združeni s Kristusom in da so moč za zvestobo v veri in trpljenju prejemali iz Kristusove daritve. Pozneje so na grobovih mučencev začeli zidati cerkve in oltarje postavljati tik nad njihovimi grobovi. Do 6. stoletja so imele krščanske cerkve samo en oltar, postavljen tako, da je bil viden od vseh strani. Oltar je bil obrnjen k ljudem, ob straneh pa so bili amboni, kjer so brali in razlagali Božjo besedo. Na oltarju ni bilo nobene stvari, tudi tabernaklja ne. Ob koncu 9. stoletja pa se je začela oblika oltarja močno spreminjati. Nanj so začeli postavljati relikvije mučencev in drugih svetnikov. Čim več relikvij je imela cerkev, tem bolj»imenitna«se je zdela ljudem. Zato pa so v cerkvah z manjšimi relikvijami postavljali na oltar tudi slike svetnikov. Vse to je spodbujalo ljudi, da so začeli romati k posameznim svetnikom oz. cerkvam. Vzporedno s tem so tudi oltarne mize dobivale nastavke različnih oblik. Nazadnje so postavili na sredo oltarja še tabernakelj. Tako je oltarna miza zgubila svojo središčnost, različni oltarni nastavki pa so počasi popolnoma zakrili duhovnika. Zato je šel maševat na drugo stran oltarja in bil s hrbtom obrnjen k ljudem. Končno so oltar potisnili k steni na koncu prezbiterija, spredaj pa postavili ograjo, pozneje obhajilno mizo. Veliki oltar je bil tako bolj oddaljen in odmaknjen od ljudi, zato pa so ti svojo pozornost obračali k stranskim oltarjem, ki so se začeli množiti po cerkvah. Drugi vatikanski cerkveni zbor, ki je v marsičem prenovil bogoslužje, je tudi naročil, naj bi v cerkvah zopet postavljali velike oltarje»stran od stene, da je mogoče brez težave hoditi okoli njega in da lahko na njem duhovnik mašuje obrnjen k ljudem. Oltar naj bo na takem mestu, da bo zares središče, h kateremu bo sama po sebi težila pozornost vernikov«(rmu 262). Verske poti Nagradno vprašanje št. 2: Iz katere župnijske cerkve v soboški škofiji je ta prizor z glavnega oltarja? Kristjani so imeli do oltarja vedno sveto spoštovanje, saj so vedeli, da predstavlja Kristusa. Vedeli so, da je oltar zakramentalno znamenje; prostor, kjer se srečujeta Bog in človek, čas in večnost; prehod, preko katerega Božje posvečenje prihaja v človekov čas, človekovo življenje, misel, besede in dejavnost pa prehajajo v Božjo večnost

8 Verske poti Mladini Halasovi shodi VpijoČe poti Prvo, ka moremo znati, če ščemo dobro pravilno živeti, moremo biti si na jasnom zakaj pravzaprav živemo? Ali smo na sveti kak tak brez cila i brez namena zabadav Po cesti pride popotnik. Stavimo ga za nikelko minot i ga pitajmo:»prijateo, odked pa ideš««- Ne vem.»kam pa ideš?«- Ne vem.»kaj pa teda tü okoli hodiš?«- Ne vem. Ka mislite je li zdrave pameti, ali pa ne? Ali je nej podoben tomi potniki tisti, ki bi hodo tü po sveti, se narodo, živo i vmerje, pa brez toga, ka bi znao, zakaj se je narodo, zakaj je živo i zakaj je vmro, odked je prišo na svet, zakaj je živo na sveti i kam je šo po svojoj smrti Zato je prvo pitanje za življenje: Zakaj pa živim? Odked, zakaj in kam? Za živlenje je nikaj nej tak potrebno, kak spoznanje jasnih cilov živlenja. Mladim, v: Marijikin ograček III(1934) 2/3, 20 P.s. Saj res, od kod in zakaj sem pravzaprav stopil na»avtobus, ki mu pravimo zemlja in kam se peljem? Postni čas je»trenutek«, ko lahko iščem odgovore tudi na takšna vprašanja. Molilci za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa so se v ponedeljek, 21. decembra 2009, zbrali v župnijski cerkvi v Veliki Polani. Po molitveni uri pred Najsvetejšim so Boga počastili z daritvijo sv. maše. Na začetku je zbrane pozdravil in nagovoril domači župnik g. Franc Kodila. Po evangeliju je Jezusovo pot iz jaslic na oltar in z oltarja v srce s sliko in besedo predstavil odranski župnik Lojze Kozar, ki je vodil somaševanje. Predstavil je misel Božjega služabnika, ki jo je izrazil v kratkem zapisu Betlehem je presveto Rešnje Telo. Pri vsaki sveti maši prihaja Jezus v svoj novi Betlehem, v sveto Rešnje Telo in nato v srce vsakega kristjana, ki ga z vero in zaupanjem prejema. Kozar je navzoče povabil k zaupni molitvi, da bi se postopek beatifikacije čim prej uspešno končal. Verniki naj se priporočajo Božjemu služabniku, naj se v tej molitvi povezujejo, da jih več moli za določen namen, uslišanja pa naj sporočijo. Tudi na videz majhna uslišanja na priprošnjo Božjega služabnika so pomembno pričevanje o njegovi svetosti. Ob izhodu je vsak udeleženec dobil voščilnico z narisano vsebino pridige. Shod se je končal z molitvijo ob zasneženem grobu Božjega služabnika Danijela Halasa. Prvi molitveni shod za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa v letu 2010 je pripravila župnija Križevci pri Ljutomeru. 21. januarja je župnijska cerkev Srca Jezusovega v Veliki Polani sprejela romarje in domače vernike, ki so molili rožni venec pred izpostavljenim Najsvetejšim, nato pa Boga počastili še s sveto daritvijo. Ob treh duhovnikih je somaševanje vodil križevski župnik g. Štefan Vinkovič. S petjem je sodeloval križevski pevski zbor pa tudi navzoči verniki so s petjem slavili Boga. Župnik Vinkovič je v homiliji spomnil na sveto Nežo, za katero so nekateri zahtevali smrt in ona je pogumno sprejela mučeništvo, ker je trdno verovala v Boga, v večno življenje. Tudi za Danijela Halasa so nekateri zahtevali smrt. On jo je pogumno sprejel, ker je trdno veroval, da se naše življenje nadaljuje v večnosti. Zgledi svetnikov 14 15

9 Svete poti in drugih vernih ljudi nas utrjujejo v veri in v hoji k večnemu cilju, da bi bili z Bogom. Kljub mrazu so verniki po maši odšli na grob Božjega služabnika in tam molili za njegovo beatifikacijo. Molitveni shod je 21. februarja pripravila župnija Ljutomer. Somaševanje je vodil Izidor Veleberi, duhovni pomočnik v Ljutomeru. V soboto, 6. marca 2010, so se na Hotizi zbrali mladi in odrasli iz župnij soboške škofije. Ob svetlobi bakel in sveč so prehodili pot do kraja mučeniške smrti. Ustavili so se pri štirinajstih postajah, premišljevali Jezusovo trpljenje, se spominjali trpljenja Božjega služabnika Danijela Halasa in v molitev vključevali tudi svoje trpljenje in trpljenje svojih bližnjih. Molitev je vodil škofijski referent za mladino Goran Kuhar. Mladi iz posameznih župnij so nosili križ in brali besedila. Pri zadnji postaji je zbrane nagovoril generalni vikar murskosoboške škofije msgr. Franc Režonja. Lojze Kozar Križev pot na Hotizi Svete poti Božji služabnik Danijel Halas je 16. marca 1945 prehodil zadnjo pot od glavne ceste na Hotizi do reke Mure, kjer so ga ustrelili. Ob tej poti že nekaj let poteka molitev križevega pota. K bolj zbrani in bolj pomnoženi molitvi naj bi pomagali križi na posameznih postajah. Po mnogih dogovorih in pripravah je postavitev križevega pota tik pred uresničitvijo. Križi bodo izdelani iz umetnega kamna (kot je spomenik na Halasovem grobu). V križe bodo vdelani kamni iz Mure. V prvi križ en kamen, v drugi dva in tako naprej. Vsak križ bo drugačne oblike in predstavlja vsebino posamezne postaje, ki govori o Jezusu in o Danijelu Halasu. Pa tudi o nas. Križ na tretji postaji bo npr. nekoliko nagnjen, da spomni na Jezusov prvi padec in na Halasove neuspehe v boju z zlom. Uvodno znamenje tik ob glavni cesti bo izdelano v posebni obliki (glej sliko). Pomen tega znamenja: Na Jezusovem križu je še več križev. Kajti Jezus je vzel na svoje rame naše križe. Prečni tram Jezusovega križa z dvema navpičnima tramovoma predstavlja Halasov križ, prikazuje črko H, začetnico njegovega priimka. Spodaj je še en manjši prečni tram, ki predstavlja naše križe, mojega in tvojega. Okolica posameznega križa bo urejena tako, da bodo temelji postavljeni v obliki črk, ki skupaj dajo misel: Pot v življenje. Ob vsakem križu bo postavljena plošča (kot za Halasovo romarsko pot) z besedilom in sliko določene postaje. Na kraju mučeniške smrti Načrt za uvodno znamenje Načrt za tretjo postajo 16 17

10 Svete poti Cena posameznega križa bo po predračunu eur, skupaj z ureditvijo okolice pa eur. Vabljeni, da s svojim darom pomagate pri postavitve teh dragocenih znamenj. Svoj dar lahko oddate na župnijskih uradih soboške škofije ali nakažete na račun, ki je odprt pri Škofiji Murska Sobota. Številka računa: s pripisom Križev pot. Predlagan je sledeči razpored za zbiranje sredstev za posamezne križe: 1. duhovniki lendavske dekanije 2. duhovniki soboške dekanije 3. duhovniki ljutomerske dekanije 4. člani ŽPS soboške škofije 5. veroučenci soboške škofije 6. mladina soboške škofije 7. župnija Hotiza 8. župnija Črensovci 9. župnija Ljutomer 10. župnija Lendava 11. župnija Velika Polana 12. škofija Murska Sobota 13. darovalec ali darovalci 14. darovalec ali darovalci Uvodno znamenje: razni darovalci Postavitev tega križevega pota bo enkraten dogodek in trajno znamenje ne le za župnijo Hotiza, temveč za vso škofijo Murska Sobota. Prav je, da molimo za Halasovo beatifikacijo, da se mu priporočamo, prav pa je tudi, da podpremo ta pomembni projekt, ki bo nagovarjal mnoge ljudi in trajno zaznamoval mučeniško pot Božjega služabnika Danijela Halasa. Več informacij dobite na župnijskem uradu na Hotizi ali v Odrancih. Benedikt Dejan Emberšič Naši župnijski zavetniki: Gospodov vnebohod Svete poti Štirideseti dan po veliki noči Cerkev obhaja slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Tej skrivnosti, katere se spominjamo tudi v častitljivem delu rožnega venca, je posvečena župnijska cerkev v Bogojini. Jezus se je po vstajenju prikazoval učencem ter jim tako utrjeval vero in vlival novega upanja. Na dan vnebohoda pa se je vpričo apostolov in drugih učencev z vrha Oljske gore dvignil v nebo k Bogu Očetu. To izpovedujemo tudi v apostolski veroizpovedi, ko molimo:»šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta Vsemogočnega; odondod bo prišel sodit žive in mrtve.«če natančneje beremo evangelije, bomo ugotovili, da vidni Jezusov vnebohod pri evangelistih ne vzbuja posebne pozornosti. Evangelist Matej sploh ne govori o njem. Marko ga mimogrede omenja na koncu evangelija. Pri Janezu je komaj naveden in še to v obliki napovedi (Jn 20,17). Edini evangelist, ki o vnebohodu nekoliko obširneje govori, je Luka (Lk 24,50-53). Luka je tudi pisec Apostolskih del, ki govorijo o zgodovini prve Cerkve. Tako Luka pripoved o vnebohodu postavi na začetek Apostolskih del (Apd 1,1-11). S tem hoče Luka poudariti, da se zgodovina Cerkve začne z Jezusovim vnebohodom. Jezusa od takrat ni več vidno v telesni podobi navzočega med verniki. Ta isti Jezus pa deluje v zgodovini Cerkve, ki je njegovo skrivnostno telo. Od Jezusovega vnebohoda naprej je Jezus na skrivnosten način navzoč med svojimi verniki pod podobama kruha in vina. Cerkev do 5. stoletja ni obhajala posebnega praznika Gospodovega vnebohoda. Konec 4. stoletja pa imamo že poročilo, da so se Gospodovega vnebohoda v Jeruzalemu spominjali s posebnim praznikom, ki ga pa niso obhajali štirideset dni po veliki noči, marveč kar na binkošti, skupaj s slovesnim praznovanjem prihoda Svetega Duha. V istem obdobju pa so ga ponekod že praznovali kot poseben praznik prav na 18 19

11 Svete poti štirideseti dan po veliki noči, kakor je v navadi še danes. Pri vnebohodu gre za dovršitev Kristusovega vstajenjskega poveličanja. Praznik nam živo kliče v spomin, da tista Luč, ki je zasijala v velikonočnem jutru, nikdar več ne bo ugasnila. Jezus je»šel v svojo slavo«(lk 24,26),»in njegovemu kraljestvu ne bo konca«(nicejsko carigrajska veroizpoved). Slava, ki jo je Kristus dosegel, je tudi naša slava. Nebesa so prostor v Božjem veličastvu, pripravljen tudi za nas (prim. Jn 14,3). Slika Gospodovega vnebohoda v Bogojini Stanislav Zver Pogovor z novim murskosoboškim škofom msgr. dr. Petrom Štumpfom Škof msgr. dr. Peter Štumpf Svete poti Iz Maribora prihajate tako rekoč»domov«, v svojo pokrajino ob Muri, bi prosim, vsaj na kratko predstavili svoje življenjske korenine in poklonili bralcem ob svoji»vrnitvi kot škof«, nekaj svojih občutkov? Doma sem iz Beltinec, od koder je tudi moja mama. Oče se je priženil iz Bunčan, župnija Križevci pri Ljutomeru. Imam še dve sestri, ki sta mlajši od mene. Obe sta poročeni. Ena ima tri hčerke, druga pa dve. Teh pet nečakinj imam zelo rad, one pa mene. Vedno ko pridem domov, mi pripravijo kakšno presenečenje. Me obdarijo ali pripravijo kakšno pesem. Januarja ste stopili na čelo najmanjše slovenske škofije, tako z ozirom na število župnij in kot tudi število vernikov oziroma prebivalcev; v škofiji so razen tega prisotni verniki madžarske narodnosti, Romi, Hrvati, v verskem pogledu pa so na ozemlju škofije tudi evangeličani, kalvinci, binkoštniki in drugi; kakšen je vaš pogled na ta»mali pa vendar tako pester mozaik«? Zame ni pomembno kakšne vere kdo je ali kakšni narodnosti pripada. Vsi ti ljudje živijo v murskosoboški škofiji in so tukaj po Božji volji. Niti en človek ni rezultat slučaja ali neke usode. Za vse si želim, da bi odkrili Jezusa Kristusa kot središče njihovega srca in smisel življenja. On živi med nami, nas ljubi in za nas pripravlja prihodnost, ki ji preprosto pravimo nebesa ali večnost. Na različne načine ga odkrivamo, v različnih jezikih ga molimo, vendar pa smo zaradi njega 20 21

12 Svete poti vsi bratje in sestre med seboj. Mislim, da je naša škofija lep primer katoliškosti. To pomeni, da ni več Roma, Madžara, Hrvata ali Slovenca. Vsi smo eno v Kristusu. V katoliški Cerkvi zato ni meja in pregrad. Vsak ima v njej iste pravice in dolžnosti. Snovno in duhovno-kulturno obličje prleškega in prekmurskega človeka so tkale brazde sončne in senčne preteklosti, kakšna pa se vam zdi duhovno-kulturna podoba prebivalcev dežele ob Muri danes, in kaj jo najbolj oblikuje? To podobo poskušam šele spoznavati. Vedeti morate, da triintrideset let nisem živel tukaj, z izjemo, ko sem bil tri leta župnik v Veržeju. Prekmurski in prleški ljudje so še po naravi verni. Vendar pa tudi med nas pljuskajo dejavniki, ki to vero razjedajo. Za večino ljudi Bog ni več prisoten v vsakdanjem življenju. Mnogi živijo, kot da ga ni. Pri verouku smo se učili:»bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!«če Boga ni v zavesti ljudi, potem je vse dovoljeno. Posledice tega so vidne v naravi, ki je že povsem onesnažena; v družbi, ki je zmanipulirana od medijskih polresnic ter gospodarskih in ekonomskih nepoštenosti; med ljudmi, ki jih zavezujejo samo še pogodbe, vedno manj pa dana beseda in zavezanost resnici. Odsotnost Boga kulturo spreminja v pornografijo, človekovega duha pa v nenehnega begavčka, ki ne zmore odkriti svojega izvora. Pri svojem dosedanjem pastoralnem delu ste se veliko srečevali z družinami in mladimi, kaj menite o pomurskih družinah in še morda posebej o mladini? Opažam, da nekatere mlade družine zmorejo živeti krščansko življenje. Najbrž tudi zaradi zakonskih skupin, ki jih imajo po nekaterih župnijah. Mladi zakonci ponovno preverjajo svojo vero in pomen pripadnosti Cerkvi. Večje župnije se lahko pohvalijo z lepim obiskom»družinskih maš«ob nedeljah. Mlade družine torej zavestno stopajo po poti vere in postajajo kvas in sol v razkristjanjeni družbi. Seveda pa me skrbijo izvenzakonske skupnosti, ki jih je precej. Prav Škofijske poti te so zame dokaz, da starši moje generacije niso zmogli poglobiti vere in je prenesti na njihove otroke. Po osnovni šoli so si hitro našli zaposlitev v želji, da bi čim prej prišli do zaslužka in si ustvarili dom. Pri tem pa so pozabili na bistvo: ohraniti vero in živeti iz nje. Verske vrednote so zanemarili in zato tudi njihovi otroci ne vedo, zakaj bi se sploh poročili. V izvenzakonskih skupnostih ni nobenih pogojev za versko rast. Zanimivo, da te skupnosti tudi nimajo več otrok. Pa bi jih lahko imeli, saj jim država daje privilegije za to. Veste, da je potrebno škofovsko posvečenje za opravljanje službe škofa. Brez tega posvečenja bi bila moja služba neveljavna. Če bi prišel pred ljudmi oblečen v škofa in ne bi bil posvečen v škofa, bi bilo to zavajanje. Predstavljajte si posledice. Moje svete maše, birme, duhovniška posvečenja, posvečenja zvonov, oltarjev, cerkva, vse to bi bilo neveljavno. Katastrofa za škofijo! Isto je z dvema, ki živita kot mož in žena, pa to nista, ker nimata posvečenja, zakramenta svetega zakona. Katastrofa za njiju, za otroke in za družbo. Neka deklica mi je dejala, ko sem birmance spraševal, čemu je potreben zakrament svetega zakona:»zato, da posveti zakonsko ljubezen med možem in ženo. Brez tega zakramenta to ni ljubezen, ampak greh!«zato je med nami premalo ljubezni in preveč greha. Vem, da je preuranjeno spraševati o Vaših pastoralnih načrtih v škofijskem merilu, ker ste med nami tako rekoč šele»nekaj dni«, zato morda izrazite kakšno svojo željo glede škofijske pastorale? Že ob moji umestitvi za murskosoboškega škofa sem dejal, da bo moja prva skrb namenjena prav družinam. Rad bi, da bi se naše družine bolj pogumno odločale za življenje. Predsedniku in generalnemu tajniku naše škofijske Karitas sem že naročil, naj naredita študije, kako pomagati staršem, ki sprejemajo četrtega, petega otroka. Naša Karitas mora biti navzoča s konkretno pomočjo družinam z več otroki. Pri tem ne bomo delali socialnih, verskih ali narodnostnih razlik. Družinam moramo pomagati ponovno poglobiti vero. To je dolgotrajen, a odločilen proces. V tem vidim prihodnost 22 23

13 Škofijske poti škofije. Znotraj družine moramo reševati mladinsko problematiko in pa skrb za nove duhovne poklice. Vse to zahteva strokovno in garaško delo, ki ga ne smemo prepustiti zgolj slučajnosti in iznajdljivosti. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je zavzet oznanjevalec evangelija Verjetno se bo tudi v naši škofiji v bližnji prihodnosti začutilo pomanjkanje duhovnih poklicev (duhovnikov). Kaj bi kot škof glede tega zašepetali na ušesa src staršem in mladim? Duhovni poklici so najresnejša stvar v Cerkvi. V tem letu duhovništva nam papež Benedikt XVI. daje zgled v duhovniku sv. Janezu Vianeyu. Pretresljive so njegove misli o duhovništvu:»bog je ustvaril svet z besedo, duhovnik pa z besedo spremeni kruh v živega Boga«! Tudi sveti Janez Bosko, ki je vzgojil okrog škofijskih duhovnikov, je bil glede tega skrajno resen. Nekoč je bil na obisku pri neki družini. Ozrl se je na majhnega dečka in dejal materi:»tega fanta pa Bog želi zase. Želi, da bo duhovnik!«mati je prebledela in zakričala:»rajši ga vidim mrtvega na parah, kot da bi bil duhovnik!«svetnik se je pretresen ozrl na mater in dejal:»bog bo uslišal vašo strašno prošnjo!«čez nekaj dni je deček umrl. Materine solze kesanja nad nepremišljenostjo ga niso mogle obuditi. Mnogi starši branijo otrokom, da bi vstopili v bogoslovje ali Škofijske poti v samostan. Tako trgajo Bogu stran to, kar si je izvolil zase. Bogu ne moremo uiti. Mnogi pred njim bežijo, a zabredejo. Če bi starši za otroka zmolili vsaj Očenaš, bi bil rešen in srečen. Duhovni poklic ni odločitev, ampak je izbranost od Boga. Starši imajo dolžnost, da otroku pomagajo to odkrivati. Vaše škofovsko geslo»s teboj, mati Marija«priča, da svoje škofovsko življenje in delo postavljate pod Marijin plašč, zelo radi se zatekate tudi k priprošnji»marije pod logom«v Turnišču. Je to sled vzgoje vaših staršev ali pa vpliv velikega častilca Matere Božje, katerega življenje ste proučevali, duhovnika Jožefa Klekla st.? Eno in drugo. Kot otrok sem ob Velki meši s starši romal peš v Turnišče. To je name naredilo močan vtis. Prav v Turnišču sem se v sedmem razredu osnovne šole dokončno odločil, da bom odgovoril na Božji klic v redovništvo in duhovništvo. Ko sem srečno prestal vojaški rok, sem poromal peš k Mariji pod logom, da se ji zahvalim za varstvo in srečno vrnitev. Tudi kasneje sem pred vsakim prevzemom kakšne službe v Cerkvi bil turniški romar. Na dan mojega ustoličenja za murskosoboškega škofa sem dve uri pred slovesnostjo odšel v Turnišče ter v cerkvi zmolil rožni venec na čast in v priprošnjo Materi Božji za blagoslov. Brez tega dejanja si ne bi upal priti v Soboto. Študijsko proučevanje našega narodnega buditelja in duhovnika Jožefa Klekla st. mi je še bolj utrdilo korak do Matere Marije. Ob tem Vašem zgledu, pa se nehote porodi še eno vprašanje, ali ne zmanjkuje v vernosti pomurskega človeka, zlasti v ženskem svetu, odsevnost ljubezni do Marije, ki je tudi v polpreteklosti krepko oblikovala in zaznamovala»utrip življenja«v deželi ob Muri? Velika nevarnost za človeštvo je»pomožačenje«ženske. Razna emancipacijska gibanja bi rada žensko približala moškemu. Enaka mu je v dostojanstvu in naravi. Res je to. Ne more pa biti ista njemu, ker je drugačna po spolu, telesu, 24 25

14 Škofijske poti psihi in še kaj. Neupoštevanje tega žensko dobesedno uniči. Zato mnoge trpijo telesno in psihično hude bolečine, ker ne zmorejo enakih opravil in dolžnosti kot moški. Ne zmorejo ugoditi trendom nenehne kondicije, lepote, sposobnosti in uspešnosti, ki jih ženskam narekujejo moški. Zato so ponižane in ranjene. Mnoge to v mladosti prezrejo, vendar pa ko pridejo leta, boleče občutijo posledice. Mati Marija ohranja žensko v ravnovesju do sebe in do moškega. Premišljevanje njenega življenja lahko ponovno ovrednoti življenje sleherne ženske. Katera zmore to, mislim da doživi prerojenje svoje ženskosti. Zato so žene ob Materi Mariji vedno zmogle velike in čudovite reči za dom, Cerkev in domovino. In še Vaša sklepna želja, priporočilo bralcem glasila Poti k Bogu, kot tudi vsem zaupanim vernikom? V postnem času poskušajmo z molitvijo, žrtvami in dobrimi deli izravnati pota do našega srca, da bosta bližnji in Bog imela lažji dostop do nas. Gospod škof, najlepša hvala za Vaš čas in odgovore. Na Vaše delo pa naj rosi obilje Božjega blagoslova. Dogodki v škofiji Duhovniki soboške škofije, redovniki in redovnice so se v ponedeljek, 4. januarja 2010, v Marijanišču v Veržeju srečali z nadškofom pomočnikom msgr. dr. Marjanom Turnškom. Po molitveni uri se je v imenu duhovnikov nadškofu msgr. dr. Marjanu Turnšku zahvalil generalni vikar msgr. Franc Režonja. V znamenje hvaležnosti so duhovniki svojemu prvemu škofu podarili naprsni križ. V nedeljo, 10. januarja, je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja slovesna sveta maša, pri kateri je apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Santos Abril y Castelló predal škofijo Murska Sobota v kanonično posest novemu škofu msgr. dr. Petru Štumpfu. To je bila tudi priložnost za zahvalo prvemu murskosoboškemu škofu msgr. dr. Marjanu Turnšku. Škofijske poti V nedeljo, 17. januarja 2010, je bil tradicionalni božični koncert cerkvenih pevskih zborov goričkih župnij. Nastopa so se udeležili pevci iz župnij Dolenci, Markovci, Gornji Petrovci, Kuzma in Sveti Jurij. Zaradi slabega vremena trije zbori niso mogli priti. V soboto, 23. januarja 2010, je mariborski nadškof pomočnik in predsednik slovenske Karitas msgr. dr. Marjan Turnšek v Veliki Polani blagoslovil Dom Danijela Halasa. Sveto mašo je vodil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. V nedeljo, 31. januarja 2010, je bila v župnijski cerkvi Svete Trojice v Odrancih 2. škofijska revija cerkvenih pevskih zborov. Na reviji je sodelovalo devet cerkvenih pevskih zborov. Vsak je zapel dve božični pesmi. Prva skupna rekolekcija za vse duhovnike soboške škofije po ustoličenju novega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa je bila v sredo, 3. februarja 2010, v Domu duhovnosti v Kančevcih. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je spregovoril o duhovniku, ki je služabnik evharistije in pričuje za Kristusa s svojim življenjem. V petek, 5. januarja, so se v Murski Soboti pričeli Nikodemovi večeri pod geslom»ali se poznamo?«ta srečanja so osrednji izobraževalni dogodek za odrasle v škofiji Murska Sobota. V ponedeljek, 22. februarja, se je v Domu duhovnosti v Kančevcih začel Katehetski simpozij pod geslom Dajte jim vi jesti (Mr 6,37). Udeležilo se ga je okrog trideset katehetov. V postnem času sta obhajali sveti misijon župniji Odranci in Lendava. Geslo misijona v Odrancih je bilo Zapisan in ljubljen.si, v Lendavi pa Evharistija gradi Cerkev Župnijo. Založba Stopinje Založba Stopinje ima med drugim na razpolago sledeče knjige, ki jih lahko dobite v Kleklovi knjigarni v Murski Soboti (tel ; in na župnijskih uradih v soboški škofiji: 26 27

15 Škofijske poti Dr. Marjan Turnšek: Prva setev, zbirka pridig, nagovorov, Murska Sobota 2007 več avtorjev: Cvetovi za mučenca, zgodbe in pesmi o Danijelu Halasu, Murska Sobota 2008 Lojze Kozar ml., Legendarna pot, Legende o zavetnikih župnijskih cerkva v soboški škofiji, Murska Sobota 2008 Jože Ftičar, Za napršnjek vedrine I, II, Roman v narečju, Murska Sobota 2004, 2006 Prelepo ravno je polje, pobarvanka, Murska Sobota 2007 Spletna stran Škofije Murska Sobota Vabljeni, da obiščete spletno stran Škofije Murska Sobota na naslovu Poročilo s seje DPS Dekanije Lendava V torek, 2. marca 2010, smo se člani DPS v Odrancih zbrali na redni seji DPS. Srečanje smo začeli s skupno molitvijo v župnijski cerkvi Sv. Trojice in nadaljevali v župnijski učilnici, kjer smo najprej pregledali in sprejeli zapisnik prejšnje seje. V nadaljevanju je bila središčna točka našega srečanja Dekanijski pastoralni dan, na katerega se pripravljamo in bo potekal 9. maja 2010 v Odrancih pod geslom Vsa moja ljubezen. Vsebina dekanijskega pastoralnega dne bo povezana s 100-letnico rojstva msgr. Lojzeta Kozarja ter letom duhovništva in evharistije. Začetek bo ob 14. uri v cerkvi, kjer bodo ob izpostavljenem Najsvetejšem s svojo molitvijo na poseben način sodelovali navzoči dekanijski duhovniki, otroci, mladi, odrasli in starejši. Po molitvenem delu, bo sledil duhovno kulturni del srečanja, ko nas bodo po nagovoru g. škofa dr. Petra Štumpfa, obogatili krajši prizori, ki nam bodo prikazali lik msgr. Lojzeta Kozarja. Nato se bomo v procesiji podali h grobu, kjer je pokopan prvi odranski župnik. Sledil bo družabni del srečanja, ko bodo župnije v lendavski dekaniji na izviren način predstavile konjiček ali dejavnost msgr. Lojzeta Kozarja. Župnije se tako že doma pripravljajo na Škofijske poti DPD tako, da izdelujejo izdelke (otroci pri verouku, mladi pri mladinskih srečanjih, različne skupine v župniji na svojih srečanjih, ŽPS ), ki jih nato na DPD-ju razstavijo. Prav tako na temo, ki bo povezana z njihovim konjičkom, na DPD-ju za udeležence pripravijo dejavnost oz. ustvarjalno delavnico. Dogajanje bo popestreno z glasbo in pogostitvijo. V nadaljevanju seje nas je g. Robert Brest seznanil s potekom in pripravami na slovenski evharistični kongres, ki bo 13. junija v Celju. Kolikor je možno, je prav, da se ga udeležimo, saj je to izkaznica naše vere. Po radiu Ognjišče je možno vsak dan prisluhniti duhovni misli, katehezam prav tako je pripravo možno spremljati na spletni strani: Povabljeni smo na romarske shode, ki potekajo vsako prvo soboto v Turnišču. V poletnem času so ob 18. uri, v zimskem pa ob 17. uri. Seznanili smo se še z drugimi pastoralnimi dogodki, ki se bodo zvrstili na dekanijski in škofijski ravni. Klavdija Dominko Velike spovedi v lendavski dekaniji župnija čas Beltinci 20. marec ob marec ves dan Bogojina 28. marec ob Črensovci 28. marec ob Dobrovnik Dokležovje 28. marec ob Hotiza 29. marec ob Kobilje 28. marec ob Lendava v času misijona Odranci v času misijona Turnišče 26. marec ob marec ob 8.00 Velika Polana 24. marec ob in Pripravo bo imel diakon Goran Merica

16 LUČ MLADIH Luč mladih 36 Benjamin Ipavec Domovini Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, Meni zemeljski si raj! Tuje šege, tuja ljudstva, so prijat li, bratje ne, slava le, slovensko čustvo srce moje veseli. Primi celo, zemlja mila, primi srce moje v dar, da bi vedno mati bila, nepozabljena nikdar! Mateja Dominko Domovina Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje domovino kot deželo, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva. Ko bi vsakega izmed nas vprašali, kaj nam pomeni domovina, bi verjetno dobili različne odgovore, vseeno pa bi ti vodili do enakega zaključka, da je za nas domovina naša država Slovenija. Domovina je torej nekaj primarnega, osnovnega, zavedanje, da pripadamo določenemu narodu na določenem ozemlju. Domovina Slovenija nas opredeljuje kot Slovence. Pa se čutimo Slovence? Je v nas kaj domoljubja? Kaj je sploh domoljubje? SSKJ pravi, da je to ljubezen do doma, domovine. Se mladi zavedamo, da domovina ni nekaj, kar je nastalo kar tako, ampak so si jo izborili naši predniki? Pa znamo to ceniti? Se morda tudi kdaj sramujemo svojega porekla, da smo Slovenci? Upam, da ne. Ali storimo kaj dobrega za svojo domovino? Pa res, kaj bi sploh lahko storili zanjo? Dovolj bi bilo že to, da cenimo in ohranjamo njene značilnosti. In ena izmed teh sta prav gotovo jezik in kultura. Če bomo zavestno uporabljali slovenski jezik in ga negovali, bo to velik korak k temu. Vse večja globalizacija namreč predstavlja veliko grožnjo, da bomo izginili kot nacija in kultura. Tega ne smemo dopustiti! Najsi bo tuja stvar tako mamljiva, tuje ime tako moderno, tuja pesem tako lepo zveneča, tuja miselnost tako enostavna in razumljiva, ni ga čez pristne domače besede in miselnosti. Tega bi se moral zavedati vsak izmed nas. Imejmo radi svojo domovino in bodimo ponosni nanjo! Ne postanimo hlapci tujih gospodarjev na svoji zemlji! Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša. (Voltaire) Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes. Ime Slovenija se pojavi šele leta 1834 v knjigi ruskega 30 31

17 LUČ MLADIH zgodovinarja Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Slovenija se kot politična enota prvič konstituira po letu 1945, kot samostojna država pa šele Osnovni podatki o Sloveniji 1 Število prebivalcev: ( ) Lega: Slovenija je srednjeevropska država. Površina: km2 Glavno mesto: Ljubljana (junij 2008: prebivalcev) Dan državnosti: 25.junij Narodnostni skupnosti: italijanska in madžarska Uradni jezik: slovenščina, na narodnostno mešanih območjih tudi madžarščina in italijanščina. Religija: Večina prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi; v Sloveniji pa je tudi trideset drugih verskih skupnosti, ki so uradno registrirale svojo dejavnost. Denarna enota: evro (EUR), velja od Podnebje: alpsko, panonsko, sredozemsko Dolžina meja: z Avstrijo 330, z Italijo 280, z Madžarsko 102 in s Hrvaško 670 km; skupaj km. Dolžina obale: 46,6 km Najvišji vrh: Triglav, m Geometrično središče Slovenije: Vače Povprečna nadmorska višina: 556,8 m Kultura LUČ MLADIH 8. februar je slovenski kulturni praznik; ne le dan, ko se spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pač pa dan, ko se spomnimo, da je kultura naše vedenje, knjiga, glasba, pismo, slika, prijazen nasmeh. Kultura je vse tisto, kar drugim in meni polepša dan. V kulturo se rodimo, se je učimo in v njej tudi umremo. Vse premalo se namreč zavedamo, da prav vsak izmed nas vsak dan znova ustvarja kulturo po svoje - že s tem, kako se vede do sočloveka, na kakšen način se pogovarja, kako se prehranjuje in še bi lahko naštevali. Velikokrat bi lahko in se tudi vemo, znamo in zmoremo lepše obnašati. S pozitivnim obnašanjem prispevamo k miroljubnim odnosom in k pozitivni klimi okrog nas. Ali vas bodo ljudje spoštovali in upoštevali ali pa se vas bodo izogibali in bežali pred vami, je odvisno samo od vas in vašega obnašanja. Pregovor:»Kjer je volja, tam je pot!«naj nas spodbuja, da bomo imeli voljo in energijo za lastne pozitivne spremembe. Kajti vse velike spremembe se začnejo z majhnimi koraki pri posamezniku. L. Kolarič Vsak posameznik mora biti ponosen na svojo domovino, na svojo kulturo, svoj narod, jezik, mora čutiti pripadnost svojemu narodu. Naša domovina skriva v sebi številne znamenitosti, raznoliko naravo in pestro zgodovino. Vsak se mora zavedati, da je to njegovo, da vse te stvari pripadajo njegovemu narodu v našem primeru slovenskemu narodu. Pomembno je, da vsak goji ljubezen do domovine in da domoljubje postane vrednota vseh. Naša dolžnost je, da smo ponosen narod in se ne sramujemo svojega gnezda. Ljubezen do Domovine, njenega Naroda in do njegove kulture je nekaj 32 33

18 LUČ MLADIH najlepšega, kar je človeku dano. Zato je potrebno tako vzgajati otroke že od majhnih nog, se učiti zgodovino svojega naroda, prirejati kulturne praznike in spoznavati njene lepote. Le tako smo lahko enoten in ponosen narod, ki je prepoznaven v svetu kljub svoji majhnosti. LUČ MLADIH D. Bedernjak, župnija V. Polana Kviz Pravilna rešitev kviza iz 66. številke Poti k Bogu je: Srečanje. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral tri nagrajence, ki prejmejo zgoščenko Msgr. Lojze Kozar, duhovnik in glasbenik, Nagrade prejmejo: Milena Šemen, Gomilice 110; Nataša Kociper, Žižki 29 b; Marija Raj, Štefana Raja 11, Turnišče. Iskrene čestitke. Pravilne odgovore so še poslali: Doroteja Antolin, Mateja Barat, Marjeta Bedő, Ana Cvetko, Samuel Čizmazija, Sara Čizmazija, Iva Ferenčak, Metod Ferenčak, Sabina Gomboc, Norbert Göncz, Lidija, Grah, Katarina Graj, Ana Horvat, Karmen Hozjan, Marja Jerebic, Marija Kelenc, Simon Kerndl, Vera Kolenko, Terezija Kozar, Jurij Kozar, Jožefa Kuzma, Katja Laci, Cecilija Lebar, Jasmina Lebar, Dominik Majcen, Laura Majcen, Slavica Mertik, Cecilija Ošlaj, Maja Pahor, Vesna Podgorelec, Silvo Pozderec, Milena Rajh, Jože Raščan, Darinka Recek, Viktorija Roškar, Klara Rous, Lidija Sekereš, Jožef Senčar, Anica Stanko, Anton Stanko, Dragica Šabjan, Anica Šalika, Dominika Tibaut, Ivan Vinčec, Metka Virag, Dušan Žižek. Tokratni kviz je pripravila Ane-Mari Duh, govori o vsebini priloge Luč mladih. Črke pred pravilnimi odgovori vpišite na črtice spodaj. Rešitev kviza pošljite do 1. maja 2010 na uredništvo Poti k Bogu, Trg Lojzeta Kozarja 1, 9233 Odranci. Tudi tokrat bo žreb izbral tri nagrajence. 1. Kaj praznujemo 8. februarja? P Prešernov dan A Praznik dela L Dan reformacije 2. Najvišja gora v Sloveniji je: K Peca E Boč R Triglav 3. Naslov slovenske himne je: E Zdravljica O Čaša večnosti I Oda radosti 4. Slovenija je upravno razdeljena na občine. Na koliko občin? T 300 občin S 150 občin L 210 občin 5. Zastava Slovenije je (od zgoraj navzdol): Š modro-rdeče-bela E belo-modro-rdeča P belo-rdeče-modra Poznaš lepote naše domovine? 6. Avtor slovenske himne je: P France Prešeren D Matija Čop U Valentin Vodnik 7. Slovensko himno je uglasbil: E Gustav Ipavec A Stanko Premrl I Josip Haydn 8. Kaj ponazarjajo tri zlate šesterokrake zvezde na slovenskem grbu (na zastavi)? Z tri slovenske reke X tri mušketirje D spomin na celjske grofe 9. Koliko uradnih jezikov imamo v Sloveniji? P 1 F 2 O

19 LUČ MLADIH 10. Slovenija se je osamosvojila leta: M 1991 N 2000 H Dan državnosti praznujemo: A 1.5. E O Avtor grba na slovenski zastavi je: L Jože Plečnik K Milan Kučan V Marko Pogačnik GESLO : 13. Starodavni simbol slovenstva je: S breza I lipa B macesen 14. Emona je bilo nekoč ime za: P Maribor T- Celje N Ljubljano 15. Svetovno znano in največje presihajoče jezero v Evropi, ki se nahaja v Sloveniji se imenuje: E Blejsko jezero U Bohinjsko jezero A Cerkniško jezero _ 36

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin VSEBINA I. MOLITVENE URE...................... 7 1. Molimo Jezusa......................... 9 2. S psalmi slavimo Gospoda................ 27 3. Za edinost in vero...................... 49 4. Na čast Srcu

Prikaži več

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila

Prikaži več

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to

Prikaži več

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc PASTORALNI KOLEDAR ŽUPNIJE ŠMARJETA za pastoralno leto 2013/2014 Legenda Državni praznik (dela prosti dnevi) Nedelja Župnijska romanja Dejavnosti za člane ŽPS Dejavnosti mladinske in študentske pastorale

Prikaži več

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez 1. Ki je za nas krvavi pot potil 7.12.1991 nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nezvestobo sv. očetu, Cerkvi in Bogu. 5.8.1994 Ponovno vas vabim,

Prikaži več

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom vsebina Panonskim cvetovom na pot 7 Prvi cvet: Dežela ob rekah 9 Drugi cvet: sveta ciril in Metod

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

Je pred nami nov dan

Je pred nami nov dan NAŠE OBČESTVO Ljubljana Sv. Trojica Leto XXXIV 6-8/2014 Molitev za življenje Od petka, 30. maja, do sobote 7. junija je na pobudo gibanja Duhovniki za življenje (Priests for Life) potekala molitev k Svetemu

Prikaži več

Je pred nami nov dan

Je pred nami nov dan NAŠE OBČESTVO Ljubljana Sv. Trojica Leto XXXV 9/2017 Biti Cerkev pomeni biti občestvo V homiliji na letošnje binkošti je papež Frančišek posvaril pred dvema ponavljajočima se skušnjavama:»prva je ta, da

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

Nrast_05_08.qxd

Nrast_05_08.qxd NOVA RAST le glasilo molivcev za duhovne poklice to XXII, april 2012, šte vil ka 2 Teden molitve za duhovne poklice na župniji Foto: I. Vinovrški M. Kramberger Daruj svoje srce Gospodu Daruj svoje srce

Prikaži več

TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem sl

TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem sl TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem slavju Cerkve postane navzoča oseba Jezusa Kristusa (ves

Prikaži več

3

3 3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,

Prikaži več

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo

Prikaži več

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami

Prikaži več

knj 173 Halas.indd

knj 173 Halas.indd pod katerimi se izšolal: pod vplivom pisatelja Miška Kranjca!«Študiral je pravo in po vojni deloval kot sodnik. Umrl je leta 1969 v Ljubljani, kjer je živel. Miško Kranjec, rojen leta 1908 v Veliki Polani,

Prikaži več

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE VELIKI ČETRTEK KRIZMENA MAŠA To mašo opravi škof ob somaševanju z zborom duhovnikov svoje škofije. Pri njej blagoslovi sve

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE VELIKI ČETRTEK KRIZMENA MAŠA To mašo opravi škof ob somaševanju z zborom duhovnikov svoje škofije. Pri njej blagoslovi sve SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE VELIKI ČETRTEK KRIZMENA MAŠA To mašo opravi škof ob somaševanju z zborom duhovnikov svoje škofije. Pri njej blagoslovi sveta olja. Izraža naj povezavo duhovnikov z njihovim

Prikaži več

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca "Dragi otroci! To župni

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca Dragi otroci! To župni Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca 1984. "Dragi otroci! To župnijo sem posebej izbrala in jo želim voditi. V ljubezni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI

Prikaži več

Pred nami

Pred nami Leto II., št. 106, 20. nedelja med letom; 16.8.2015 Naša oznanila Cerkev čistijo iz Štrihovca, Bog povrni! Z današnjo nedeljo 16.8.2015 se spet vrača običajni nedeljski razpored sv. maš, torej ob 07.30

Prikaži več

MOLITVENA URA ZA DUHOVNIKE

MOLITVENA URA ZA DUHOVNIKE MOLITVENA URA ZA DUHOVNIKE Pesem: Mogočno se dvigni V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. D: Gospod, združeni s tistim Božjim namenom, s katerim si ti sam na zemlji slavil nebeškega Očeta in ga

Prikaži več

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6)

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6) DUŠA DUHOVNA ŠOLA DAROVANJE AROVANJE IN ŽRTEV 2011-12, št. 6 Stran 1 REFLEKSIJA 2011-12, št. 6 Stran 2 IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA Janez Bosko je kot bogoslovec večkrat izkusil, da je njegov poklic v nevarnosti.

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

BISTRIŠKI ZVON 6. POSTNA, CVETNA NEDELJA DUHOVNA MISEL: Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakost

BISTRIŠKI ZVON 6. POSTNA, CVETNA NEDELJA DUHOVNA MISEL: Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakost BISTRIŠKI ZVON 6. POSTNA, CVETNA NEDELJA 25. 3. 1. 4. DUHOVNA MISEL: Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom:

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Sandra Pohole, K8 dizajn Izdaja: prva Izdaja: Založba

Prikaži več

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa 17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama

Prikaži več

DECEMBER 2015 LETO XXV 9 številka Izdaja ŽUPNIJSKI URAD IG, tel.: Odgovorna oseba: Jože Pozderec, župnik. SVETO LETO BOŽ

DECEMBER 2015 LETO XXV 9 številka Izdaja ŽUPNIJSKI URAD IG, tel.: Odgovorna oseba: Jože Pozderec, župnik.   SVETO LETO BOŽ DECEMBER 2015 LETO XXV 9 številka Izdaja ŽUPNIJSKI URAD IG, tel.: 01 420 25 50. Odgovorna oseba: Jože Pozderec, župnik. www.salve.si/ig SVETO LETO BOŽJEGA USMILJENJA Božje usmiljenje je veliko. Tako nas

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Maj 2019 Dragi birmanci, drage birmanke! Apostoli so oznanjali celovitost evangelija pod vodstvom»duha resnic

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Maj 2019 Dragi birmanci, drage birmanke! Apostoli so oznanjali celovitost evangelija pod vodstvom»duha resnic Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Maj 2019 Dragi birmanci, drage birmanke! Apostoli so oznanjali celovitost evangelija pod vodstvom»duha resnice«(jn 16,13). Jezus je svojim učencem obljubil, da

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira

Prikaži več

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, 16. 21. avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri«(kol 2,7) Dragi prijatelji, pogosto mislim na

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

SPOROČILA BOGA OČETA 1. SPOROČILO SVETEGA BOGA, VEČNEGA OČETA LESKOVCA, OB LJUBI MOJI SINOVI IN HČERE! ALI ME POZNATE? KDO SEM JAZ ZA

SPOROČILA BOGA OČETA 1. SPOROČILO SVETEGA BOGA, VEČNEGA OČETA LESKOVCA, OB LJUBI MOJI SINOVI IN HČERE! ALI ME POZNATE? KDO SEM JAZ ZA SPOROČILA BOGA OČETA 1. LESKOVCA, 15.7.2012 OB 11.30 LJUBI MOJI SINOVI IN HČERE! ALI ME POZNATE? KDO SEM JAZ ZA VAS IN V VAŠEM ŽIVLJENJU? ALI ME RES ŽELITE POZNATI? NE BOJTE SE ME, KER SEM VEDNO Z VAMI!

Prikaži več

_gradivo_št_3

_gradivo_št_3 DUŠA DUHOVNA ŠOLA Spoznavanje Božje ljubezni»daj mi duše, drugo vzemi«zajemimo iz duhovne izkušnje sv. Janeza Boska, da bi hodili v svetosti po poti naše posebne poklicanosti. (Vezilo 2014) DUŠA 3 2013/14

Prikaži več

VOZI ME VLAK V DALJAVE

VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V

Prikaži več

List svetega Martina LETO XL JUNIJ 2019 ŠT. 661 Od pastirja k ljudstvu Mašniška posvečenja, katerih obletnice duhovniki v Sloveniji večinoma obhajamo

List svetega Martina LETO XL JUNIJ 2019 ŠT. 661 Od pastirja k ljudstvu Mašniška posvečenja, katerih obletnice duhovniki v Sloveniji večinoma obhajamo List svetega Martina LETO XL JUNIJ 2019 ŠT. 661 Od pastirja k ljudstvu Mašniška posvečenja, katerih obletnice duhovniki v Sloveniji večinoma obhajamo v mesecu juniju, še posebej ob prazniku prvakov apostolov,

Prikaži več

Microsoft Word - MO_Oznanila_julij2019_b.doc

Microsoft Word - MO_Oznanila_julij2019_b.doc znanila župnije Dolenja vas, Rokov lončarski zvon. letnik XXIX., št. 7, 1. julij 2019 Počitek Človek se uči celo življenje. In večinoma se učimo zato, da lahko delamo, kajti s tem, ko delamo smo koristni

Prikaži več

Mihaelov list Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. (Lk 2,19) leto XXVI številka 1 NOVA NASLOVNICA novim letom

Mihaelov list Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. (Lk 2,19) leto XXVI številka 1 NOVA NASLOVNICA novim letom Mihaelov list Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. (Lk 2,19) leto XXVI 2017 1številka 1 NOVA NASLOVNICA novim letom je pred nami nov Mihaelov Z list. Ta ima tudi letos

Prikaži več

HINDUIZE M

HINDUIZE M HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.

Prikaži več

TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in poseb

TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in poseb TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in posebnem smislu, je nova glede na daritve naravnih religij

Prikaži več

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili navajeni. Zelo zgodaj dostopajo do interneta, do družbenih omrežij, chatov, video

Prikaži več

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra April 2019 Svetloba velikonočnega jutra Velika noč je največji in najpomembnejši praznik v Katoliški Cerkvi.

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra April 2019 Svetloba velikonočnega jutra Velika noč je največji in najpomembnejši praznik v Katoliški Cerkvi. Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra April 2019 Svetloba velikonočnega jutra Velika noč je največji in najpomembnejši praznik v Katoliški Cerkvi. Ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere,

Prikaži več

Praznik sv. Petra in Pavla 2012 Molitvena ura za duhovne poklice (pripravil Vlado Bizjak) Začetek s križem in počastitvijo Najsvetejšega zakramenta, č

Praznik sv. Petra in Pavla 2012 Molitvena ura za duhovne poklice (pripravil Vlado Bizjak) Začetek s križem in počastitvijo Najsvetejšega zakramenta, č Praznik sv. Petra in Pavla 2012 Molitvena ura za duhovne poklice (pripravil Vlado Bizjak) Začetek s križem in počastitvijo Najsvetejšega zakramenta, če je izpostavljen. Voditelj: Zbrali smo se ob prazniku

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

OZNANILA Župnija Ljubljana Sveti Križ Maj 2017 VES TVOJ, MARIJA Dnevi hitijo mimo. Včasih se mi zazdi, da jih le opazujem, kako se vozijo mimo mene. K

OZNANILA Župnija Ljubljana Sveti Križ Maj 2017 VES TVOJ, MARIJA Dnevi hitijo mimo. Včasih se mi zazdi, da jih le opazujem, kako se vozijo mimo mene. K OZNANILA Župnija Ljubljana Sveti Križ Maj 2017 VES TVOJ, MARIJA Dnevi hitijo mimo. Včasih se mi zazdi, da jih le opazujem, kako se vozijo mimo mene. Kot hitri vlak, kadar stojim pred zapornico. Vem, da

Prikaži več

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx Pred nami so kateheze, ki jih je v pripravi na 8. svetovno srečanje družin (Philadelphija, ZDA, 22. - 27. 9. 2015) pripravila nadškofija Philadelphia v sodelovanju z papeškim svetom za družino. Te kateheze

Prikaži več

Mesečno glasilo Leto: IV. Številka 80 / 2019 UVODNA BESEDA UREDNIKA Prijatelji našega glasila Studenec, prijazno pozdravljeni ob pregledu dogajanju v

Mesečno glasilo Leto: IV. Številka 80 / 2019 UVODNA BESEDA UREDNIKA Prijatelji našega glasila Studenec, prijazno pozdravljeni ob pregledu dogajanju v Mesečno glasilo Leto: IV. Številka 80 / 2019 UVODNA BESEDA UREDNIKA Prijatelji našega glasila Studenec, prijazno pozdravljeni ob pregledu dogajanju v mesecu aprilu v naši PZD. Vse se je pletlo okrog velikega

Prikaži več

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot

Prikaži več

6

6 30. 6. 1. berilo: 1 Kr 19,16b.19-21; Psalm: 16;2. berilo: Gal 5,1.13-18; Evangelij: Lk 9,51-62 13. NEDELJA MED LETOM Jezusove zahteve do učencev Evangeljski odlomek ima dva dela: Najprej vidimo, kako Jezusa

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

UČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah

UČENCI oš Cirkovce  smo posvojili folkloro v Cirkovcah POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo

Prikaži več

Fari in faranom ob stoletnici na pot Letnik 30, št. 06 JUNIJ 2010 V TEJ ŠTEVILKI Nagovor ob 100-letnici Farni dan Novi sestav ŽPS Prvo obhajilo Za nam

Fari in faranom ob stoletnici na pot Letnik 30, št. 06 JUNIJ 2010 V TEJ ŠTEVILKI Nagovor ob 100-letnici Farni dan Novi sestav ŽPS Prvo obhajilo Za nam Fari in faranom ob stoletnici na pot Letnik 30, št. 06 JUNIJ 2010 V TEJ ŠTEVILKI Nagovor ob 100-letnici Farni dan Novi sestav ŽPS Prvo obhajilo Za nami je sto let župnije, pred nami je večnost. Božje razodetje

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti Duh poimenovan z različnimi imeni: med drugim kot

Prikaži več

april 2011, LETO XXI, ŠT. 3 VSTAJENJE ZAČETEK NOVEGA ŽIVLJENJA V pokopališki cerkvi, v kateri se poslavljamo od naših dragih rajnih, so na stenskih fr

april 2011, LETO XXI, ŠT. 3 VSTAJENJE ZAČETEK NOVEGA ŽIVLJENJA V pokopališki cerkvi, v kateri se poslavljamo od naših dragih rajnih, so na stenskih fr april 2011, LETO XXI, ŠT. 3 VSTAJENJE ZAČETEK NOVEGA ŽIVLJENJA V pokopališki cerkvi, v kateri se poslavljamo od naših dragih rajnih, so na stenskih freskah upodobljeni ljudje različne starosti, stanu in

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRAVLJICE UČENCEV 4. c RAZREDA NAROBE PRAVLJICE SREČANJE S PEPELKO NAROBE PRAVLJICA Nekoč, pred davnimi časi, je živel kraljevič. Imel je dve sestri, Pepelko in Trnuljčico. Prirejal je zabavo za dvajseti

Prikaži več

Prijetno dopoldan v vrtcu

Prijetno dopoldan v vrtcu DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

PDF generator

PDF generator RadoSt 22.03.2016 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: RADO STOJAVNOVIČ FESTIVAL KULINARIKE Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax:

Prikaži več

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Junij 2019 V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To bo letos

Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Junij 2019 V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To bo letos Izviri Oznanila župnij Preddvor in Kokra Junij 2019 V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To bo letos 16. junija. Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval

Prikaži več

DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmar

DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmar DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmariju neštete milosti in ga izbral kot zvesto orodje

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo o ljubezni do Boga, ki je najvišje Dobro in poslednji

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Obisk fatimske Marije Romarice v Sloveniji 2016 POSTOJNA (31. julij 5. avgust) sobota Postojna nedelja Postojna pone

Obisk fatimske Marije Romarice v Sloveniji 2016 POSTOJNA (31. julij 5. avgust) sobota Postojna nedelja Postojna pone Obisk fatimske Marije Romarice v Sloveniji POSTOJNA (31. julij 5. avgust) 30.7. sobota Postojna 31. 7. nedelja Postojna 1.08. ponedeljek Postojna 2. 8. torek Postojna 3. 8. sreda Postojna 4. 8. Postojna

Prikaži več

SVETNISKI LEKCIONAR.indd

SVETNISKI LEKCIONAR.indd 3 RIMSKI MISAL KAKOR GA JE NAROČIL PRENOVITI DRUGI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR IN GA JE RAZGLASIL PAPEŽ PAVEL VI. BERILA IN EVANGELIJI ZA PRAZNIKE IN GODOVE SVETNIKOV Druga, dopolnjena izdaja LJUBLJANA 2010

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Benjamin Sagadin Beno Gorazd Žilavec Nazaj Beno je lovec tu in tam večinoma pa oskrbnik lovske hiše. Zato mora včasih ob čudnih urah od doma. Rad ima

Benjamin Sagadin Beno Gorazd Žilavec Nazaj Beno je lovec tu in tam večinoma pa oskrbnik lovske hiše. Zato mora včasih ob čudnih urah od doma. Rad ima Benjamin Sagadin Beno Gorazd Žilavec Beno je lovec tu in tam večinoma pa oskrbnik lovske hiše. Zato mora včasih ob čudnih urah od doma. Rad ima ženske, kar zelo skriva pred svojo Branko, ki jo ljubkovalno

Prikaži več

OBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE V LOKAVCU

OBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE V LOKAVCU Predstavitev študijskega krožka Obudimo kulturno življenje na vasi Mentorica Alenka Furlan Obudimo kulturno življenje v Lokavcu Lokavec - vas pod Čavnom LOKAVEC razpotegnjena vas 13 zaselkov ljudje se

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 03.05.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 3 11 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386

Prikaži več

PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Ra

PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Ra PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Razdeljena je na več manjših zgodbic. KAZALO Solzice

Prikaži več

Test

Test M A R I J I N L I S T župnije Cirkovce 23. 6. 2019 LETO 16 ŠTEVILKA 25 12. navadna nedelja KDO JE JEZUS? Evangelij današnje nedelje nam pomaga odgovoriti na vprašanje»kdo je Jezus?«. Preberimo prvi del:»ko

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

OSNOVNI PODATKI

OSNOVNI PODATKI OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od

Prikaži več

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2 S VET O P I S E M SKI GLA SNIK DRUŠTVO SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE Advent 2017 UVODNIK Dragi prijatelji in dobrotniki Svetopisemske družbe Slovenije, leto 2017 se izteka in praznični čas je kot nalašč,

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Beseda novega župnika

Beseda novega župnika ZVONČEK Župnija Brezovica Sv. Anton Puščavnik Leto 2016 od 30. maja do 26. junija 2016 številka 8 Srce Jezusovo Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Rešnje Krvi obhaja Cerkev slovesni praznik

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

JUDOVSTVO

JUDOVSTVO JUDOVSTVO NEKAJ ZGODOVINE Začetek Judovstvo je ustvaril Abraham V drugem tisočletju pr.kr Verovanje v Jahveja- edinega boga in stvarnika sveta, ki je izbral izraelsko ljudstvo Razširjalo se je po celem

Prikaži več

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v

Prikaži več

OZNANILA ŽUPNIJE LJUBLJANA POLJE AVGUST 2012 Presveta Devica Marija! Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in z njim pod križem tr

OZNANILA ŽUPNIJE LJUBLJANA POLJE AVGUST 2012 Presveta Devica Marija! Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in z njim pod križem tr OZNANILA ŽUPNIJE LJUBLJANA POLJE AVGUST 2012 Presveta Devica Marija! Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in z njim pod križem trpela. Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka nas

Prikaži več

Edinost in dialog Unity and Dialogue letnik1(68) leto 2013 številka 1-2: Pregledni znanstveni članek (1.02) Besedilo prejeto: ; spr

Edinost in dialog Unity and Dialogue letnik1(68) leto 2013 številka 1-2: Pregledni znanstveni članek (1.02) Besedilo prejeto: ; spr Edinost in dialog Unity and Dialogue letnik1(68) leto 2013 številka 1-2: 159-172 Pregledni znanstveni članek (1.02) Besedilo prejeto: 4. 12. 2013; sprejeto 25. 1. 2014 UDC 27:81 373.231(497.4) 19/20 Prisotnost

Prikaži več

ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard

ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard December je čas veselja in obdarovanja. To je tisti mesec, ki kljub nizkim temperaturam prinaša na lica tople nasmehe. K čimer seveda pripomorejo

Prikaži več

PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK M L A D I N S K I O D S E K VABI NA POLETNI TABOR ZA OTROKE V esele Gorice od 4. do 8. avgust 2014 na Jezerskem infor

PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK M L A D I N S K I O D S E K VABI NA POLETNI TABOR ZA OTROKE V esele Gorice od 4. do 8. avgust 2014 na Jezerskem infor 1 8 9 3 PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK M L A D I N S K I O D S E K VABI NA POLETNI TABOR ZA OTROKE V esele Gorice od 4. do 8. avgust 2014 na Jezerskem informacije in prijave na: 041 874 887 (Marko) pdkamnik@siol.net

Prikaži več

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in

Prikaži več

Župnijska Oznanila Trnja in Zagorja 12. in 13. ned. med letom 23. In Leto XVII., 24 (924) KAJ PRAVIJO LJUDJE, KDO SEM? V današnji družbi ne

Župnijska Oznanila Trnja in Zagorja 12. in 13. ned. med letom 23. In Leto XVII., 24 (924) KAJ PRAVIJO LJUDJE, KDO SEM? V današnji družbi ne Župnijska Oznanila Trnja in Zagorja 12. in 13. ned. med letom 23. In 30.6.2019 Leto XVII., 24 (924) KAJ PRAVIJO LJUDJE, KDO SEM? V današnji družbi ne preživiš brez svetovalcev, vodnikov, različnih terapevtov,

Prikaži več

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane nad Škofjo Loko 100 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA VARČUJEM, PRIHODNOST IN SREČO KUPUJEM Tematsko področje: SOCIOLOGIJA Avtorja: Mateja Božnar,

Prikaži več