OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacijska informatika OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI Mentor: red.prof.dr. Miro Gradišar Kandidat: Uroš Grumerec Kranj, februar 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red.prof.dr. Miru Gradišarju za pomoč, vodenje in koristne nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala pa velja moji družini, ki me je podpirala v času študija in verjela vame.

3 POVZETEK Naslov: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi Vse težje je stopiti v kontakt z znanimi osebnostmi, naj bodo to filmski igralci, športniki, glasbeniki, pisatelji, umetniki ali politiki. Spletna stran za stike z znanimi osebnostmi bi prišla še kako prav oboževalcem, humanitarnim in ostalim neprofitnim organizacijam, publicistom, raziskovalcem, oglaševalcem, učiteljem, staršem, knjižničarjem, ter vsem ostalim, ki želijo kontaktirati znano osebnost bodisi poslovno ali za zabavo, ter sedaj porabijo veliko časa in naporov da pridobijo željene kontaktne informacije. Tako pa bodo kontaktne informacije na voljo vsem in to 24 ur na dan ter 365 dni na leto. Ker bi bilo nemogoče urejati tako velikega števila naslovov v navadnem HTML jeziku, je baza s kontaktnimi informacijami narejena s tabelami v MySQL in potem povezana s pomočjo skriptnega jezika PHP na spletno stran, ki se nahaja na spletnem naslovu Da pa bi lahko stran vzdrževali in redno ažurirali bazo kontaktnih informacij, je bilo potrebno zagotoviti kar nekaj denarnih sredstev, zato stran uporablja naročniški model. Dostop do baze kontaktnih informacij imajo tisti, ki plačajo naročnino. Ponujena je možnost plačevanja s kreditnimi karticami, na voljo pa je tudi kar nekaj dodatnih možnosti plačevanja in sicer plačilo z elektronskim čekom, plačilo s sms-jem, plačilo s telefonskim klicem ter plačilo na minuto, direktna obremenitev za Evropske države, itd. KLJUČNE BESEDE Spletna stran z bazo podatkov, vzpostavitev sistema plačevanja na spletni strani, promocija spletne strani, kontaktne informacije znanih osebnosti ABSTRACT Title: Building a database-driven web site with contact information for various celebrities It is sometimes very hard to contact a celebrity or public figure. It takes a lot of efforts and time. A web site containing a database of contact information for celebrities and entertainment related companies would be very useful for celebrity fans, autograph collectors, charity fundraisers, advertisers, teachers, librarians, parents and for all others who would like to contact a celebrity, either for business or for fun. Maintenance of such a huge database of celebrity contact information is challenging. To accomplish this, the MySQL relational database and the PHP scripting language are used. The whole idea of a database-driven website with contact information for celebrities is to allow the celebrity addresses of the site to reside in a database, and for that celebrity addresses to be dynamically pulled from the database to create web pages featuring it for people using a regular web browser to view. To provide funds for continuous updating of the online celebrity address database, the web site is using a subscription model. That means the database is

4 password protected and is only accessible to paying members. Several payment options are available including VISA, MasterCard and JCB credit cards, Korean credit cards, Chinese debit cards, direct debit in European countries, pay per phonecall, pay per minute, SMS billing and more. KEYWORDS Database-driven website, website promotion, online payment solutions, online celebrity address database

5 Kazalo 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA METODE DELA NAMEN DIPLOMSKE NALOGE INTERNET ZGODOVINA MEJNIKI ZGRADBA IN DELOVANJE ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETA PO SVETU RAZMERE V SLOVENIJI PROBLEMATIKA VARNOSTI RAZLIČNI TIPI PROGRAMOV NAREJENI Z ZLOBNIMI NAMENI RAČUNALNIŠKI VIRUSI ČRVI TROJANSKI KONJI KAKO IZBOLJŠATI VARNOST ZASEBNOST NA INTERNETU DEFINICIJA ZASEBNOSTI PROBLEMATIKA ZASEBNOSTI V INTERNETU MODELI SPLETNIH STRANI OGLAŠEVALSKI MODEL POSREDNIŠKI MODEL PARTNERSKI MODEL PRIPOROČIL MODEL SKUPNOSTI POSREDNIŠKO INFORMATIVNI MODEL MODEL PROIZVAJALCA NAROČNIŠKI MODEL UPORABNIŠKI MODEL MODEL E-TRGOVCA IZDELAVA SPLETNIH STRANI SESTAVINE DOBRIH SPLETNIH STRANI OBLIKOVNA PODOBA VSEBINA TEHNOLOGIJA INTERAKTIVNOST... 20

6 5.1.5 KRMILJENJE UPORABNOST TRŽENJSKI VIDIK STRANI UPORABLJENA RAZVOJNA ORODJA IN PROGRAMSKI JEZIKI HTML PHP MySQL PODATKOVNA BAZA MACROMEDIA DREAMWEAVER OPIS DELOVANJA SPLETNE STRANI Z BAZO PODATKOV POTEK IZDELAVE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI IZDELAVA PREDSTAVITVENEGA DELA SPLETNE STRANI IZDELAVA PLAČLJIVEGA DELA SPLETNE STRANI Z BAZO NASLOVOV ZNANIH OSEBNOSTI Zbiranje naslovov znanih osebnosti Postavitev MySQL podatkovne baze Pisanje aplikacij v PHP-ju Zaščita plačljivega dela spletne strani z geslom Implementirnje sistema za plačevanje, ki ga nudi t.i. zunanji plačilni procesor Verotel GOSTOVANJE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI APACHE WEB STREŽNIK STATISTIKA SPLETNIH STRANI UPORABA STATISTIKE ZA POVEČANJE UČINKA SPLETNE STRANI PROMOCIJA SPLETNIH STRANI UVRSTITEV SPLETNE STRANI V SVETOVNE ISKALNE INDEKSE IN DIREKTORIJE ISKALNIKI IN IMENIKI META OZNAKE DEFINICIJA SPLETNEGA OGLAŠEVANJA UMESTITEV SPLETNEGA OGLAŠEVANJA ZNAČILNOSTI SPLETNEGA OGLAŠEVANJA NATANČNO DOSEGANJE CILJNIH SKUPIN UPRAVLJANJE Z OGLAŠEVALSKIMI AKCIJAMI V REALNEM ČASU FLEKSIBILNOST NATANČNO MERJENJE UČINKOVITOSTI OGLAŠEVALSKIH AKCIJ (ROI) OBLIKE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA STATIČNI OGLASI... 35

7 Oglasna pasica 468 x Superoglasna pasica 728 x Nebotičnik 120 x 600 in 160 x Kocke, gumbi in škatle INTRUZIVNI OGLASI Izskočno okno Spodnje izskočno okno Lebdeči oglasi Drseči oglas Razširljiv oglas Oglasni premor Sledeči oglas ali komet Vmesne strani Pogovori Uvodnik z oglasom Videooglas Zamenjava ozadja TEKSTOVNI OGLASI Klasičen tekstovni oglas Kontekstualni oglas PLAČILNI MODELI PLAČILNI MODEL CNO (CENA NA OGLED) PLAČILNI MODEL CNK (CENA NA KLIK) PLAČILNI MODEL CNA (CENA NA AKCIJO) PARTNERSKI PROGRAMI Definicija Prednosti partnerskih programov za partnerja in trgovca SPONZORSTVO OGLAŠEVANJE S KLJUČNIMI BESEDAMI TERMINSKI ZAKUP HIBRIDNI PLAČILNI MODEL KOMPENZACIJA MERE UČINKOVITOSTI V SPLETNEM OGLAŠEVANJU ŠTEVILO OGLEDOV POSAMEZNEGA OGLASA ŠTEVILO KLIKOV NA POSAMEZEN OGLAS ŠTEVILO OBISKOV CILJNE STRANI ŠTEVILO NAKUPOV DONOSNOST INVESTICIJE OGLAŠEVANJE NA PODLAGI ELEKTRONSKE POŠTE VZPOSTAVITEV SISTEMA PLAČEVANJA NA SPLETNIH STRANEH SISTEM ZA AVTORIZACIJO PLAČILNIH KARTIC PREKO INTERNETA POGODBA Z BANKO ZA SPREJEM PLAČIL S KARTICAMI PREKO INTERNETA... 47

8 8.1.2 POGODBA S PONUDNIKOM STORITVE PLAČILNEGA PROCESIRANJA PREKO INTERNETA esiol Sistem Transact-EON IMPLEMENTIRANJE SISTEMA ZA PLAČEVANJE NA SPLETNI STRANI KI GA NUDIJO T.I. ZUNANJI PLAČILNI PROCESORJI POTEK ONLINE AVTORIZACIJE PLAČILNE KARTICE ZAKLJUČEK LITERATURA VIRI PRILOGE KAZALO SLIK KAZALO TABEL KRATICE IN AKRONIMI... 90

9 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Vse težje je stopiti v kontakt z znanimi osebnostmi, naj bodo to filmski igralci, športniki, glasbeniki, pisatelji, umetniki ali politiki. Nameni s katerimi jih želijo posamezniki kontaktirati so zelo različni. Od raznih humanitarnih organizacij, ki želijo da bi njihove projekte podprle znane osebnosti, kar bi pripomoglo k večji odmevnosti in posledično uspešnosti njihovega projekta, do navadnih oboževalcev, ki prosijo le za njihovo sliko z avtogramom. Spletna stran za stike z znanimi osebnostmi bi prišla še kako prav oboževalcem, humanitarnim in ostalim neprofitnim organizacijam, publicistom, raziskovalcem, oglaševalcem, učiteljem, staršem, knjižničarjem, ter vsem ostalim, ki želijo kontaktirati znano osebnost bodisi poslovno ali za zabavo, ter sedaj porabijo veliko časa in naporov da pridobijo željene kontaktne informacije. Tako pa bodo kontaktne informacije na voljo vsem in to 24 ur na dan ter 365 dni na leto. Da pa bi lahko stran vzdrževali in redno ažurirali bazo kontaktnih informacij, je potrebno zagotoviti tudi kar nekaj denarnih sredstev. 1.2 METODE DELA Pri pripravi diplomskega dela sem uporabljal različne metode dela. V prvi fazi sem uporabljal predvsem študij literature - prebiral sem literaturo in utrjeval znanje s področja spletnih predstavitev in promocije spletnih strani. Za izdelavo spletne strani sem uporabil metodo prototipa. Bistvo te metode je, da se že takoj na začetku zgradi prvi vzorec rešitve, nato pa se ta vzorec postopno izpopolnjuje in dograjuje, dokler ne dobimo končne sprejemljive rešitve. Kontaktne naslove znanih osebnosti sem zbiral s pomočjo raznih že objavljenih publikacij v katerih so zbrane kontaktne informacije znanih osebnosti, s pomočjo kontaktiranja različnih posameznikov, ki se ukvarjajo z zbiranjem naslovov in s pomočjo uradnih spletnih strani znanih osebnosti, ter s stranmi različnih klubov oboževalcev. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 1

10 2 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je oblikovati čim bolj funkcionalne, pregledne in uporabniško prijazne dinamične spletne strani s čim bolj obsežno, ažurno in organizirano bazo kontaktnih informacij znanih osebnosti in njihovih predstavnikov, ter tako ponuditi možnost kontaktiranja znane osebnosti oboževalcem, humanitarnim in ostalim neprofitnim organizacijam, publicistom, raziskovalcem, oglaševalcem, učiteljem, staršem, knjižničarjem, ter vsem ostalim, ki to želijo, bodisi poslovno ali za zabavo. Ker pa vzdrževanje take strani ni poceni in je potrebno zagotoviti sredstva za njeno vzdrževanje in za redno ažuriranje baze kontaktnih informacij znanih osebnosti, bo stran uporabljala naročniški model. Dostop do baze kontaktnih informacij bodo imeli samo uporabniki, ki bodo storitev plačali. Zato bo na strani vzpostavljen sistem plačevanja s kreditnimi karticami. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 2

11 3 INTERNET Ko govorimo o internetu, mislimo na sestavljeno omrežje, ki vključuje različna omrežja in posameznike. Pri tem ne gre za en sam enoten sistem. Glede na obseg in število udeležencev je določljiv le okvirno. Možno ga je opredeljevati z različnih vidikov. Pravno-organizacijsko je povsem decentraliziran sestav. Le na nekaterih tehničnih področjih se kažejo prizadevanja po večji centralizaciji. Pa še v tem primeru gre bolj za dogovore o nujnih standardih, po katerih naj bi sistem deloval, kot pa za vodenje. Ker interneta neposredno in v celoti ne upravlja nobena država ali meddržavna organizacija, je dobra podlaga za razmišljanje o samostojnem, avtonomnem kibernetskem prostoru. Tako ga vidijo tudi že na pravnem področju, kjer pa vedno znova zadeva ob interese države kot ozemeljskih tvorb (Toplišek, 1998, str.8). Ob tem pa bi lahko tudi rekli, da gre za največje globalno sestavljeno omrežje povezav (Timmers, 1999, str. 10). Obstaja več definicij interneta: internet so ljudje, računalniki in informacije, ki so elektronsko povezani s skupnimi protokoli za medsebojno komunikacijo. internet je javno svetovno računalniško omrežje. internet je ogromen sistem med seboj po celem svetu povezanih računalnikov. internet je neke vrste globalna računalniška aplikacija - kot zelo zmogljiv računalniški program. internet je informacijska super-avtocesta. Slikovno pa internet ponazarja slika 1. Slika 1: Slikovni prikaz interneta (Vir: Modrijan, str. 3) Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 3

12 3.1 ZGODOVINA Začetek omrežja internet sega v 60-leta, v čas, ko je obrambni oddelek vojske ZDA razvil sistem računalniških omrežij, ki bi bil sposoben delovati tudi, če bi bil izpadel kakšen njegov del v vojni. Sčasoma se je razvoj omrežja internet preselil iz vojaškega kroga najprej na univerze, raziskovalne inštitute in vladne organe ter v zadnjem času tudi v komercialni krog, s čimer se je začel tudi njegov nezadržni vzpon. Število ljudi, ki se priključuje v omrežje internet, se še vedno ekspotencialno povečuje. V Sloveniji se število uporabnikov omrežja internet vsako leto povečuje za dvakrat MEJNIKI Internet je še vedno v fazi nastajanja. Njegov videz in dogajanje na njem sta povsem drugačna kakor pred petimi leti in najverjetneje bo internet čez pet let povsem drugačen kot danes. Da pa bomo lažje spoznali, kako je razvoj interneta potekal do danes, si na kratko poglejmo njegovo zgodovino: 1957: Američani v okviru ministrstva za obrambo ustanovijo Agencijo za napredne raziskovalne projekte ARPA (Advanced Research Projects Agency), katere namen je prinesti ZDA prednost v znanosti in tehnologiji uporabni v vojaške namene : V tem obdobju potekajo raziskave o zmožnostih povezovanja računalniških sistemov, izdela se tudi nekaj preprostih poskusnih mrež. 1967: Izdelan je prvi načrt za omrežje ARPANET. 1969: ARPANET prične delovati, sprva sicer samo zato da bi na praktičnem primeru raziskali zmožnosti računalniških mrež. Prvo vozlišče postavijo v univerzi UCLA, isto leto pa priključijo še 3 vozlišča. Napiše se prvo besedilo RFC (Request For Comment). RFC teksti bodo pozneje postali standarden način podajanja internet standardov. 1970: Na enem od omrežij izdelajo prvi sistem elektronske pošte in elektronskih konferenc. Na Havajski univerzi izdelajo omrežje ALOHAnet, ki ga bodo leta 1972 priključili na ARPANET kot prvi (skoraj) prekomorski priključek. 1971: V ARPANETu je že 15 vozlišč - 23 računalnikov. 1972: Ray Tomlinson napiše program za pošiljanje elektronske pošte po omrežju. Izdelana je Telnet specifikacija (RFC318). S telnet programi se lahko preko omrežja prijavimo na nek oddaljen računalnik kot normalni uporabnik. 1973: Prva mednarodna priključka na ARPANET in sicer po en v Angliji in na Norveškem. Izdelajo se prvi načrti za lokalna omrežja Ethernet. Napiše se specifikacija za prenos zbirk (RFC454). V agenciji ARPA se pričnejo prve raziskave v zvezi z internetom. Izdelajo se prve skice o arhitekturi mednarodnega omrežja omrežij povezanih preko omrežnih priključnih računalnikov. 1974: Izdela se načrt za protokol TCP (Transmission Control Protocol) - protokoli TCP/IP so temelj interneta, omogočajo pa komunikacijo med računalniki v omrežju. 1977: Specifikacija za pošto (RFC733). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 4

13 1979: Začetek konferenčnega sistema USENET. Prve omrežne igre za več igralcev (MUD = Multi User Dungeon). 1981: Prikjučenih 213 računalnikov. 1982: Za ARPANET sta izdelana protokola TCP (Transmission Control Protocol) in IP (Internet Protocol), celoten nabor protokolov sedaj označujemo z TCP/IP. Prvič se pojavi definicija interneta kot omrežja omrežij, ki za komunikacijo uporabljajo protokole TCP/IP. V Evropi je ustanovljeno omrežje EUnet, ki nudi elektronsko pošto in USENET konference. Izdelajo specifikacijo External Gateway Protocol (RFC827), ki podaja delovanje omrežnih priključnih računalnikov. Ti računalniki povezujejo posamezna omrežja v Internetu - so nekakšna hrbtenica interneta. 1983: Na univerzi v Wisconsinu razvijejo imenski strežnik (name server) - sedaj uporabnikom ni več treba vedeti poti skozi omrežje do naslovljenega računalnika. Prehod na TCP/IP protokole. Na univerzi v Berkeleyu izdajo verzijo operacijskega sistema UNIX - 4.2BSD, ki vsebuje podporo za TCP/IP. 1984: Vpeljava DNS-jev (Domain Name Server) - ki omogočajo usmerjanje podatkov skozi omrežje s pomočjo imen računalnikov. Priključenih je 1024 računalnikov. 1986: Izdelan je protokol NNTP (Network News Transfer Protocol) ki močno izboljša zmogljivosti sistema USENET preko protokolov TCP/IP. 1987: priključenih računalnikov. 1988: Virus okuži približno 6000 od računalnikov v internetu. Zato oblikujejo posebno "reševalno ekipo" CERT (Computer Emergency Response Team). Vpeljava protokolov OSI, ki bi naj sčasoma nadomestili TCP/IP, kar pa se pozneje ni zgodilo. Razvije se sistem IRC (Internet Relay Chat). 1989: priključenih računalnikov. 1990: Priklop prvega stroja, kotroliranega na daljavo preko interneta - Internet toaster. ARPANETa ni več. Delovati prične Archie. Prvi komercialni ponudnik priklopa na Internet preko modema - The World (world.std.com). 1991: Začetek delovanja mnogih internet storitev - WAIS (Wide Area Information Servers), Gopher, WWW. Promet na omrežju NFSNET preseže triljon byteov/mesec. 1992: priključenih računalnikov. Na internet se priključi tudi svetovna banka. Pričetek delovanja iskalnega orodja Veronica za preiskovanje strežnikov gopher. Slovenija se priključi na NFSNET. 1993: Bela hiša dobi svojo WWW stran, predsednik Clinton dobi naslov za e- pošto president@whitehouse.gov. Oddajati prične internet Talk Radio. Popularnost interneta močno poveča WWW brkljalnik Mosaic. Pojavijo se novi črvi vendar pa tokrat to niso virusi, temveč iskalna orodja (WWW Worm, Spider, Crawler,...). 1994: ARPANET/Internet praznuje 25-letnico. Pojavijo se prve trgovine na internetu. V Las Vegasu prične oddajati prva "cyberpostaja" RT-FM. Opusti se zahteva po postopni popolni zamenjavi TCP/IP z OSI. Na elektronski pošti se pojavijo nadloge navadne pošte (verižna pisma, reklame...). Promet na NFSNETu preseže 10 triljonov byteov na mesec. WWW postane popularnejši od telneta in je tako po količini prenesenih podatkov na drugem mestu za ftp storitvami. Delovati prične prva "cyberbanka" - First Vitual. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 5

14 1995: Leto interneta - berete o internetu v časopisih, poslušajte o internetu na radiju, gledajte o internetu na televiziji,... Z oddajanjem prične Radio HK, prva radio postaja, ki deluje samo na internetu. WWW postane najbolj izkoriščana usluga na internetu. Delovati začnejo največji internet ponudniki - CompuServe, America Online, Prodigy. V javnosti se pojavijo številne družbe, povezane z internetom, med drugimi tudi Netscape. Velik razmah iskalnih orodij in WWW brkljalnikov. Velike novosti - Java, VRML (virtualni svetovi preko WWW strani). 1996: priključenih računalnikov. Črni četrtek - v Ameriki uvede Communication Decency Act cenzuro na internetu, na tisoče WWW strani se v znak protesta obarva v črno. Prva svetovna razstava (Worlds Exposition) na internetu. V ZDA skušajo komunikacijske družbe doseči prepoved internetnih komunikacij. Vojna med brkljalniki predvsem med Netscapom in Microsoftom. Restrikcije glede javnega dostopa do interneta v nekaterih državah 1997: Ustanovljena je ARIN (American Registry for Internet Numbers), ki bo skrbela za registracijo IP številk, ki jo trenutno vodi InterNIC. Po svetu je že 77 milijonov uporabnikov interneta. Gre za prvi medij, ki je potreboval manj kot pet let za dosego 50 milijonov uporabnikov. 1998: Prva podjetja že aktivno pričenjajo z aplikacijami elektronskega poslovanja. Po svetu je 133 milijonov uporabnikov. 1999: Računalniški gigant Microsoft prične z sistematski nakupi deležev večjih ponudnikov kabelske televizije širom ZDA, kar priča o združevanju interneta in multimedije. 2000: America Online, največji ponudnik internet storitev v ZDA in Time Warner, eno najuspešnejših filmskih podjetij v ZDA, sta najavila združitev. 2001: Po svetu je 365 milijonov uporabnikov, v Sloveniji pa uporabnikov. 2003: Skupno število uporabnikov interneta po svetu znaša kar 652 milijonov, kar presega vse prejšnje projekcije priznanih podjetij za analizo in napovedovanje števila uporabnikov interneta po svetu (Forrester Research, Nielsen Media, Internet Trends). 3.2 ZGRADBA IN DELOVANJE Internet je sestavljen iz množice posameznikov in omrežij, ki so različno prepustna in hitra. Jedro predstavljajo hrbtenice raziskovalnih, komercialnih in državnih omrežij v posameznih državah. Zagotavljajo visoko hitrost in veliko podatkovno prepustnost med regionalnimi omrežji, ki so naslednja v hierarhiji omrežij. Regionalna omrežja povezujejo manjša omrežja in posameznike s hrbteničnim omrežjem (Kutoš, 2001, str. 2). Da lahko računalniki preko omrežij izmenjujejo različne oblike podatkov in med seboj komunicirajo, morajo delovati na podlagi nekega skupka pravil naslavljanja. Ta pravila ali dogovori o načinu komuniciranja se imenujejo protokoli (Jerman- Blažič, Turk, 1996, str.15). Protokole uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju, med drugim tudi za pošiljanje pošte, kjer moramo pravilno napisati naslov prejemnika in odnesti pošto v poštni nabiralnik. Podobna pravila oziroma dogovore moramo Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 6

15 upoštevati tudi pri komuniciranju v internetu, kjer gre vsako sporočilo vsaj skozi tri različne vrste protokolov in sicer omrežnega (IP), transportnega (TCP) in programskega. Omrežni protokol, ki se imenuje tudi IP (angl. Internet Protocol) skrbi za nemoten prenos sporočila od enega do drugega računalnika. Je skupni imenovalec sodobnih telekomunikacijskih storitev. Omogoča prenos podatkov na različnih telekomunikacijskih omrežjih, kot so telefonsko, kabelsko, optično in brezžično (Jerman-Blažič, Turk, 1996, str. 15). Po omrežjih pa se ne prenašajo celotna sporočila ali datoteke, ampak so razdeljeni na manjše pakete. Naloga transportnega protokola, ki se imenuje tudi TCP (angl. Transmission Control Protocol) je, da zagotovi zanesljiv prenos paketov. Ta protokol pakete ustrezno oštevilči in jih lahko na cilju spet pravilno združi v izvorno podatkovno strukturo (Turk, 2001, str. 5). Zadnji, programski ali aplikacijski protokol, skrbi za ugotavljanje uporabnikovih zahtev in podajanje podatkov, ki tvorijo odgovor na poizvedbo uporabnika. Ker se protokola IP in TCP pogosto pojavljata v paru, večkrat govorimo kar o protokolu TCP/IP in TCP/IP omrežjih, ki so podobna internetu. Vendar zaradi tega še ne moremo govoriti o povezavi z internetnim omrežjem. Da bi lahko rekli, da ima nek računalnik povezavo z internetom, mora zadostiti naslednjim pogojem (Vidmar, 1997, str. 374): uporablja protokol TCP/IP, ima svoj IP naslov, lahko pošilja IP pakete vsem računalnikom, ki so priključeni v internet. Dostop do interneta omogočajo ponudniki dostopa do interneta (angl. ISP Internet Service Provider), ki so lahko znanstveno-raziskovalne organizacije, kakršna je pri nas akademska mreža ARNES, ali pa povsem komercialni ponudniki dostopa do interneta, npr. SiOL. Način povezave je odvisen od potreb uporabnika. Zaradi razmaha interneta so tudi posameznikom na voljo čedalje boljše in hitrejše povezave v internet (preko kabelskih omrežij ali z ADSL tehnologijo) (Jenko 2003, str. 8). Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije je tako junija 2005 objavil, da se je delež širokopasovnih povezav v EU letu 2004 povečal za 70%. To je pomenilo v povprečju novih širokopasovnih povezav na dan. Sedaj je v EU preko 45 milijonov širokopasovnih povezav. V letu 2004 je bilo vzpostavljenih 16,5 milijona novih povezav. Med širjenjem širokopasovnih povezav po posameznih državah so velike razlike. Največ širokopasovnih povezav imajo Nemčija ( ), Francija ( ) in Velika Britanija ( ). Slovenija je s širokopasovnimi povezavami v spodnji polovici, kar pa ni presenetljivo, saj gre za absolutne podatke (RIS, junij, 2005). Grafični prikaz arhitekture interneta kaže slika 2. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 7

16 Slika 2: Grafični prikaz arhitekture interneta (Vir: Modrijan Grega, str. 6) 3.3 ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETA PO SVETU Skupno število uporabnikov interneta po svetu zelo hitro narašča. Za boljšo primerjavo si poglejmo primerjavo s televizijo, ki je potrebovala trinajst let, ali radiom, ki je potreboval osemintrideset let, da je dosegel 50 milijonov uporabnikov. internetu je to uspelo v petih letih (Meeker et al, 2000, str. 11). Vsako leto so različna podjetja in organizacije s projekcijami poskušala ugotoviti, kakšno bo gibanje števila uporabnikov interneta v prihodnosti in so se vedno zmotila v svojih napovedih. Dejansko število uporabnikov je bilo v napovedovanem obdobju praviloma vedno višje od tistega, ki se je prikazoval v projekcijah. Omeniti velja še, da pri merjenju podatkov prihaja do težav zaradi različnih metodologij. V praksi se pojavlja vprašanje, kdo se šteje za uporabnika interneta in kako pogosto v nekem časovnem obdobju mora ta oseba internet uporabljati, da ga lahko uvrstimo v skupino aktivnih uporabnikov. Nadalje povzročajo težave pri merjenju tisti uporabniki, ki imajo dostop do interneta, vendar ga ne uporabljajo. V zadnjem času se je nekako uveljavilo pravilo, da se za uporabnika interneta šteje oseba, ki je uporabila internet v zadnjem mesecu. Po najnovejši anketi Eurostat-a, (porabniki interneta v EU), ki je bila izvedena julija 2005, v EU uporablja internet 47 % prebivalcev. Večji delež je med moškimi. Največji delež uporabnikov interneta imajo Švedska (82%), Danska (76%) in Finska (70%). Najmanjši delež imajo Grčija (20%), Madžarska (28%), Litva, Poljska in Portugalska (29%). Največji delež uporabnikov je v starostni stopnji od 16 do 24 let. S starostjo delež uporabnikov pada (Eurostat, 2005). Slovenija se večinoma umešča Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 8

17 nekam v sredino lestvice pred večino novih pristopnic, a zaostaja za velikim delom starih članic. 3.4 RAZMERE V SLOVENIJI Po deležu uporabnikov interneta je Slovenija na ravni povprečja držav Evropske unije. Tudi po deležu gospodinjstev Slovenija ne zaostaja preveč za povprečjem Evropske unije. Število uporabnikov se po projekcijah izvedenih v prejšnjih letih povečuje po najbolj optimističnem scenariju, ki je bil takrat predstavljen. To lahko utemeljujemo z nizko ceno računalniške opreme, nizkimi stroški dostopa in uporabe interneta, aktivno državno politiko, vplivom medijev, raznovrstnostjo in raznolikostjo uporabe in storitev interneta. V poročilu RIS-a o rabi interneta v Sloveniji 2004/2005, je bilo decembra 2004 okoli 750,000 mesečnih uporabnikov interneta. Tedenskih uporabnikov je 650,000, dnevnih pa 350,000. Razlika med uporabniki računalnika in uporabniki interneta se ves čas giblje okoli 10 %. Še nadalje obstaja tudi znaten razkorak glede deleža uporabnikov, predvsem v izobrazbi, dohodku in med regijami (RIS, 2005). Med šolajočimi uporabniki računalnikov in uporabniki interneta jih 41 % dostopa do interneta iz šole. Med zaposlenimi, ki uporabljajo Internet, jih dostopa do Interneta iz službe 77 %. Od doma dostopa do interneta 83 % vseh vprašanih. Največ uporabnikov Interneta - 76 % - je v starostnem območju od 15 do 35 let, 46 % jih je v območju od 36 do 55 let in 13 % jih je starejših od 56 let. Internet uporablja 43 % vprašanih moških in 33 % vprašanih žensk (RIS, 2005). Dostop do interneta ima dobra polovica (55%) vseh slovenskih gospodinjstev, t.j. 376,000 slovenskih gospodinjstev, kar je 133,000 več kot decembra 2002 (RIS, 2005). Po rezultatih telefonske ankete RIS-a (dolžina uporabe interneta) izvedeni , več kot desetina obravnavanih (11%) uporablja internet 10 let ali več, več kot petina obravnavanih (22%) uporablja internet od 5 do 9 let, šestina (15%) pa uporablja internet manj kot 4 leta (RIS, julij, 2005). Izmed tistih, ki internet uporabljajo manj kot 4 leta jih 40% za dostop do interneta uporablja modem, 34 % uporablja ISDN modem, 15% kabelski internet, ADSL pa 11 odstotkov. Izmed tistih, ki internet uporabljajo od 5 do 9 let jih 31% za dostop do interneta uporabja modem, 21% uporablja ISDN modem, 16% kabelski internet, ADSL pa 30 odstotkov. Izmed tistih, ki internet uporabljajo več kot 10 let jih 32 % za dostop do interneta uporabja modem, 11% uporablja ISDN modem, 18% kabelski internet, ADSL pa 39 odstotkov (RIS, julij, 2005). Glede na anketo, ki je bila opravljena maja 2004 tako opazimo povečanje uporabe priključkov ADSL, saj je lani maja imelo priključek ADSL 9% gospodinjstev, zdaj ga ima že petina (25%). V naslednjem letu pa lahko pričakujemo še večji porast priključkov ADSL, saj ga v naslednjih 12 mesecih načrtuje 15% vprašanih. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 9

18 Zanimivi so tudi rezultati ankete RIS-a o e-nakupovanju glede na dolžino uporabe interneta. Izmed tistih ki internet uporabljajo manj kot 4 leta jih je le 8% opravilo nakup izdelka preko interneta v zadnjih 12 mesecih. Izmed tistih, ki internet uporabljajo od 5 do 9 let, jih je 16% opravilo nakup v Sloveniji, 8% pa nakup v tujini, Izmed tistih, ki internet uporabljajo več kot 10 let pa jih je nakup v Sloveniji opravilo 26 %, v tujini pa 8% (RIS, 2005). Glede na namen, pogosto, oziroma redno uporablja internet tri četrtine obravnavanih za dopisovanje s prijatelji in znanci, dve tretjini za branje dnevnih novic, polovica za surfanje kar tako, dobra tretjina (37%) za lokalne informacije, informacije o prireditvah in prenašanje glasbe z Interneta, četrtina za informacije o kino sporedih, petina za nakupovanje, naročanje, rezervacije preko interneta (17%), informacije o TV sporedih, šestina za borzne informacije (16%), iskanje zaposlitve (15%), malo (7%) pa za igre prek interneta, še manj (4%) za igre na srečo, najmanj (2%) pa za služenje denarja s surfanjem (RIS, 2005). 3.5 PROBLEMATIKA VARNOSTI Storitev svetovnega spleta se poslužuje vedno večje število uporabnikov. Uporaba v poslovne namene postaja čedalje pogostejša. S tem se večajo zahteve po varnosti in zanesljivosti. S širjenjem postaja svetovni splet čedalje bolj ranljiv, zato ga je potrebno pred potencialnimi vlomilci čim bolje zaščititi. Varna uporaba svetovnega spleta pomeni varnost dostopa do virov v omrežju, varnost prenosa podatkov in neovrgljivost izvora informacij. Prvo dosežemo z gesli in filtri, drugo s šifriranjem sporočil, tretje pa z elektronskimi podpisi RAZLIČNI TIPI PROGRAMOV NAREJENI Z ZLOBNIMI NAMENI Varnost na internetu postaja vedno bolj pereča tema, saj se v zadnjem času pojavlja vse več različnih tipov programov, ki so narejeni z zlobnimi nameni. Ti lahko poškodujejo računalnik in podatke v njem, upočasnijo delovanje interneta in uporabijo računalnik za širjenje med lastnikove prijatelje, sorodnike, sodelavce in drugam po spletu. Dobra novica je, da lahko z malo pazljivosti in razmišljanja zmanjšamo verjetnost, da bi postali žrtev teh nevarnosti. Tukaj je potrebno poudariti, da so virusi samo eden od različnih tipov programov, ki so narejeni z zlobnimi nameni. Pogosto imenujemo viruse tudi računalniške črve, trojanske konje in ostale vrste zlobnih programov. To lahko zmede uporabnike, saj so dandanes virusi veliko manj pogosti, kot so bili včasih. Danes prevladujejo predvsem trojanski konji in črvi. Zaradi tega se uporabniki pogosto varujejo samo pred določenim tipom zlobnih računalniških aplikacij in so bolj ranljivi za ostale RAČUNALNIŠKI VIRUSI Virus je računalniška koda, ki je napisana z izrecnim namenom samodejnega širjenja. Nekateri virusi so le rahlo nadležni, drugi pa naravnost uničujoči, saj lahko poškodujejo strojno opremo, programsko opremo ali podatke (Microsoft, 2004). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 10

19 Računalniški virusi se širijo po enakem principu kot virusi v naravi (okužijo sistem zdrave celice, v našem primeru "zdrav" program ali datoteko). Z zagonom okuženega programa se aktivira tudi virus, ki v ozadju preverja okolje in sproti okuži vse "zdrave" datoteke oz. programe s katerimi pride v stik. Virus se lahko razširi zelo hitro, še posebej v primeru, ko uporabnik tako datoteko/program z uporabo interneta, diskete, CD-ja ali drugega medija posreduje drugim uporabnikom. Računalniški virusi niso omejeni samo na osebne računalnike z okoljem Microsoft Windows. Obstajajo tudi za razne UNIX/Linux sisteme, operacijske sisteme, ki poganjajo vgradne naprave, kot so mobilni telefoni ali dlančniki. Zgodovinsko gledano so se prvi računalniški virusi pojavili za velike računalnike, nakar so se pisci virusov, skupaj z večanjem dostopnosti osebnih računalnikov, osredotočili na osebne računalnike. Do nedavnega so bili virusi zmožni okužiti le datoteke programov.exe,.com, vendar so se s prihodom raznih skriptnih jezikov - macrojev v različnih programih (npr. Word, Excel, Outlook, ipd) virusi naselili tudi v datoteke dokumentnih tipov.doc,.xls,.eml,.html, ipd. S tem se je dokončno zabrisala meja med datotekami, ki lahko vsebujejo virus in tistimi, ki so na to imune ČRVI Črvi se prav tako kot virusi razširjajo samodejno, s to razliko, da ne okužijo obstoječih datotek ali programov. Ostanejo aktivni v delovnem pomnilniku in se skušajo preko omrežja (interneta) ter avtomatiziranih mehanizmov (npr. razpošiljanje elektronske pošte) operacijskega sistema razširiti na čim več računalniških sistemov. Nevarni so prav zaradi izjemne sposobnosti hitrega širjenja: svoje kopije lahko naprimer pošlje na vse naslove, ki jih ima uporabnik v adresarju, računalniki naslovnikov pa bi naredili isto, kar povzroči učinek domin. Velik omrežni promet, ki je posledica širjenja črva, lahko upočasni poslovna omrežja in celo internet kot celoto (Microsoft, 2004). Poleg tega večina črvov vsebuje tudi različne prijeme, ki izkoriščajo varnostne luknje v sistemu in s tem odpirajo stranska vrata (angl. backdoor), ki omogočajo dostop in nadzor računalnika s strani tretjih oseb in drugo (brisanje datotek, spreminjanje nastavitev, ipd) TROJANSKI KONJI Ena od osnovnih različic škodljive programske kode je tudi trojanski konj. Običajno se predstavlja kot uporaben ali zabaven programček (npr. ohranjevalnik zaslona). Tako kot njegov legendarni soimenjak pa vsebuje tudi destruktivni del: medtem ko je program aktiviran, uničuje datoteke ali ustvari stranska vrata, ki omogočijo tretjim osebam popoln nadzor nad uporabnikovim računalnikom in datotekami na njem (npr. kraja gesel) (ARNES, 2004). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 11

20 Trojanski konji samodejno ne okužijo drugih računalnikov ali programov, kar je značilno za dve drugi družini škodljivih programskih kod, črvi in virusi KAKO IZBOLJŠATI VARNOST Omrežje internet samo po sebi ne zagotavlja potrebnih pogojev za varno komunikacijo in elektronsko poslovanje. Za varnost je potrebno poskrbeti z izbiro ustreznih tehnologij, metod in rešitev, ter jih povezati v celoto tako, da bo varnost komunikacije prek interneta največja. Na internetu je na voljo veliko programov za zaščito računalnika. Zato je priporočljivo v svoj računalnik prenesti in namestiti protivirusno programsko opremo, požarne zidove, orodja za odstranjevanje vohunske programske opreme in druga orodja za povečanje zaščite računalnika in za njegovo nemoteno delovanje. Čeprav imajo virusi, črvi in trojanski konji zelo različne značilnosti, obstaja nekaj glavnih načinov, kako zaščititi računalnik pred njimi: nikoli ne odpiramo prilog elektronske pošte, ki prihaja od neznanih ljudi, nikoli ne odpiramo prilog elektronske pošte ljudi, ki jih poznate, razen če dobro veste, kaj priloga vsebuje, protivirusno programsko opremo redno posodabljamo. 3.6 ZASEBNOST NA INTERNETU DEFINICIJA ZASEBNOSTI Zasebnost je temelj človeškega dostojanstva, kot je to svoboda druženja in svoboda govora, nekateri avtorji celo trdijo, da so vse človekove pravice neke vrste posamični vidiki pravice do zasebnosti. Pravica do zasebnosti je sicer temeljna, vendar ni absolutna, v sodobni družbi pa je postala ena najpomembnejših človekovih pravic. Podobno kot Gary T. Marx je Banisar pravico do zasebnosti določil kot ''mejo, do katere družba lahko vdre v posameznikove zadeve''. Zasebnost ni enodimenzionalen pojem; različni avtorji vidijo več dimenzij zasebnosti (Čebulj, 1992, str. 7): zasebnost v prostoru (želja posameznika, da ima možnost biti sam, torej ločen od fizične prisotnosti drugih ljudi), zasebnost osebnosti (svoboda misli, opredelitve, izražanja) in informacijska zasebnost (možnost posameznika, da obdrži podatke in informacije o sebi, ker ne želi, da bi bili z njimi seznanjeni drugi). Poročilo Privacy & Human Rights 2003 loči naslednje vrste zasebnosti (Laurant, 2003): informacijska zasebnost, ki določa načine zbiranja in uporabe zasebnih podatkov, kot so informacije plačilnih kartic, zdravstvene, vladne informacije in druge, zasebnost telesa, ki obsega zaščito fizičnega telesa človeka pred nasilnimi postopki, kot so genetični testi, testi na poživila in preiskave človeških votlin, Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 12

21 zasebnost komunikacij, ki zajema zaščito in zasebnost pošte, telefonskih pogovorov, elektronske pošte in drugih načinov komuniciranja in prostorska zasebnost, ki vzpostavlja mejo vdora v domače, poslovno ali javno okolje, kot so video nadzori. Poročilo nadalje ugotavlja, da sta v sodobni družbi najbolj ogroženi informacijska zasebnost in zasebnost komunikacij PROBLEMATIKA ZASEBNOSTI V INTERNETU E-vsebine omogočajo razvoj virtualnega sveta na internetu, ki zahteva od uporabnikov uporabo vse več osebnih podatkov, ti pa se skozi uporabo različnih tehnologij tako ali drugače pregledujejo, analizirajo in shranjujejo na internetu. Zaradi globalne narave interneta se s tem zelo povečujejo možnosti zlorabe, čemur smo v zadnjih letih vse večkrat priča. To vključuje kraje in protipravno uporabo zasebnih podatkov kot so računalniška gesla, številke kreditnih kartic, zdravstveni podatki, poslovni podatki in danes vse bolj pogoste in pereče kraje upravnih podatkov oziroma kraja identitete (ang. identity theft). Poleg tega je vse bolj pereč problem spremljanja in zbiranja uporabnikovih nakupovalnih in življenjskih navad ter uporabe interneta (angl. user profiling) ter povečevanje možnosti protipravne uporabe in prodaje teh podatkov zainteresiranim poslovnim in drugim kupcem. Te aktivnosti so postale posebej zanimive tudi komercialno, saj obstajajo tudi podjetja, ki se z zbiranjem različnih osebnih podatkov sistematično ukvarjajo in te podatke tudi tržijo zainteresiranim uporabnikom (turistične agencije, finančne institucije, trgovska podjetja...). Varovanje osebnih podatkov je splošna problematika, še posebej pa je aktualna v povezavi z internetom. Tehnologija omogoča tako pasivno spremljanje uporabe in navad (angl. cookies), kot tudi aktivno zbiranje podatkov preko takih in drugačnih vohunskih programov (angl. spyware), črvov (angl. worms), uporaba tehnologij rudarjenja podatkov (angl. data maining), itd. Meje zasebnosti se s tem drastično zmanjšujejo. Vse to pa vnaša nemir in nezaupanje uporabnikov, ki v večini primerov ne razumejo in ne poznajo tehnologij in okolja v zadostni meri, da bi se sami ustrezno zavarovali pred nevarnostmi povezanimi z varovanjem osebnih podatkov (GZS, 2005). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 13

22 4 MODELI SPLETNIH STRANI Bitka za uporabnike je na internetu dobila povsem novo bojno polje. Časi, ko so podjetja in razne druge organizacije na spletu objavilo samo vizitko, so mimo. Sedaj lahko podjetja, organizacije in samostojni podjetniki za svoj nastop na internetu izbirajo med več različnimi modeli ali njihovimi kombinacijami. V nadaljevanju sem preučil nekaj modelov, da bi ugotovil, kateri izmed njih bi bil najbolj primeren za spletne strani za stike z znanimi osebnostmi. Skušal sem predvsem ugotoviti, na kakšen način obiskovalcem spletnih strani ponuditi vsebino in kako zagotoviti sredstva za vzdrževanje strani in za redno ažuriranje baze kontaktnih informacij. 4.1 OGLAŠEVALSKI MODEL Oglaševalski model je zelo razširjen model med e-podjetij. Vsebina strani, naj si bodo to informacije ali storitve, je večinoma zastonj ali delno sponozorirana s strani oglaševalcev. Ker pa je uspešnost tega modela odvisna predvsem od števila obiskovalcev, je primeren za strani z velikim številom obiskovalcev. 4.2 POSREDNIŠKI MODEL Pri posredniškem modelu posredniki na spletu posredujejo med porabniki in prodajalci in jim tako omogočijo srečanje in transakcijo. Pri pogodbi o posredovanju se ena stranka, posrednik, obveže, da bo drugo stranko, komitenta, spravil v stik s tretjo stranko z namenom sklenitve določenega gospodarskega posla. Komitent pa se obveže, da bo posredniku plačal provizijo. Spletni posredniki posredujejo na medorganizacijskem trgu (B2B) in na trgu končnih porabnikov, med podjetji in porabniki (B2C) in med porabniki (C2C). 4.3 PARTNERSKI MODEL PRIPOROČIL Pri partnerskem modelu pride do sodelovanje dveh ali večih spletnih podjetij ali organizacij in to na več ravneh. Sodelovanje je lahko naprimer na ravni izmenjave pasic, plačila za klike, pogodbe o delitvi prihodka ali kaj tretjega. Člani partnerskega omrežja promovirajo proizvode in storitve na svojih spletnih straneh, pri čemer so plačani z vnaprej določenim odstotkom od prodaje posameznega artikla ali storitve. Pozitivna stran partnerskega modela priporočil je predvsem v tem, da spletne strani v partnerskih omrežjih niso tako odvisne od visokega prometa kot strani narejene po oglaševalskem modelu. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 14

23 4.4 MODEL SKUPNOSTI Podatki raziskave podjetij McKinsey & Co in Jupiter Media Metrix (Nua Surveys, 2002) pravijo, da ena tretjina obiskovalcev strani ponudnikov spletnih storitev uporablja funkcije namenjene internetnim skupnostim. Za te obiskovalce je značilno, da je verjetnost ponovnega obiska spletne strani devetkrat večja od ostalih in verjetnost nakupa dvakrat večja. Izsledki raziskav so pokazali, da samo ena spletna prodajalna od desetih največjih v kategoriji oblačil uporablja funkcije namenjene graditvi skupnosti, od največjih deset splošnih internet trgovin pa gradita skupnost samo dve (Mikolič, 2001, str. 21). Člani spletnih skupnosti s svojim sodelovanjem prispevajo del vsebine, v kar vložijo svoj čas, energijo in znanje. 4.5 POSREDNIŠKO INFORMATIVNI MODEL Posredniki informacij so spletna podjetja, ki zbirajo in prodajajo informacije o nakupnih navadah internetnih uporabnikov. Spletna podjetja uporabnikom ponudijo ugodnejši dostop do interneta, popust pri nakupu računalniške opreme ali kake druge ugodnosti, v zameno pa lahko spremljajo njihove spletne aktivnosti. Tako pridobljene podatke prodajo raznim podjetjem, ki te podatke uporabijo za optimiziranje trženjskih akcij in izboljšanje storitev. Lahko pa model deluje tudi obratno in sicer tako, da so porabnikom posredovane informacije o spletnih straneh. 4.6 MODEL PROIZVAJALCA Pri modelu proizvajalca gre predvsem za skrajšanje tržne poti. Ta model omogoči porabniku neposreden stik s proizvajalcem brez posrednikov. Neposreden stik s porabniki podjetju omogoča poznavanje svojih strank in njihovih preferenc ter nižje stroške, kar privede do nižjih cen izdelkov oz. storitev. Nekatera večja podjetja, ki uporabljajo ta model in na svojih spletnih straneh ponujajo neposredno prodajo so naprimer Intel, Cisco in Apple. 4.7 NAROČNIŠKI MODEL Pri naročniškem modelu uporabniki za dostop do vsebin plačujejo naročnino. Spletnih strain, ki uporabljajo ta model je vedno več. Člani za mesečno naročnino dobijo več vsebine, ki ne vsebuje reklamnih sporočil. Tak model bom uporabil tudi za spletno stran za stike z znanimi osebnostmi. Model naročnin predvsem uporablja dostikrat zamolčana, vendar zelo obsežna pornografska industrija. 4.8 UPORABNIŠKI MODEL Uporabniški model je dokaj podoben naročniškemu modelu, vendar pa tu uporabnik plača samo za prenešene podatke in ne celoten paket. Spletne strani, ki uporabljajo ta model, zaračunajo uporabnikom članke, raziskave in ostale storitve na strani. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 15

24 4.9 MODEL E-TRGOVCA Internetne trgovine so spletna mesta, kjer lahko uporabniki interneta kupujejo izdelke ali storitve. Pri tem ni nujno, da imajo poslovalnice tudi v realnem svetu. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 16

25 5 IZDELAVA SPLETNIH STRANI Za uspešen nastop na svetovnem spletu je treba upoštevati nekaj temeljnih načel, ki veljajo v svetu interneta. Predvsem značilnosti vsebine, jezika, navigacije, celostnega koncepta, oblike in primernosti informacij. Še tako privlačna podoba ali obsežna in morda kvalitetna vsebina ne moreta nadomestiti slabega vtisa, ki ga zapustijo zastarele spletne strani. Izdelava spletnih strani zahteva celovit pristop. Spletna stran mora biti privlačna, predvsem pa uporabna, kar je navsezadnje tudi osnovni cilj. Pravilno izdelana stran ima velik prodajni potencial, prikaže nas v pozitivni luči in uporabnika zainteresira, da si prebere več o izdelku ali storitvi. 5.1 SESTAVINE DOBRIH SPLETNIH STRANI Spletna stran mora zadovoljiti uporabnika, zato mora zadoščati nekaterim kriterijem, ki jih uporabljajo tudi pri podeljevanju nagrad za najboljše spletne strani. Ti kriteriji so (Skrt, 2003): oblikovna podoba, navigacija, vsebina, uporabnost, interaktivnost in trženjski vidik OBLIKOVNA PODOBA Ko uporabnik prvič prispe na neko spletno stran, najprej opazi oblikovno podobo. Izkušnje kažejo, da je najboljša oblikovna podoba tista, ki je preprosta in ki ne vsebuje nepotrebnih odvečnih elementov. Pri obliki je potrebno največ pozornosti posvetiti všečnosti, navigaciji, barvam, ozadju, grafičnim elementom, tipografiji in velikosti pisave. Pri ustvarjanju oblikovne podobe moramo upoštevati naslednje stvari (Skrt 2003): pretiravanje s količino barv na strani ni priporočljivo, izogibati se je potrebno nekoristnim animacijam, utripajočim in premikajočim napisom, zvočnim datotekam ipd., ozadje mora biti ves čas enako in ne sme izstopati, okoli teksta moramo puščati dovolj praznega prostora, pisava mora biti čitljiva in dovolj velika za uporabnika, uporaba grafičnih elementov mora vsebino le popestriti, nikakor pa je ne sme zadušiti, grafični elementi in slike morajo biti zaradi časa nalaganja spletne strani optimizirani in shranjeni v primernem grafičnem formatu (gif ali jpg), zaradi boljše čitljivosti naj se uporablja temna pisava na svetli podlagi. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 17

26 Dobra oblikovna podoba naredi vtis harmonije barv, slik in vsebine, vendar pa se je potrebno zavedati, da je še tako lepo oblikovana spletna stran brez uporabne vrednosti, če ne vsebuje vsebine, ki bi obiskovalca pritegnila in ga prepričala, da se je nanjo še vredno vrniti. Pri izdelavi spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi sem oblikovno podobo, zaradi pomanjkanja sredstev za najem oblikovalca izdelal sam. Pri tem sem se držal načela čim večje preprostosti, a hkrati všečnosti spletnih strani. Izogibal sem se nekoristnim animacijam in prevelikim slikam. Pri izbiri barvnih kombinacij sem se držal nekaterih navodil, ki jih je dobro upoštevati pri delu z barvami (Rubin, 2003, str. 13): jasno določimo rezultate, ki jih želimo doseči, izberemo glavno barvo, ki odraža potrebe projekta, v skladu z glavno barvo določimo barvni sestav. Nobena barva na straneh ne nastopa samostojno. Poznamo deset osnovnih barvnih sestavov. Ti so (Rubin, 2003, str. 13): akromatični: brezbarven, uporablja le sive in črne tone, analogni: uporablja katerekoli tri zaporedne barve ali odtenke v barvnem krogu, neskladni: gre za kombinacijo določene barve, ki je v barvnem krogu desno od njene komplementarne barve, komplementarni sestav: kombinira barvi, ki sta v barvnem krogu diametralno nasproti druga drugi, monokromatični: uporablja eno barvo v kombinaciji z enim odtenkom ali z vsemi njenimi odtenki, nevtralni sestav: uporablja eno barvo, ki jo nevtralizira z dodatkom komplementarne ali črne barve, delno komplementarni sestav: sestavljen iz izbrane barve in dveh tonov z obeh strani njene komplementarne barve, primami sestav: kombinacija nasičene rdeče, rumene in modre, sekundarni sestav: kombinacija sekundarnih barv (zelene, vijolične in oranžne), terciarni triadni sestav: kombinacija v barvnem krogu enako oddaljenih barv. Sam sem se pri izbiri barvnih kombinacij odločil za primarni sestav, saj modra barva pooseblja mir in zanesljivost, rumena in rdeča barva pa stran poživita. Tako spletne strani delujejo umirjeno in živo obenem (slika 3). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 18

27 Slika 3: Oblikovna podoba vstopne strani (Vir: Lasten vir) VSEBINA Ko uporabnik dobi prvi vtis o oblikovni podobi strani, se bo osredotočil predvsem na vsebino. Spletne strani morajo biti redno vzdrževane. Tekst mora biti slovnično pravilno napisan, vsebina razumljiva, jedrnata, verodostojna in uporabna. Potrebno je poudariti, da se pri izdelavi spletnih strani uporablja drugačna pravila kot pri pisanju besedila pri tiskanih medijih. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da spletni obiskovalci z zaslona le s težavo prebirajo dolga besedila (Skrt, 2003). Razne študije so pokazale, da je branje z zaslona približno 25 % počasnejše kot branje besedila na papirju, mnogim pa je branje z zaslona tudi neprijetno. Zato velja nekakšno nepisano pravilo, da se mora na spletnih straneh uporabiti polovico manj besedila kot v tiskanih medijih. Poznamo pet različnih načinov pisanja besedil in sicer promocijsko besedilo, zgoščeno besedilo, besedilo za hitro branje, objektivno besedilo in kombinirano besedilo (Skrt, 2003). Sam sem na strani uporabil kombinirano besedilo. Vsebina strani mora biti zato kratka, jedrnata in razdeljena v več logičnih enot. Stran z besedilom ne sme biti prenapolnjena. Dolga besedila razdelimo na poglavja in jih predstavimo na podstraneh. Za lažje prehajanje po podstraneh pa uporabimo pomenljive naslove in poudarimo ključne besede. Pred objavo na spletu je potrebno vse strani slovnično pregledati, saj slovnične napake mečejo slabo luč ter odvračajo uporabnike. Predvsem pa je pomembno, da najpomembnejše informacije predstavimo na način, ki bo uporabnika pritegnil. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 19

28 5.1.3 TEHNOLOGIJA Spletne strani se morajo nalagati kar se da hitro in zanesljivo. Grafični elementi morajo biti optimizirani in shranjeni v ustreznem formatu. Predvsem pa je pomembno, da so spletne strani nameščene na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Pred objavo je potrebno preveriti delovanje strani pri različnih ločljivostih, pri različnih hitrostih povezav in z različnimi brkljalniki (Microsoft Explorer, Netscape Navigator, Mozilla Firefox, Opera, Konqueror). Stran mora biti dobro vidna pri različnih ločljivostih, vsekakor pa pri ločljivosti 800x600 in 1024x768, ki jo uporablja večina uporabnikov. Preveriti je potrebno tudi vse povezave, ki se na straneh nahajajo INTERAKTIVNOST Ker splet, kot medij, omogoča dvosmerno komunikacijo med spletno stranjo in njenimi uporabniki, so dobro oblikovane spletne strani narejene tako, da izkoriščajo to možnost. Interaktivnost, ki omogoča aktivno vlogo uporabnikov na spletnih straneh, zagotovimo s pomočjo raznih obrazcev in aplikacij kot so forum, nagradne igre, vpisovanje informacij, izpolnjevanje obrazcev. Interaktivnost je še posebej pomembna za spletne strani, ki želijo graditi dolgoročen odnos s svojimi uporabniki. Ker je osebni stik z uporabniki zelo pomemben, sem možnosti komuniciranja vgradil tudi v spletne strani za stike z znanimi osebnostmi. Že takoj na vstopni strani se obiskovalcem ponudi možnost, da pošljejo svoje predloge, želje, vprašanja, mnenja in kritike v zvezi s spletno stranjo. S tem si zagotovimo od uporabnikov dragocene povratne informacije, ki omogočajo nadaljnje prilagoditve spletnih strani njihovim željam KRMILJENJE Ker moramo na spletnih straneh uporabnikom zagotoviti kar se da olajšan dostop do informacij, morajo spletne strani vsebovati enostavno, pregledno in konsistentno krmiljenje, ki bo uporabnikom omogočalo hitro sprehajanje po vsebinah spletnih strani. Le te morajo biti pravilno podane in logično razvrščene, kajti le tako bo uporabnik prišel do iskanih informacij brez nepotrebnih naporov. Uporabnik mora v vsakem trenutku natančno vedeti, kje na straneh se nahaja. Strani z več vsebine morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, ki poskrbi, da uporabnik lažje in veliko hitreje pride do željenih informacij. Tudi spletne strani za stike z znanimi osebnostmi vključujejo iskalnik, saj tako uporabniki veliko lažje pridejo do željenih kontaktnih informacij. Kvaliteto krmiljenja preverimo s testiranjem naključnih uporabnikov. Pri tem opazujemo in merimo, kako hitro bodo specifično vsebino našli in s kakšnimi težavami se bodo pri iskanju srečali UPORABNOST Pojem uporabnosti se prepleta z drugim vidiki oblikovanja spletnih strani, in sicer kreativnosti, grafike, hitrosti nalaganja, krmiljenja, vsebinskih vidikov in všečnosti. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 20

29 Pri tem je pomembno, da uporabniki spletne strani uporabljajo z zadovoljstvom in na njih hitro najdejo željene podatke in informacije. Stopnja uporabnosti spletnih strani je odvisna od večih vidikov in sicer kvalitetne vsebine, enostavnega krmiljenja, od časa, ki ga uporabniki potrebujejo, da pridejo do željenih informacij, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in zagotavljanja podpore uporabnikom TRŽENJSKI VIDIK STRANI Pri trženjskem vidiku je predvsem pomembna obiskanost spletnih strani. Temu vidiku sem posvetil zelo veliko pozornosti tudi pri izdelavi spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi. Še tako dobra spletna stran je namreč popolnoma neuporabna, če ni obiskana. Uporabnike interneta moramo o obstoju spletnih strani primerno obveščati. To naredimo najprej z vpisom spletnih strani v vse najpomembnejše svetovne spletne imenike in iskalnike, nato pa je zelo priporočljivo spletne strani oglaševati in to tako na spletu, kot tudi v tradicionalnih medijih. 5.2 UPORABLJENA RAZVOJNA ORODJA IN PROGRAMSKI JEZIKI HTML HTML (HyperText Markup Language) je jezik namenjen pisanju spletnih strani. Gre za navadno tekstovno datoteko, ki vključuje značke (angl. tags). Ti brskalniku povedo, na kakšen način naj spletno stran na zaslonu prikažejo. Končnica datoteke mora biti htm ali html. HTML datoteke lahko ustvarjamo in urejamo s pomočjo specializiranega programa ali z navadnim urejevalnikom besedil PHP Strokovnjaki pravijo, da je PHP HTML-embedded scripting language. Po naše bi se reklo, da je PHP skriptni jezik, ki je vključen v opisni HTML jezik. Vse skupaj se odvija v spletnem strežniku. Nekdo pride na našo spletno stran, spletni strežnik zaradi končnice datoteke.php zažene interni tolmač PHP, ki to stran obdela in kot rezultat vrne opisni jezik HTML, ki ga zna prikazati (skoraj) vsak spletni brkljalnik. Spletni strežnik za začetek kode PHP uporablja znak <? za konec pa?>. Vse kar je med oznakami za začetek in konec, se šteje za kodo PHP, ki jo obdela naš strežnik. Vsakdo, ki vsaj malo pozna programski jezik C, bo opazil, da je PHP podoben C-ju, vendar v nekaterih primerih PHP ponuja veliko več kakor C in je dosti bolj prilagodljiv. Vse spremenljivke se začnejo z znakom $ (znak za dolar). V PHP-ju spremenljivk ni treba vnaprej deklarirati, niti ni treba navesti, katerega tipa so. Različnih podatkovnih tipov je v primerjavi s kakim drugim jezikom malo, pa vendar za potrebe v spletnih straneh povsem zadoščajo. Komentarji v kodi se označujejo z kombinacijo /* in */ ali pa z znakom //. Programiranje v PHP je najbolj razumljivo, če si predstavljamo, da je namesto monitorja naša izhodna naprava okno v spletnem brskalniku. Za izpis podatkov na našo izhodno napravo uporabimo funkcijo echo() (Ravter, 2001). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 21

30 5.2.3 MySQL PODATKOVNA BAZA MySQL je strukturirana zbirka podatkov. To lahko zajema vse od preproste nakupovalne liste, galerije slik, do obsežnega števila informacij v družbenem omrežju. Načrtovalci, skrbniki, programerji in analitiki uporabljajo orodja, ki olajšajo opravila, prikrijejo kompleksnost informacijskih sistemov in omogočajo hitro ter učinkovito implementacijo novih zamisli in nujnih posegov. Mednje spadajo prav gotovo tudi sistemi za upravljanje baz podatkov (SUBP), ki omogočajo shranjevanje in dostop do podatkov, organizacijo ter manipulacijo s podatki, izvajanje varnostnih opravil itd. MySQL je relacijski SUBP. Relacijska baza hrani podatke v različnih tabelah in ne shranjuje vseh podatkov le na eno. To dodaja hitrost in fleksibilnost. Omenjene tabele so povezane z relacijami, tako da je mogoče po želji združiti podatke iz več tabel. Del kratice SQL pri MySQL pomeni "Structured Query Language" - najbolj pogost standardiziran jezik, ki se uporablja za dostopanje do baze podatkov (Ravter, 2001). MySQL je programska oprema odprtega vira (angl. open source). Odprti vir lahko vsak uporablja in spreminja. Kdorkoli ima možnost povleči MySQL iz interneta in ga brezplačno uporabljati. Za začetek je potrebno biti seznanjen z nekaj terminologije, anatomijo podatkovne baze pa kaže slika 4: baza (angl. database) - skupek vseh tabel, funkcij in nasploh vseh persistentnih podatkov, ki se nahajajo na strežniški strani, tabela (angl. table) - zaključena celota večjih podatkov z enako strukturo enakimi vrsticami, vrstica (angl. row) - samostojen vpis v tabeli, ki sestoji iz polj, polje (angl. field) - najmanjša enota informacije znotraj ene vrstice; s polji je moč matematično in drugače manipulirati znotraj jezika SQL, zato morajo imeti polja določen tip (številski, tekstovni...). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 22

31 Slika 4: Anatomija podatkovne baze (Vir: Šuster, 2002) Zelo uporabna je predvsem kombinacija zbirke podatkov MySQL s programskim jezikom PHP. Z programskimi dokumenti, kreiranimi v jeziku PHP, lahko preko leteh urejamo bazo na strežniku MySQL. S skripto PHP lahko podatke iz MySQL baze uporabimo na svojih spletnih straneh in jih tako naredimo interaktivne. Ker same aplikacije odčitavajo podatke neposredno iz baz, je hitrost delovanja zajamčena in to ne glede na število elementov prikaza in število produktov oz. storitev MACROMEDIA DREAMWEAVER Macromedia Dreamweaver je orodje za izdelavo in upravljanje spletnih strani. Za njegovo uporabo ne potrebujemo znanja jezika HTML, če pa želimo kodo vnašati neposredno, za to uporabimo pogled v kodnem načinu (angl. code view). 5.3 OPIS DELOVANJA SPLETNE STRANI Z BAZO PODATKOV Celotna ideja spletne strani z bazo podatkov je omogočiti vsebini strani, da je shranjena v bazi, to vsebino pa potem lahko dinamično povlečemo iz baze za kreiranje spletnih strani, ki so potem vidne vsem, ki uporabljajo spletni brkljalnik. Tako imamo na eni strani sistema obiskovalca strani, ki uporablja spletni brkljalnik in ki pričakuje da se mu bo naložila standardna stran v navadnem HTML načinu, na drugi strani pa imamo vsebino strani, ki se nahaja v eni ali več tabelah v MySQL bazi in ki razume in se odziva le na SQL poizvedbe (ukaze). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 23

32 PHP skriptni jezik je nekaka vez med obema, ki razume in govori oba jezika. Z uporabo določene PHP kode se lahko namreč povežemo z MySQL bazo, in iz nje potegnemo ter prikažemo vsebino na način, ki si ga želimo. Sam postopek, ko obiskovalec obišče stran na spletni strani z bazo podatkov teče po naslednjih korakih: spletni brkljalnik obiskovalca zaprosi za spletno stran z uporabo standardnega URL, programska oprema spletnega strežnika prepozna, da je zahtevani dokument PHP skripta, in ga tako tudi obravnava z uporabo PHP plug-in preden se odzove na zahtevo strani, nekateri PHP ukazi se povežejo na MySQL bazo in zahtevajo vsebino ki pripada določeni spletni strani, MySQL baza se odzove in pošlje zahtevano vsebino PHP skripti, PHP skripta shrani vsebino v eno ali več PHP spremenljivk, ter uporabi echo funkcijo da jo prikaže kot del spletne strani, PHP plug-in zaključi z izročitvijo kopije HTML-ja, ki jo je oblikoval spletnemu strežniku. Spletni strežnik pošlje HTML brkljalniku, kot bi bil navaden HTML dokument, s to razliko, da ni prišel neposredno iz HTML dokumenta, ampak je za izdelavo strani poskrbel PHP vstavek (angl. plug-in). 5.4 POTEK IZDELAVE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI Ker spletna stran uporablja naročniški model, pri katerem uporabniki za dostop do vsebin plačujejo naročnino, sem stran zasnoval tako, da obsega dva ločena dela, in sicer predstavitveni del, ki je dostopen vsem in katerega namen je karseda natančno predstaviti vsebino drugega, plačniškega dela strani IZDELAVA PREDSTAVITVENEGA DELA SPLETNE STRANI Pri izdelavi predstavitvenega dela spletne strani sem se držal načela čim večje preprostosti, a hkrati všečnosti strani, kar naj bi tudi pripomoglo k temu, da bi stran pridobila čim večje število naročnikov. Uporabnik mora tu dobiti tudi natančne informacije o tem, kateri naslovi se nahajajo na plačljivih straneh, kakšne so cene naročnine in na kakšen način je možno naročnino plačati. Strani v tem delu sem sestavil v navadnem html jeziku. Gre za navadno tekstovno datoteko, ki vključuje značke. Ti brskalniku povedo, na kakšen način naj se stran na zaslonu prikaže. Predstavitvenih strani namreč skoraj ni potrebno ažurirati, zato se mi je zdel tak način primeren. Izogibal sem se tudi nekoristnim animacijam in prevelikim slikam, tako da je dostop možen tudi v slabših infrastrukturnih razmerah. Pri izbiri barvnih kombinacij sem se držal navodil, ki jih je potrebno upoštevati pri Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 24

33 delu z barvami. Odločil sem se za primarni sestav, saj modra barva pooseblja mir in zanesljivost, rumena in rdeča barva pa stran poživita. Tako le ta deluje umirjeno in živo obenem IZDELAVA PLAČLJIVEGA DELA SPLETNE STRANI Z BAZO NASLOVOV ZNANIH OSEBNOSTI Ker bi bilo praktično nemogoče obvladovati bazo več deset tisoč naslovov v navadnem HTML jeziku, sem se odločil, da bo baza naslovov znanih osebnosti narejena s tabelami v MySQL in potem povezana s pomočjo PHP-ja na spletno stran. Ker bodo imeli dostop do baze naslovov le naročniki, sem moral stran zaščititi z geslom, ter vzpostaviti sistem plačevanja s kreditnimi karticami Zbiranje naslovov znanih osebnosti Kontaktne naslove znanih osebnosti zbiramo s pomočjo raznih že objavljenih publikacij v katerih so zbrane kontaktne informacije znanih osebnosti, s pomočjo kontaktiranja različnih posameznikov, ki se ukvarjajo z zbiranjem naslovov in s pomočjo uradnih spletnih strani znanih osebnosti, ter s stranimi različnih klubov oboževalcev Postavitev MySQL podatkovne baze Najprej sem ustvaril bazo in jo poimenoval ocadb: mysql> CREATE DATABASE ocadb; Potem pa sem se lotil kreiranja tabel. Najprej sem skreiral tabelo celebrities s štirimi stolpci in sicer ID, name, data in notes: mysql> CREATE TABLE celebrities ( -> ID INT NOT NULL AUTO_INCREMENT PRIMARY KEY, -> name VARCHAR(30), -> data TEXT, -> notes VARCHAR(60) -> ); Ker ima veliko znanih osebnosti svoje zastopnike in managerje, in se lahko pride v stik z njimi le preko njih, sem za zastopnike in managerje skreiral tabelo respresentatives. Tabela vsebuje štirinajst stolpcev in sicer ID, first_name, last_name, , type, company, address, city, state, zip, phone in c_names: mysql> CREATE TABLE respresentatives ( -> ID INT NOT NULL AUTO_INCREMENT PRIMARY KEY, -> first_name VARCHAR(60), -> last_name VARCHAR(60), -> VARCHAR(60), -> type VARCHAR(60), -> company VARCHAR(60), -> address VARCHAR(60), Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 25

34 -> address2 VARCHAR(60), -> city VARCHAR(60), -> state VARCHAR(60), -> zip VARCHAR(60), -> country VARCHAR(60), -> phone VARCHAR(60), -> c_names TEXT -> ); Da bi povezal znane osebnosti s svojimi zastopniki in managerji, sem skreiral tretjo tabelo in jo poimenoval agent_celebs. Tabela vsebuje štiri polja in sicer id, idc, name, profession, pri čemer je polje idc polje id iz tabele representatives: mysql> CREATE TABLE agent_celebs ( -> id INT NOT NULL AUTO_INCREMENT PRIMARY KEY, -> idc INT NOT NULL, -> name VARCHAR(200), -> profession VARCHAR(200) -> ); Četrta tabela, ki sem jo skreiral je tabela companies. Tabela ima 17 stolpcev in sicer ID, company, address, address2, city, state, zip, country, notes, phone, fax, address, type, webnaslov, name, m_phone in mysql> CREATE TABLE companies ( -> ID INT NOT NULL AUTO_INCREMENT PRIMARY KEY, -> company VARCHAR(60), -> address VARCHAR(60), -> address2 VARCHAR(60), -> city VARCHAR(60), -> state VARCHAR(60), -> zip VARCHAR(60), -> country VARCHAR(60), -> notes VARCHAR(60), -> phone VARCHAR(60), -> fax VARCHAR(60), -> address TINYTEXT, -> type VARCHAR(60), -> webnaslov TINYTEXT, -> name VARCHAR(60), -> m_phone VARCHAR(60), -> VARCHAR(60) -> ); Pisanje aplikacij v PHP-ju S programskimi dokumenti, kreiranimi v jeziku PHP, podatke iz MySQL baze uporabimo na spletnih straneh za stike z znanimi osebnostmi. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 26

35 Koda programskih dokumentov index.php, person.php, agent.php, company.php in results.php je v prilogah 1, 2, 3, 4 in Zaščita plačljivega dela spletne strani z geslom Ker bo dostop do dela spletne strani, kjer se nahaja baze kontaktnih informacij znanih osebnosti, dovoljen le plačljivim uporabnikom z uporabniškim imenom in geslom, moramo ta del strani zaščiti z geslom. V korenski mapi (angl. root) strani za stike z znanimi osebnostmi se nahaja direktorij CGI (angl. Common Gateway Interface). CGI nam omogoča izmenjavo podatkov med spletnim HTML dokumentom in CGI. V ta direktorij smo namestili aplikacijo verotelrum.pl napisano v jeziku perl. Ta scripta omogoča dodajanje ali odstranjevanje članov v bazi ali.htpasswd datoteki in se uporablja preko spletnega strežnika Apache za dostopni nadzor. Po transakciji, opravljeni preko zunanjega plačilnega procesorja Verotel, se poda zahteva kreiranja gesla za dostop do plačljivega dela strani, tako Verotel pošlje strežniku sintakso "verotelrum.pl?vercode=username:password:secret: type:amount". Sintaksa tako vsebuje: ''username'': uporabniško ime, ''password'': dostopno geslo do zaščitene strani, ''secret'': zaščitna koda, ki mora biti enaka v skripti in v sintaksi, tako se onemogoči zloraba, ''type'': ena izmed treh možnosti (dodaj uporabnika; spremeni uporabnika; odstrani uporabnika), ''amount'': $$$$$$$.cc. Primer sintakse dodaje člana izgleda tako: verotelrum.pl?vercode=uros:gru123:tlaajhij:add:$$$$$$$.cc Uporabnik se doda v datoteko /home/hdc1/ronang/ocadb.com/data/.htpasswd Implementirnje sistema za plačevanje, ki ga nudi t.i. zunanji plačilni procesor Verotel Implementiranje sistema za plačevanje pri večini t.i. zunanjih plačilnih procesorjih poteka na dokaj podoben način. Sam sem izbral zunanjega plačilnega procesorja Verotel, ker poleg plačilnih kartic nudi tudi veliko dodatnih možnosti plačevanja (elektronski čeki, plačilo s sms-jem, plačilo s telefonskim klicem ter plačilo na minuto, direktna obremenitev (angl. direct debit) za Evropske države itd). Prvi pogoj za implementacijo sistema je delujoča stran, dostop do cgi direktorija na serverju in strinjanje z določenim odstotkom provizije, ki ga od vsake transakcije zahteva Verotel. Ta odstotek se giblje okoli 15%, sama ''priključnina'' pa je brezplačna. Po izpolnitvi obrazca za pridobitev Verotelovega računa so me kontaktirali predstavniki Verotela s katerimi sem se dogovoril o vseh podrobnostih. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 27

36 Potrebno je bilo določiti načine plačevanja, ki bodo ponujeni na strani, določiti višino naročnine in čas trajanja naročnine, oblikovati vpisno stran ter zgenerirati gumb ''signup'', ki usmeri stranke v varno Verotel okolje kjer dokončajo nakup. Ko uporabnik izvrši nakup, mu Verotel dodeli uporabniško ime in geslo, ki se avtomatično zapišeta na seznam aktivnih naročnikov na strežniku. Za upravljanje s seznamom naročnikov, ki lahko dostopajo do plačljivih vsebin Verotel uporablja skripto z imenom VerotelRUM (Verotel Remote User Manager). Ta skripta pa mora biti seveda predhodno nameščena na server. Za namestitev sem dobil podrobna navodila, lahko pa bi tudi zaprosil za brezplačno namestitev na strežnik. Ko je namestitev zaključena, celotno zadevo pregledajo Verotelovi predstavniki in če je vse korektno nameščeno, lahko začnemo s prodajo na strani. 5.5 GOSTOVANJE SPLETNIH STRANI ZA STIKE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI Vsaka kakovostna spletna stran potrebuje za zanesljivo delovanje hiter in zanesljiv spletni strežnik. Spletni strežnik je tisti strežnik, ki skrbi za prikazovanje vsebin spletnih strani na internetu. Spletne strani za stike z znanimi osebnostmi gostujejo na lastnem spletnem strežniku in sicer na spletnem naslovu Danes stalna in hitra internetna povezava ni več nekaj nedostopnega in redkega, zato je vedno pomembneje, da imajo posamezniki ali organizacije v rokah lasten spletni medij. Imeti lasten spletni strežnik pomeni povečanje neodvisnosti spletnega oglaševanja, ker spletno mesto na lastnem strežniku ne predstavlja omejitev, podatki pa so bistveno bolj ažurni in jih je moč avtomatizirati APACHE WEB STREŽNIK Apache strežnik je brez dvoma najmanj tvegana odločitev iz večih razlogov. Prepričljivi podatek je, da je trenutno več kot polovica HTTP strežnikov na internetu prav iz družine Apache. Tako velik uspeh je pogojen z razpoložljivostjo za mnoge platforme, fleksibilnostjo konfiguracije, robustnostjo, dobro dokumentacijo, povezljivostjo s podatkovnimi bazami, varnim delovanjem itd. Za poenostavljeno konfiguracijo so na razpolago GUI vmesniki. Možna je integracija sistema za enkripcijo OpenSSL, skriptnih jezikov PHP in Tcl, programskih jezikov Python, Perl in Java, ter baze podatkov, na primer MySQL in PostgreSQL. Kombinacija Apache, MySQL, PHP je nepisani standard, ob katerem so izpolnjene vse potrebe glede sodobnega in dinamičnega strežnika spletnih strani (Lukač, 2001). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 28

37 6 STATISTIKA SPLETNIH STRANI Statistiko spletnih strani analiziramo iz zapisa aktivnosti na spletnem strežniku, ki si vsak gib obiskovalcev spletnega mesta zapiše v datoteko imenovano log (angl. Server Log). S pomočjo analize strežniških aktivnosti lahko dobimo zelo natančna poročila o obisku spletnih mest in aktivnostih uporabnikov. Spremljamo lahko obisk uporabnika na vsakem delu spletnega mesta, ki ima svoj natančen URL naslov (angl. Universal Resurce Locator ). V loge se avtomatično beleži, kolikokrat je uporabnik obiskal spletno mesto in kaj je tam obiskal. Statistika obiskov pomeni povezovanje uporabnika na spletno mesto iz svojega računalnika preko spletnega brskalnika oziroma preko drugih vmesnikov. V log se zapiše IPnaslov (angl. Internet Protokol) računalnika, ki dostopa do spletnega mesta. Na podlagi tega zapisa se lahko beleži statistika obiska (Mihelj, 2004, str. 40). Pri pripravi statističnega poročila moramo razlikovati med naslednjimi pojmi: seja, zahtevek in vpogled (Mihelj, 2004, str. 41): seja predstavlja dostop uporabnika do spletnega mesta v okviru ene uporabe, zahtevek je število vseh datotek, ki jih je strežnik poslal obiskovalcem spletne strani. Število zahtevkov ni relevanten podatek za analizo obiska spletnega mesta, pomemben pa je za analizo obremenitve spletnega strežnika, vpogled: (angl. Page View) pomeni število podstrani, ki so si jih ogledali obiskovalci. Za analizo je zelo pomemben podatek o trajanju sej, saj nam pove, kako dolgo se uporabnik zadržuje na spletnem mestu. Pomembni pa so tudi podatki iz katerega spletnega mesta je obiskovalec prišel, država iz katere uporabnik prihaja, katere ključne stavke in besede iščejo, obisk po urah in dnevih, podatki o vrsti in verziji spletnih brkljalnikov in operacijskih sistemov, ki jih imajo uporabniki. Na obisk spletnega mesta vplivajo številni dejavniki (Mihelj, 2004, str. 41): Namen spletnega mesta; pri planiranju spletnega mesta si moramo postaviti realni cilj obiska spletnega mesta. Če pripravljamo korporacijsko spletno mesto, ni realno pričakovati enakega števila obiskovalcev kot v primeru spletnega portala. Poseben primer so mini spletna mesta modne muhe spletnih predstavitev, ki so aktualna samo določen čas, potem pa izginejo. Življenjska krivulja proizvoda; obisk je največji ob predstavitvi spletnega mesta, ko ga obiščejo tako potencialni kot tudi nepotencialni uporabniki (številka 1 na sliki 5). Izbruhu sledi obdobje strmega padca, ki se ustali na rednih uporabnikih (številka 2 na sliki 5), potem nekaj časa raste, doseže vrhunec rednih uporabnikov in začne postoma upadati. V zadnji fazi ostajajo samo še zvesti uporabniki (številka 3 na sliki 5). Pri tem je potrebno dodati, da promocija spletnega mesta Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 29

38 lahko podaljšuje posamezne faze spletnega mesta oziroma spreminja krivuljo življenjskega cikla. Slika 5: Krivulja življenjskega cikla spletnega mesta (Vir: Mihelj, 2004) 6.1 UPORABA STATISTIKE ZA POVEČANJE UČINKA SPLETNE STRANI Moderni marketinški pristopi so zajeli tudi področje statistike obiskanosti spletnih strani. Te statistike postajajo namreč vedno bolj obsežne in polne informacij o obiskovalcih spletne strani. V primerjavi s klasičnim marketingom, nam internet ponuja možnosti merjenja kako obiskovalec komunicira z našo spletno stranjo in posredno s našo ponudbo (Multimedija, 2005). Statistika in analiza nam pomaga nadzorovati in izboljšati delovanje spletne strani. Pozornost je potrebno polagati predvsem na podatke o obiskovalcih (od kje prihajajo, katere ključne stavke in besede iščejo, kako so klikali po straneh, kako dolgo so se zadrževali na straneh, itd.). Vse te informacije so ob pravilni uporabi močno orodje za povečanje promocije naše ponudbe oz. storitve. Prvi programi za statistiko so bili poznani kot števci in so beležili število obiskov na strani. Današnji programi omogočajo veliko več. Nudijo nam bolj specifične informacije, ki so v pomoč pri oblikovanju promocije storitve in samem oblikovanju strani. V osnovi je potrebno analizirati, kaj na spletnih straneh deluje in privablja obiskovalce in kaj ne. Na podlagi informacij je potrebno oblikovati nove pristope, ki bodo privabili na spletno stran še več obiskovalcev. Ta proces se nenehno spreminja zaradi spreminjanja tržnih pogojev in miselnosti obiskovalcev, zato je potrebno statistiko redno spremljati in analizirati, ter na podlagi ugotovljenih rezultatov primerno preoblikovati tudi spletne strani (Multimedija, 2005). Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 30

39 7 PROMOCIJA SPLETNIH STRANI Prvotna oblika spletnega oglasa je bila že spletna stran sama. Ko pa je začelo število komercialnih spletnih strani skokovito naraščati, zgolj postavitev spletne strani ne zadošča več. Potrebno je uporabnike nanjo opozoriti in jo oglaševati. 7.1 UVRSTITEV SPLETNE STRANI V SVETOVNE ISKALNE INDEKSE IN DIREKTORIJE Ko spletno stran objavimo na internetu, moramo spletnim uporabnikom povedati, da spletna stran sploh obstaja. To najlažje storimo tako, da spletno stran vpišemo v pomembnejše iskalnike in imenike. Spletni iskalniki so namreč daleč najpogostejši način in orodje, s katerim uporabniki iščejo informacije in podatke na internetu. Prav tako pa je priporočljivo spletne strani vpisati tudi v manjše, specializirane portale, ki pokrivajo spletni strani sorodno vsebino. Pri tem je zelo pomembno, da stran pravilno vpišemo (naslov strani, kratek in zanimiv opis, izbor ključnih besed, datum veljavnosti strani), tako da jo bodo našli tisti uporabniki, ki iščejo informacije, ki jih stran ponuja. Potrebno je poudariti, da največji del obiska spletnih strani pride ravno preko spletnih iskalnikov. Pravila za vpisovanje so na vseh iskalnikih in imenikih v glavnem enaka. Razlike med iskalniki in imeniki pa so predvsem v času, ki poteče od dneva vpisa strani do njene odobritve in objave ISKALNIKI IN IMENIKI Osnovna razlika med iskalniki in imeniki je v tem, da je pri imenikih ključen človek (urednik), pri iskalnikih pa t.i. roboti. Za razliko od imenikov (Matkurja, Yahoo), katerih vsebina se bogati z ročnimi vpisi strani in je pregledana ter razvrščena v določene kategorije s strani urednika, se podatki na iskalnikih (Google, Najdi.si) zbirajo s pomočjo programskih robotov, ki križarijo po spletu in se plazijo od povezave do povezave ter tako ustvarjajo indekse spletnih strani. Programski roboti lahko indeksirajo imena dokumentov, besede v meta ukazih, naslove dokumentov, prvih nekaj vrstic v dokumentih ali celotno besedilo dokumenta in včasih tudi avtorja dokumenta. Indeksirane besede prenesejo v svojo bazo, kjer jih drugi del iskalnega stroja prečisti in posreduje uporabniku Poleg iskalnikov, ki sami indeksirajo strani na internetu, obstajajo tudi meta iskalniki (metacrawler.com, northernlight.com, dogpile.com), ki uporabljajo več drugih iskalnih strojev hkrati. Značilnost teh iskalnikov je, da nimajo svoje baze podatkov. Na podlagi besed, ki jih vnese uporabnik v iskalno polje, izvedejo iskanje na drugih iskalnih strojih in imenikih. Dobljene rezultate najprej sami predelajo, jih rangirajo in Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 31

40 nato posredujejo uporabniku. Prednost meta iskalnikov je v tem, da lahko določijo boljše rezultate iskanja, kot en sam iskalni stroj (Skrt, 2002) META OZNAKE Za vse lastnike spletnih strani je uporaba meta oznak, po katerih povprašuje veliko število iskalnikov, skorajda nujna. Meta oznake se nahajajo v HTML kodi spletnega dokumenta in sicer med oznakama <head> in </head>. Iskalnemu robotu lahko posredujejo naslov strani, opis strani, seznam ključnih besed, ki jih stran vsebuje, podatke o avtorju strani in čas trajanja strani, če je njen čas omejen. Meta oznake so prav tako kot običajne HTML oznake, nevidne za obiskovalce strani. Razen seveda če uporabnik ne pogleda v izvorno kodo dokumenta. Meta oznake, ki so definirane s strani spletnega konzorcija W3C ( nudijo teoretično mnogo več kot dejansko omogočajo. Razlog je predvsem v tem, da vsak iskalnik sam odloča o tem ali sploh bo in v kolikšni meri bo uporabljal meta oznake. Z ustreznimi posegi v HTML dokument lahko namreč vplivamo na to, ali naj iskalnik pri svojem obisku strani le-to sploh shrani v svojo podatkovno bazo, kako dolgo naj jo hrani, kakšen opis naj ima stran v primeru izpisa med rezultati iskanja, ipd. Najbolj se uporabljajo meta oznake, ki definirajo opis strani, ključne besede in delo robotov (Skrt, 2002). 7.2 DEFINICIJA SPLETNEGA OGLAŠEVANJA V skladu z razmahom spletnega oglaševanja v zadnjih letih, se tudi definicija spletnega oglaševanja glede na različne vire nekoliko razlikuje. Tako ena izmed definicij pravi, da je spletno oglaševanje vsako plačano sporočilo, objavljeno na spletu, ne glede na obliko in plačilni model, po katerem je to sporočilo objavljeno (Online Advertising Through 2005, 2000, str. 27). Vendar pa ta definicija ni popolna, saj ne vključuje oglaševanja, ki ni neposredno povezano z zakupom oglasnega prostora na spletnih predstavitvah. Spletna oglaševalska mreža Httpool spletno oglaševanje opredeljuje kot proces nenehne gradnje in vzdrževanja odnosa s stranko na podlagi spletnih dejavnosti z namenom izmenjave idej, izdelkov in storitev, ki prinašajo obojestranske koristi (Jenko, 2002, str. 2). Kotler pravi, da gre pri spletnemu oglaševanju tako kot pri tradicionalnem za javni način sporočanja, med katerega se štejejo vse plačane neosebne predstavitve in promocije zamisli, dobrin ali storitev s strani znanega plačnika (Kotler, 1996, str. 596). Spletno oglaševanje je vsako plačano sporočilo, ki se objavi na spletu v obliki klasičnih spletnih pasic, iskalnih zadetkov, sporočil v elektronskih publikacijah, povezav ali vmesnih strani po modelu pokroviteljstev, ceni na ogled, ceni na klik, posredniškem ali drugem plačilnem modelu. V pojem spletnega oglaševanja niso Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 32

41 vključeni stroški izdelave kreativnih rešitev, izmenjave oglasov, neposredna elektronska pošta in druge oblike interaktivnega oglaševanja, ki niso neposredno povezane z zakupom oglasnega prostora na spletnih medijih (Online Advertising Trough 2005, 2000, str. 27). Oglaševanje na internetu je kakršnakoli vsebina na spletnih straneh, ki skuša prenesti komercialno sporočilo in pri uporabniku vzbuja zanimanje ter težnjo k nakupu (Kogovšek, 2000, str. 2). Spletno oglaševanje se od drugih oblik tržnega komuniciranja razlikuje predvsem v eni pomembni stvari, to je v uporabnikovem modelu obnašanja, ki ga najlažje prikažemo kot razvoj procesa ''zavedanje-interes-akcija''. Posebnost oglaševanja na spletu je ta, da vse tri aktivnosti potekajo istočasno. Z izpostavljanjem oglasnega sporočila uporabnika najprej preusmerimo na oglaševalčevo spletno predstavitev, s tem se mu generira zavest o blagovni znamki. Naloga oglaševalca je, da pri uporabniku ustvari zanimanje za določen izdelek ali storitev in ustvari pogoje za uporabnikovo dodatno zanimanje in kasneje tudi nakup. Spletno oglaševanje ne enem mestu združuje utrjevanje blagovne znamke, širjenje informacij in akcije (prodajne transakcije) (Central Iprom, 2004). S terminom spletno oglaševanje označujemo promocijo izdelkov ali storitev preko interneta. Razlogi promocije so lahko promocija podjetja, kontakt s končnimi potrošniki, izboljšanje spletne prodaje izdelkov ali storitev in podobno. ''Lahko se reče, da je spletno oglaševanje zbir inteligentnih načinov iskanja prave poti do ustvarjanja izgleda podjetja, ki se promovira na internetu'' (Varagić, 2002, str. 77). 7.3 UMESTITEV SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Spletno oglaševanje, kot vsa ostala oglaševanja, poskuša razširiti informacije, da bi vplivalo na poslovanje kupec - prodajalec. Glede na ostale medije pa se razlikuje v tem, da potrošniku omogoča interakcijo z oglasom tako, da za dodatne informacije lahko ''klikne nanj'', ali že v naslednjem koraku, preko spleta, kupi izdelek ali storitev. Interakcija je omogočena takoj (Zeff in Aronson, 1999:str. 11). Barker in Groenne (Lei, 2000:str. 468) pri razvrščanju spletnega oglaševanja ugotavljata, da slednjega ni mogoče uvrstiti niti k osebnemu niti k množičnemu komuniciranju. Splet namreč vidita kot hibrid obojega. V nadaljevanju Zeffova in Aronson (1999: str. 12 in 13) spletno oglaševanje uvrščata med tradicionalno oglaševanje in direktni marketing, kar kaže slika 6. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 33

42 Slika 6: Spletno oglaševanje kot presek med tradicionalnim oglaševanjem in direktnim marketingom (Vir: Zeff, Aronson, 1999) Spletno oglaševanje namreč vsebuje določene lastnosti obeh zgoraj omenjenih komuniciranj. Lahko se poslužuje tehnike tradicionalnega oglaševanja, ko želi z enotnim sporočilom doseči širši krog ljudi; takrat govorimo o množičnem oz. neosebnem komuniciranju, ali pa tehnike neposrednega trženja, ko želi vzpostaviti zasebno komunikacijo s posameznikom. 7.4 ZNAČILNOSTI SPLETNEGA OGLAŠEVANJA NATANČNO DOSEGANJE CILJNIH SKUPIN Internet s široko paleto različnih spletnih strani omogoča vsebinsko ciljanje oz. targetiranje, ki omogoča, da oglaševalec svoj oglas izpostavi le tistim uporabnikom, ki predstavljajo njegovo ciljno publiko. Ob dovoljenju uporabnika je s posebno tehnologijo omogočeno tudi ciljanje uporabnikov glede na njihove interese in zanimanja. Z vsebinskim ciljanjem pridobijo tako oglaševalci, ki svoja sredstva namenjena za oglaševanje porabijo ekonomično in svoja oglasna sporočila posredujejo le potencialnim kupcem, kot tudi uporabniki, ki prejmejo le njim relevantna oglasna sporočila UPRAVLJANJE Z OGLAŠEVALSKIMI AKCIJAMI V REALNEM ČASU Oglaševalci uspešnosti oglaševalskih akcij ne spremljajo pasivno, kot v tradicionalnih medijih, kjer na potek nimajo vpliva, temveč lahko ves čas akcije aktivno sodelujejo in pripomorejo k še večji uspešnosti. Izredno napredne tehnične rešitve namreč omogočajo realno spremljanje uspešnosti oglaševalskih akcij in njihovo stalno optimizacijo. Oglaševalcem je omogočeno spremljanje učinkovitosti posameznih oglasov in oglasnih mest FLEKSIBILNOST Lahko rečemo, da je fleksibilnost spletnih oglaševalskih akcij zelo velika, saj jih lahko v vsakem trenutku prilagodimo, spremenimo ali celo ukinemo. Oglaševalci imajo možnost nenehnega spremljanja oglaševalskih akcij, njihovih odzivnosti, tako lahko po potrebi kadarkoli naredijo določene spremembe, kot so na primer zamenjava kreative, prenos ogledov in podobno. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 34

43 7.4.4 NATANČNO MERJENJE UČINKOVITOSTI OGLAŠEVALSKIH AKCIJ (ROI) Medtem ko so učinki oglaševalskih akcij v tradicionalnih medijih težko merljivi, pa spletne oglaševalske akcije beležijo natančen popis dogodkov in časovnih intervalov, ki potekajo med izpostavitvijo oglasu in konverzijo na oglaševalčevi strani (Cerar, 2004, str. 10). V tabeli 1 so prikazane glavne značilnosti tiska, radia, televizije, plakatov in interneta kot oglaševalskih medijev. Kot je razvidno iz tabele, je internet edini medij, ki omogoča prenos besedila, grafike, zvoka, gibljive slike, z neomejenim dostopom do informacij. Omogoča njihovo shranjevanje, uporabnik lahko dobi povratne informacije in hkrati sam izbira, katere informacije želi dobiti. S tehnologijo, ki jo omogoča internet, pa je možno tudi merjenje in spremljanje uporabnikovih aktivnosti in odziva. Tabela 1: Primerjava interneta s klasičnimi oglaševalskimi mediji (Vir: Habjanič, 2000, str. 107) 7.5 OBLIKE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Najbolj razširjena oblika spletnega oglaševanja v svetu je oglaševanje z oglasnimi pasicami. Oglasnih pasic je več vrst, podrobneje pa so opisane v nadaljevanju. Poleg oglaševanja s pasicami pa poznamo še pokroviteljstva in oglaševanje preko elektronske pošte STATIČNI OGLASI Statični oglasi so najbolj tradicionalni. Primerljivi so oglasom v tiskanih mediji. Kažejo se kot slika in so brez animacije. V to kategorijo spadajo oglasi klasičnih dimenzij, kot tudi nekateri novejši. Ti oglasi imajo na spletnih straneh stalno mesto in se ne glede na uporabnikove aktivnosti na spletnih straneh ne spreminjajo Oglasna pasica 468 x 60 Oglasna pasica (angl. Banner) je termin za grafično sporočilo komercialne narave, ki se prikazuje v sklopu spletnih strani oglaševalskega omrežja. Gre za pravokotno Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 35

44 grafiko, najpogosteje umeščeno na vrh strani, lahko pa je postavljena tudi na dno ali na kakšen drug konec strani. Oglaševanje na svetovnem spletu se je začelo prav z oglasnimi pasicami. Leta 1995 so namreč prodali prve oglasne pasice na internetnem magazinu HotWired in tako lahko prešteli vsakega obiskovalca, ki se je odzval na oglasno pasico s kliki nanjo in na podlagi tega obiske na domači strani oglaševalca. Primer oglasne pasice spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi je prikazan na sliki 7. Slika 7: Primer oglasne pasice spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi (Vir: Lastni vir) Superoglasna pasica 728 x 90 Ko so se prvič pojavile oglasne pasice, je veljala za tipično ločljivost ekrana dimenzija 800 x 600. Oglasna mesta so bila prilagojena tej velikosti. Danes se kot standard upošteva, da je tipična ločljivost ekrana 1024 x 768 (Moncur, 2003), zato prihajajo na tržišče tudi večja oglasna mesta, prilagojena trendu. Superoglasna pasica 728 x 90 je večja od klasične oglasne pasice 468 x 60, vendar še vedno dokaj nemoteča za uporabnike Nebotičnik 120 x 600 in 160 x 600 Tako kot superoglasna pasica 728 x 90, postaja vse bolj popularna dimenzija oglasne pasice v zadnjem času tudi nebotičnik. Ker je večina spletnih strani še prilagojena manjšim zaslonskim ločljivostim, ostaja pri večjih na desni strani vidnega polja neizkoriščen prazen prostor, ki so ga iznajdljivi lastniki spletnih strani izkoristili za dodaten oglasni prostor. Tudi nebotičnik 120 x 600 ali 160 x 600 je še vedno dokaj nemoteč za uporabnike Kocke, gumbi in škatle Poleg oglasne pasice 460 x 60, superoglasne pasice 728 x 90 in nebotičnika 120 x 600 ali 160 x 600, ki so tudi najbolj uporabljene oglasne pasice, obstaja še cela vrsta dodatnih oglasnih oblik, največkrat kvadratne ali pravokotne oblike, ki jih je mogoče namestiti na različne konce na spletnih straneh in prav tako predstavljajo hipertekstovno povezavo (angl. link) s spletno stranjo oglaševalca. Najpomembnejši med njimi sta 180 x 150 in 300 x 250, ki sta bili tudi priporočeni s strani zadnjega poročila IAB (Interactive Advertising Bureau). Ostale oglasne pasice, ki jih srečujemo pri brskanju po spletu lastniki spletnih strani postavijo predvsem za zapolnitev neizkoriščenega prostora na spletnih straneh. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 36

45 7.5.2 INTRUZIVNI OGLASI Ker uporabniki interneta navadno ignorirajo statične spletne pasice, ki ponudijo manjše število informacij, je mnenje večine oglaševalcev, da so veliko bolj učinkovite velike, interaktivne, bolj kompleksne in sofisticirane spletne pasice. Tako se na internetu v zadnjem času čedalje več pojavljajo intruzivni, dinamični oglasi, različnih oblik in velikosti Izskočno okno Medtem ko izskočna okna lastnikom spletnih strani predstavljajo odlično priložnost zaslužka, pa za uporabnike največkrat predstavljajo velike težave pri brskanju po internetu. Izskočna okna se odprejo v novem oknu, uporabnik pa jih mora običajno ročno zapreti, preden lahko brska dalje po spletu. Kljub temu, da so izskočna okna običajno eden izmed najdražjih oglasnih formatov, pa obstaja tudi druga cena, ki jo je treba ob preveliki izpostavljenosti takih oglasov na spletnih straneh plačati. Ker so izskočna okna uporabnikom zelo moteča, lastniki spletnih strani tvegajo, da se uporabniki zaradi prevelike izpostavljenosti takim oglasom na njihove spletne strani ne bodo več vračali. Uporabniki pa imajo možnost v svojih brkljalnikih namestiti blokado za izskočna okna. To blokado imajo vgrajeno tudi nekateri večji internet ponudniki kot npr. Earthlink in iskalniki kot npr. Mozilla. Po raziskavali CheckM8, ki se ukvarja s tehnologijami za spletno oglaševanje, kar 20 odstotkov spletnih založnikov že popolnoma prepoveduje oglase v novem oknu, ostali se držijo IABjevih pravil glede omejevanja frekvence prikazovanja takih oglasov (emarketer, 2004) Spodnje izskočno okno Milejša različica zgoraj opisanega izskočnega okna je spodnje izskočno okno. Tudi tu se oglas pojavi v novem oknu, vendar je to pomanjšano in se odpre pod oknom, ki ga ima uporabnik trenutno odprtega, zato ga ta velikokrat niti ne opazi, dokler ne zapre glavnega okna. Uporabnikom so spodnja izskočna okna v glavnem manj moteča kot klasična izskočna okna, vendar pri veliki izpostavljenosti takim oglasom, tudi ti postanejo zelo moteči Lebdeči oglasi Ker so uporabniki velikokrat zaprli izskočno okno še preden so oglas pogledali, nekateri pa so celo pričeli uporabljati blokado za izskočna okna, so na oglaševalski trg prišli novi oglasni formati imenovani lebdeči oglasi. Lebdeči oglas je slika, animacija ali interaktivna ministran, ki se pojavi na omejeni površini nad spletno stranjo. Oglas je zelo opazen in zato uspešen pri neposredni odzivnosti in gradnji blagovne znamke (Httpool spletna oglaševalska mreža, 2004, str. 7) Drseči oglas Drseči oglas se je na oglaševalskem trgu pojavil kot nadgradnja lebdečega. Od klasičnega lebdečega oglasa se razlikuje v tem, da tak oglas spremlja uporabnika, ko se le-ta premika gor in dol po spletnih straneh. Ker drseči oglas spremlja uporabnika Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 37

46 in je ves čas v njegovem vidnem polju, dosega zelo veliko stopnjo opaznosti. Vendar pa so taki oglasi za uporabnike dokaj moteči Razširljiv oglas Razširljiv oglas sprva deluje kot klasična oglasna pasica, vendar pa se razširi, ko se uporabnik klasičnega oglasa dotakne z miško. Ko pa uporabnik miško odmakne iz oglasa, se razširljivi oglas samodejno zapre. Razširljive oglase največkrat uporabljamo takrat, ko je potrebno posredovanje večje količine informacij, naprimer za objavo interaktivnih vsebin in za izobraževalne namene Oglasni premor Oglasni premor je celostranski oglas, ki se uporabniku prikaže, preden pride do željene spletne strani ali pri brskanju po podstraneh, v okviru spletnih strani. Trajanje takega oglasa je običajno okoli 5 sekund. Oglas pa je tudi s frekvenco omejen na število prikazov posameznemu uporabniku. Ta oblika oglasnega formata je izredno opazna in s strani uporabnikov tudi velikokrat moteča, zato je upoštevanje priporočil s strani IAB v tem primeru še posebej priporočljivo. Njihova glavna priporočila se nanašajo predvsem na možnost prekinitve ali preskoka oglasa, hkrati pa IAB priporoča, da oglas nekje na vidnem mestu vsebuje napis, da je to oglasno sporočilo, tako da uporabnika ne zavedemo, da je na napačni spletni predstavitvi (IAB, 2004) Sledeči oglas ali komet Sledeči oglas je ponavadi manjša sličica, animacija ali celo serija sličic, ki sledijo uporabnikovemu kazalcu. Sledenje poteka določen čas, potem pa se oglas umakne (Httpool spletna oglaševalska mreža, 2004, str. 8) Vmesne strani Vmesne strani so celostranski oglas, ki se pojavi, ko uporabnik klikne na povezavo. Za nadaljevanje brskanja po spletu mora nato uporabnik zopet klikniti na novo povezavo, da pride do spletne strani, ki jo je prvotno želel videti. Z vmesnimi stranmi se oglaševalci izognejo blokadam, ki jih uporabniki namestijo za izskočna okna in jim omogočajo, da se oglas vidi na večji površini, za kar na koncu oglaševalci tudi plačajo. Trenutne vmesne strani omogočajo tudi večstranski oglas ali celo videooglas. Vmesne strani uporabljajo predvsem velike spletne strani kot naprimer Yahoo, saj bi bil lahko negativen učinek, ki ga take vrste oglas prinese, za manjše spletne strani poguben Pogovori Spletne strani, ki se specialirajo za pogovore oz. klepet med uporabniki, prodajajo oglasni prostor v območju kjer poteka pogovor. Oglaševalci imajo tako možnost, da targetirajo na uporabnike, ki razpravljajo o določenih temah. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 38

47 Kritike takšnega oglaševanja so usmerjene predvsem na to, da so udeleženci pogovora preveč osredotočeni na pogovor, da bi take oglase sploh opazili. Če pa bi oglas opazili, verjetno ne bi bili pripravljeni klikniti nanj in pogovor zapustiti. Problematična pa je lahko tudi vsebina pogovorov, saj oglaševalci ne morejo vedeti tem pogovorov vnaprej. Ker pa je uporaba klepetalnic (angl. Chatroom) vse obsežnejša, ni dvoma da bodo oglaševalci preizkušali nove modele oglaševanja v teh prostorih Uvodnik z oglasom Pri uvodniku z oglasom gre za oglas, ki je spretno vpleten v uvodnik. Oglas je sicer najpogosteje ločen od uvodnika, ki ga napiše urednik, zato uporabnik v primeru njune združitve ne bi razlikoval med njima. Ker je internet medij, na katerem uporabniki prvenstveno iščejo informacije in ne oglase, je tak način, pri katerem oglas izgleda kot uvodnik, zelo dober za to, da privabi pozornost obiskovalca Videooglas V zadnjem času so v tujini in tudi že pri nas zelo popularni videooglasi. To so klasični televizijski oglasi, preneseni na splet. Kvaliteta takih oglasov je močno odvisna od uporabnikove pasovne širine, vendar pa s pomočjo nove tehnologije to težavo že odpravljajo in tudi uporabnikom z manjšo pasovno širino omogočajo kvaliteten sprejem takih oglasov. Raziskovalna družba Jupiter napoveduje, da se bo v naslednjih šestih letih oglaševanje z videooglasi v ZDA povečalo s 77 milijonov dolarjev na 657 milijonov dolarjev v letu 2009 (emarketer, 2004) Zamenjava ozadja Pri zamenjavi ozadja oglaševalec za določeno obdobje zakupi ozadje spletnih strani. Zaradi nezmožnosti klika na tak oglas je priporočljivo, da ga uporabimo v kombinaciji s klasičnim oglasom. Tak oglas oglaševalci uporabljajo predvsem pri utrjevanju blagovne znamke TEKSTOVNI OGLASI Na začetku vzpostavljanja spleta je bilo vse tekstovno, brez slik in animacij. Z leti, ko se je to spreminjalo in ko postaja splet grafično prenasičen, predstavlja najnovejši trend v oglaševanju preprost tekstovni oglas. Ta pripeljeje uporabnika interneta, ko nanj klikne, na spletne strani oglaševalca Klasičen tekstovni oglas Veliko spletnih predstavitev ponuja tekstovni oglas, ki je običajno dolg do 300 črk besedila. Uporabniki na take oglase radi klikajo, še posebej, če je oglas povezan z vsebino na spletni strani in če se oglas nahaja v zgornjem delu strani v velikosti Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 39

48 navadne oglasne pasice. V Sloveniji uporabljata klasičen tekstovni oglas, imenovan sponzorirana novost, dva največja slovenska portala in sicer Najdi.si in Matkurja. Sponzorirana novost je približno 20 besed dolg tekst, ki se pojavi na vstopni strani spletnih strani. Tak način oglaševanja, v dokaj kratkem času izpostavljenosti, zagotovi veliko število spletnih uporabnikov na oglaševalčeve spletne strani, uporablja pa se predvsem za oglaševanje novosti Kontekstualni oglas Pravo oglaševalsko revolucijo med tekstovnim oglaševanjem je povzročil kontekstualni oglas. Vodilni program Adsense je last Googla. Oglas je prikazan v obliki oglasne pasice ali nebotičnika, vendar so oglasi izbrani na podlagi vsebine, ki jo ponuja stran. Kontekstualni oglas je močno povezan z oglaševanjem po ključnih besedah. Vnaprej določene ključne besede oglas poišče na ciljni strani, jih spremeni v hiperpovezave, nanje pa veže določene dogodke. Ob dotiku ključne besede z miško prikaže sliko ali animacijo, ob kliku nanjo pa uporabnika pripelje na oglaševalčevo spletno predstavitev. Najbolj preprost kontekstualni oglas predstavlja sponzorirana povezava, ki je nekaj vrstic dolgo besedilo, ki se pojavi na vrhu seznama zadetkov na iskalnikih in imenikih, potem ko uporabnik vtipka v iskalnik ključno besedo, ki je vsebinsko povezana z oglaševalčevo dejavnostjo. Naslov sponzorirane povezave je tudi pot do oglaševalčeve spletne predstavitve. Vodilni iskalnik tovrstnega oglaševanja v svetu je Google (Cerar, 2004, str. 15). 7.6 PLAČILNI MODELI Na internetu obstaja več vrst plačilnih modelov zakupa oglasnega prostora in sicer plačilni model CNO (cena na ogled), plačilni model CNK (cena na klik), plačilni model CNA (cena na akcijo), vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi partnerski programi PLAČILNI MODEL CNO (CENA NA OGLED) Najbolj razširjen plačilni model je plačilni model CNO (cena na ogled), pri katerem oglaševalec plača število prikazov oglasa, vendar pa v zadnjih letih nekoliko izgublja na deležu, saj ga ostali, za oglaševalce bolj ugodni modeli, skušajo izpodriniti PLAČILNI MODEL CNK (CENA NA KLIK) Poleg plačilnega modela CNO obstaja še plačilni model CNK (cena na klik). Model CNK je v Sloveniji prva ponudila spletna mreža Central Iprom, v zadnjih letih pa ga na sekundarnih oglasnih mestih (na podstraneh in spodnjih oglasnih mestih) ponuja tudi spletna oglaševalska mreža Httpool. Pri plačilnem modelu CNK oglaševalec plača vsak klik na oglas. Pri zakupu modela CNK običajno veljajo tudi nekatere omejitve glede odzivnosti spletnega oglasa; tako npr. spletna oglaševalska mreža Httpool zahteva vsaj 0,5 % povprečno klik stopnjo pri zakupnem modelu CNK. Omenjena omejitev je predvsem varovalo za lastnike spletnih strani, saj bi lahko v nasprotnem primeru oglaševalci ta model izkoriščali za utrjevanje blagovne znainke, kjer klik stopnja ni tako pomembna. Oglaševalci bi tako Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 40

49 za neznaten proračun dobili ogromno ogledov, ki pa so v primeru plačilnega modela CNK brezplačni in lastnikom spletnih strani ne prinašajo nikakršnega prihodka (Httpool spletna oglaševalska mreža, 2004, str. 13) PLAČILNI MODEL CNA (CENA NA AKCIJO) Plačilni model CNA je tretja možnost oglaševanja na spletu. Pri tem modelu oglaševalec plača za vsako akcijo uporabnika, na primer izpolnitev ankete, registracija, vpis v bazo, tiskanje kupona in podobno PARTNERSKI PROGRAMI Partnerski oz. družbeniški programi (angl. affiliate programs) spadajo med najbolj učinkovita orodja pospeševanja prodaje prek interneta. Med seboj povezujejo spletne trgovce in neodvisne spletne strani, ki nastopajo v vlogi partnerjev (angl. affiliate, associate) oziroma posrednikov pri prodaji izdelkov in/ali storitev, ki jih ponujajo trgovci. Partnerski programi omogočajo lastnikom spletnih strani, da v sodelovanju s podjetji tržijo njihove proizvode in da si v primeru realiziranih poslov (npr. za opravljen nakup, za klik na povezavo, za določeno akcijo obiskovalca na trgovčevi spletni strani, za včlanitev kupca, ) pridobijo tudi provizijo oz. določeno nagrado. Trgovec namreč plača partnerju nekaj odstotkov od prodajne cene vsakega izdelka, ki ga kupijo uporabniki, ki so prek partnerja prišli na trgovčevo spletno stran. Tako naprimer Amazon kot nosilec partnerskega programa izplača partnerju do 20% provizijo, za vsak izdelek, ki ga je kupec, ki je prišel s partnerjeve strani, kupil v Amazonovi spletni trgovini (Skrt, 2004) Definicija Definicija: Družbenik, družabnik, pridruženi član (angl. affiliate, associate, refferal, partner) je nekdo, ki sklene posebno pogodbo z on-line trgovcem z namenom, da bo na svojih spletnih straneh tržil njegove proizvode Prednosti partnerskih programov za partnerja in trgovca Namen partnerskih programov je, da trgovec poveča obisk na svojih spletnih straneh, pridobi več strank in s tem poveča prodajo, družbenik oz. partner pa dobi s trženjem izdelkov ali storitev priložnost za dodaten zaslužek. Poleg možnosti dodatnega zaslužka je ena poglavitnih prednosti za partnerja v tem, da za izvajanje partnerskega programa ni potrebno odpirati podjetja, saj je edini pogoj za sodelovanje lastna spletna stran, preko katere bo partner promoviral trgovca in njegove proizvode. Partner lahko samostojno sprejema odločitve o izbiri in postavitvi oglasov ter ostalih načinih promocije (tekstovne povezave, promocijska sporočila v e-pošti, izdajanje e-publikacij, ipd.). Poleg tega lahko kadarkoli prekine sodelovanje v partnerskem programu brez kakšnikoli obveznosti do trgovca. Pri partnerskih programih gre v bistvu za najbolj ekonomično obliko oglaševanja, ki se jo lahko posluži trgovec, saj so vsi oglaševalski stroški povezani le z realiziranim prometom. Ker so partnerji plačani glede na učinek, je ta vrsta pospeševanja prodaje zelo učinkovita in varna za spletnega trgovca, saj ne more z uvedbo partnerskega programa ničesar izgubiti, lahko pa veliko pridobi. S pomočjo partnerskega Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 41

50 programa lahko namreč trgovec v kratkem času zgradi na internetu prodajno mrežo globalnih razsežnosti (Skrt, 2004) SPONZORSTVO Ena izmed možnosti oglaševanja je tudi sponzorstvo, kjer si oglaševalec izbere spletne strani in na njih zakupi oglasni prostor v določenih rubrikah za določeno, ponavadi daljše časovno obdobje. Poleg terminskega zakupa običajnega oglasnega prostora je za sponzorstvo značilno izvajanje dodatnih aktivnosti na spletni predstavitvi kot npr. sooblikovanje vsebine, nagradne igre na spletnih straneh in podobno (Cerar, 2004, str. 16) OGLAŠEVANJE S KLJUČNIMI BESEDAMI Oglaševanje s ključnimi besedami v zadnjem času vedno bolj narašča. Pri tem oglaševanju oglaševalec na spletnih imenikih in iskalnikih izbere določene, zanj relevantne besede, oglas pa se uporabniku prikaže le v primeru, ko v iskalnik vpiše eno izmed izbranih ključnih besed. Primer oglaševanja s ključnimi besedami na iskalniku Google je prikazan na sliki 8. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 42

51 Slika 8: Primer oglaševanja s ključnimi besedami na iskalniku Google (Vir: Google, 2005) TERMINSKI ZAKUP Za manjše spletne strani je velikokrat najboljša prodaja oglasnega prostora za določeno obdobje. Takemu plačilnemu modelu pravimo terminski zakup. Oglaševalci v tem primeru za krajše ali daljše terminsko obdobje zakupijo oglasni prostor na spletnih straneh HIBRIDNI PLAČILNI MODEL Hibridni plačilni model je kombinacija plačilnega modela CNO in plačila po učinku (CNK ali CNA). Pri tem modelu oglaševalec plača določeno fiksno ceno za oglede, drugi del plačila pa je odvisen od uspešnosti oglaševalske akcije. S tem plačilnim modelom sta tako oglaševalec kot lastnik spletnih strani zavarovana. Uroš Grumerec: Oblikovanje spletnih strani za stike z znanimi osebnostmi 43