Zasnova kataloga ZELENIH DELOVNIH MEST

Transkripcija

1 Evropski sklad za regionalni razvoj Zasnova kataloga ZELENIH DELOVNIH MEST Prof. ddr. Ana Vovk Korže Nina Globovnik mag. prof. September 2014

2 Projekt: Internacionalizacija steber razvoja Univerze v Mariboru, štev. OP RCV_VS_ Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Kreiranje zelenih delovnih mest Vodja projekta: prof. ddr. Ana Vovk Korže Ana Vovk Korže Lučka Lorber Sara Tement Jordan Aleksić Mirjana Bartula Sladjana Djordević Mojca Kokot Krajnc Marjan Krašna Rajko Knez

3 Projekt Internacionalizacija steber razvoja Univerze v Mariboru Kreiranje zelenih delovnih mest ZAKLJUČNO POROČILO urednik: ddr. Ana Vovk Korže»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.3.: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«

4 Naslov: Internacionalizacija steber razvoja Univerze v Mariboru Kreiranje zelenih delovnih mest Izvajalec: Mednarodni center za ekoremediacije, UM FF Univerza v Mariboru Sofinancer: ESS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Izvedba: 1. september 3. september 2014 Koordinator projekta: NIna Globovnik, mag. vodja projekta: prof. ddr. Ana Vovk Korže»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.3.: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«kreiranje zelenih delovnih mest Zakaj smo bili uspešni s projektom? - Aktualna tema - Problem Slovenije - Problem mladih - Pričakovanje delodajalcev - Potenciali okolja - Priložnost za pravi razvoj: tehnika, naravoslovje, družboslovje, humanizem, izobraževanje itd. 4

5 Dejstva Zelena delovna mesta so v porastu Do 2020 napovedujejo še 20 mio novih zelenih delovnih mest Ekovasi in ekomesta kot primer aktivnih delovnih mest po svetu Izkušnje: ekonomski rezultat je posledica vključitve lokalnoregionalne skupnosti in ne interesa posameznikov Milijoni brezposelnih po svetu in na drugi strani groziljive obremenitve okolja v ekonomsko uspešnih ekonomijah (Kitajska, Indija, Rusija) poziv, da razvoj ni možen več brez upoševanja trajnostnih pristopov RAZUMEVANJE TRAJNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Program poteka delavnice 1.dan: Teoretična izhodišča in izkušnje gostov iz Beograda, Fakulteta Futura ter zasnova kataloga o zelenih delovnih mestih 2. dan: Ogled prakičnih primerov in zbiranje podatktov, ki jih bomo rabili za izdelavo kataloga 3. dan: Pravni vidiki zelenih delovnih mest. Vpis podatkov v Katalog zelenih delovnih mest, ki ga Slovenija še nima inovativni pristop in dogovor o širjenju kataloga s ciljem, da se mladi vključijo v prakične aktivnosti z vrhunskim znanjem- 5

6 KAJ SO ZELENA DELOVNA MESTA? Zelena delovna mesta podpirajo prehod v zeleno gospodarstvo, ki je nizkoogljično, učinkovito uporablja vire in je družbeno vključujoče. Najbolj perspektivna in propulzivna področja v Sloveniji so: trajnostni turizem, gozdno-lesarska veriga, ekološko kmetijstvo, učinkovita raba in obnovljvi viri energije, ravnanje z odpadki in socialno podjeništvo. ZELENA DELOVNA MESTA Kaj so zelena delovna mesta? Opisali bi jih lahko kot delovna mesta, ki v primerjavi s konvencionalnimi delovnimi mesti ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla izdelkov in storitev zmanjšujejo porabo energije in surovin, minimalizirajo odpadke in škodljive izpuste v zemljo, vodo in zrak ter varujejo in obnavljajo ekosisteme. Zeleno delovno mesto je vsako delovno mesto, ki prispeva k zelenemu gospodarstvu. Povečuje blaginjo in socialno enakost in pomembno zmanjšuje okoljska tveganja in upošteva ekološke omejitve. 6

7 ZELENA DELOVNA MESTA V SLOVENIJI ŠELE NASTAJAJO 7

8 ZELENA DELOVNA MESTA ZAHTEVAJO SODELOVANJE TEMELJ ZA RAZVOJ ZELENIH DELOVNIH MEST Regionalni in lokalni in NE nacionalni pristop. Močna samozavest in zavedanje pomena lokalnih in regionalni virov ter neodvisnost od globalnih verig. Konec jamerkulture nič se ne izplača Vzpostavitev HIŠE REGIJE kot centra za sodelovanje in PROJEKTNE PISARNE kot gnezdišča za razvoj regionalno-lokalnih projektov 8

9 BISTVENO JE IZHAJATI IZ LASTNIH KORENIN Potenciali občin, regij: naravni in družbeni Težišča za endogeni razvoj: model kopiranja ne deluje dokaz: vse občine bi bile turistične, nobena v resnici od tega ne živi (ljudjepodjetja), lokalni talenti NUJNO usposabljanje: ozka usmeritev ni dovolj VIZIJA RAZVOJA KOT POT K TRAJNOSTI AKTIVNI PRISTOP Inovacijski proračuni: del javnih sredstev se nameni za lokalni razvoj Regionalizacija z vzpodbujanem endogenih potencialov Poenostavitev birokracije Aktiviranje javnega sektorja: odgovornost in učinkovitost EU sredstva v namensko porabo (slabe izkušnje) 9

10 B. Mažgon Strategija razvoja: Posamezni projekti ali proces? 10

11 Projekti 4 Projekti Številni ukrepi Dolgotrajni management Lokalni učinki Kratkotrajni učinki Potrebe nerešene Procesi EN proces Skupne spremembe Mnogo akterjev sodeluje Razsežnostni, dolgotrajni učinki Graditi na vrednotah in kulturi 11

12 Sveti izven regije. Svetilnik Regija sama sicer leži v senci. 3 Vprašanja za začetek procesa Kje smo/kaj imamo? Kam želimo? Kaj moramo zato narediti? 12

13 Spremembe v kulturi Krotscheck/Ober/Schmidt Strategije za zelena delovna mesta Mediji: Vizija & Certifikati Informacije & Inspiracije in predavanja, Seminarji, delavnice Podpora inovacijam Podpora mreženju 13

14 14

15 15

16 PRILOŽNOSTI ZA ZELENA DELOVNA MESTA SO V SAMOOSKRBI 16

17 PRILOŽNOSTI SO V DEJAVNOSTIH IZ LESA 17

18 PRILOŽNOSTI SO V DEJAVNOSTIH IZ NARAVNIH MATERIALOV UČNI TURIZEM HITRO RASTOČA PANOGA ZDRAVILNE RASTLINE 18

19 TURIZEM NA PODEŽELJU Učni poligon za samooskrbo 19

20 20

21 21

22 permakultura ekoremediacije 22

23 Čiščenje peščenega filtra Družinske kmetije 23

24 Etnološka vas SOCIALNO PODJETNIŠTVO 24

25 BODIMO INOVATIVNI, UPORABIMO VSE, KAR ŽE IMAMO! Zaključek 25

26 26

27 Projekt:»Internacionalizacija steber razvoja Univerze v Mariboru«Delavnica: Kreiranje zelenih delovnih mest, The role of University of Maribor in creating green jobs / Vloga univerze pri kreiranju zelenih delovnih mest doc. dr. Lučka Lorber prorektorica za razvoj kakovosti, Center za razvoj kakovosti Univerze v Mariboru doc. dr. Sara Tement oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru 1

28 Create your future! Agenda 1. UM introduction History, mission and vision, future outlook 2. UM, sustainability and social responsibility Sustainability, social responsibility and green jobs Best practices and ideas The social responsibility agenda of UM Social responsibility and organization culture change 3. UM, green jobs and competencies Defining green jobs Green study programs Teaching of green competencies Concluding comments and recommendations 2 [mind.youare] 28

29 Create your future! History 1859 beginnings of higher education in Maribor Association of Higher Education Institutions in Maribor 1975 University of Maribor established UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 4 Create your future! Overview 2013/ faculties, 2 members (Student dormitories and University library) students (BSc , MSc. 3892, PhD 441) staff (1.089 teaching, 672 administration and technical support) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 5 29

30 Faculty of Education Faculty of Arts Faculty of Natural Sciences and Mathematics Faculty of Law Faculty of Economics and Business Faculty of Mechanical Engineering Faculty of Civil Engineering Faculty of Chemistry and Chemical Technology Faculty of Electrical Engineering and Computer Science Faculty of Medicine Faculty of Health Sciences Faculty of Organisational Sciences Faculty of Agriculture and Life Sciences Faculty of Logistics Faculty of Energy Technology Faculty of Criminal Justice and Security Faculty of Tourism 30

31 Create your future! MISSION The mission of the University of Maribor is based on the quest for knowledge, authenticity, creativity, freedom of spirit, cooperation and the exchange of information in science, arts and education. In its concern for humanity and sustainable development, the University of Maribor enriches our store of knowledge, strengthens humanist values, raises our level of awareness, a culture of dialogue, the quality of life and justice throughout the world. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 8 Create your future! VISION The University of Maribor will be a globally recognized ecosystem of innovation in which the students and staff will enthusiastically engage in creative activity. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 9 31

32 Create your future! Sustainability, social responsibility and green jobs Sustainable growth and a sustainable economy as targets (Europe 2020, GDP and Beyond EU Sustainable Development strategy in 2006) Green economy (including green jobs) as a key pillar of a sustainable economy Transitions toward sustainable and green economy involve a generalized sensitivity of the professionals and of the entire population, coherent with the principles and values of sustainable development (Angeles Murga- Menoyo, 2014, p. 2975) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 10 Create your future! Sustainability, social responsibility and green jobs Aside from investing into physical infrastructure and target sectors, transitioning to a green economy requires a fundamental shift in the way we think and act (United Nations, 2011). Organizations can and should assure a role in addressing the challenges of sustainable development and thus contribute to moving society towards a sustainable future (Blindheim, 2008). Social Responsibility and Corporate Social Responsibility (CSR) as means of attaining substantiality UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 11 32

33 Create your future! Sustainability, social responsibility and green jobs Social responsibility as a broader term, Corporate Social Responsibility (CSR) pertains to the functioning of organizations (e.g., ISO 26000:2010) CSR is defined as a concept whereby companies [and other organizations] integrate social and environmental concerns in their business operations and in their interaction with their stakeholders on a voluntary basis. actions by companies over and above their legal obligations towards society and the environment. (EU strategy for Corporate Social Responsibility, 2011) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 12 Create your future! Social Responsibility and CSR UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 13 33

34 Create your future! Sustainability, social responsibility and green jobs In times of crisis, society needs universities capable of providing innovative solutions and opening up new horizons. As Einstein put it, problems cannot be solved by the same level of thinking that created them. Therefore, effective solutions must be sought at a higher level. Universities play a key role in raising awareness of social responsibility and sustainable development that meets the needs of the present without compromising the ability of future generations to meet their own needs. IRDO 2012 UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 14 Create your future! Best practices and ideas UI GreenMetric In 2010, Universitas Indonesia has spearheaded an initiative to create an online green' ranking for world universities. The aim of this ranking is to provide the result of online survey regarding the current condition and policies related to Green Campus and Sustainability in the Universities all over the world (301 universities from 61 countries). The UI GreenMetric is based on indicators of campus environmental issues such as setting and infrastructure, energy, waste management, water, transportation, and education. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 15 34

35 Create your future! Best practices and ideas Green Colleges - The Princeton Review For seven consecutive years, The Princeton Review has been publishing information on colleges that practice, teach, and support environmentally responsible choices. In the responses to our annual College Hopes & Worries Survey, we have seen a sincere and growing interest among students in identifying and applying to colleges where there is a demonstrated commitment to sustainability. Since 2009, we have partnered with the U.S. Green Building Council to publish our Guide to Green Colleges annually in April, with the number of schools rising from 286 in the first edition to 332 in the most recent edition. And every year we publish our Green Ratings in The Best Colleges. The seventh annual Green Rating evaluates colleges and universities on their environmentally relevant policies, practices, academic offerings, and career advisement. The result is a numerical score on a scale of You will find each college's (861 of them) Green Rating on the Campus Life/Facilities tab of the school's profile. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 16 Create your future! Best practices and ideas European Green Office The term green office refers to a workplace that is environmentally responsible and resource-efficient. Green offices are designed to be energy efficient and often incorporate recycled content. The goal is to create a healthy environment, conserve energy and reduce pollution. European Green Office (EGO) programme to find out easy ways to set up a green office, recycle products, telecommute, use sustainable office products, and convince the boss to go green. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 17 35

36 Create your future! The social responsibility agenda of UM Sustainable and Responsible By setting a positive example, the University of Maribor strives to create an innovative environment and an effective organization contributing to balanced, sustainable and socially responsible development of the University, the city of Maribor and the entire country through discovery and transfer of new knowledge. IRDO 2012 UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 18 Create your future! The social responsibility agenda of UM Sustainable and Responsible Commission of sustainable university founded in 2006 Council and Commission of sustainable and socially responsible university with more competence from Considering environmental, economic, social and ethical aspects All of SR and CSR principles have not been implemented yet UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 19 36

37 Create your future! The social responsibility agenda of UM Sustainable and Responsible Objectives: permeate the concepts of sustainability and social responsibility into core university activities, into courses, into university life... make UM a positive example UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 20 Create your future! Center for personal and professional development of HR Objectives: Implementation of activities for the development of professional and pedagogical excellence in human resources UM. The transfer of good practices within the UM and with external stakeholders. Connecting and networking of staff. Raising awareness and increase recognition of the importance of continuous training of human resources. Recognizing and rewarding human resources contributing significantly to improvement of functioning of the university. Collecting and analyzing feedback from all stakeholders. Establish a system of certified education and training. To offer and market services of the center to external stakeholders. Obtain project funding to implement the center s activities. Co-Designing of human resource development strategies for a stable and sustainable development of human resources. Training employees to effectively meet the goals and activities of the Development Strategy of the University of Maribor (UM) and its Action Plan. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 21 37

38 Create your future! Involvement of students to the university processes (Sparqs) Changes often begin with the external pressure. When students realize that they can influence the events, the process gets its own internal dynamics. Idea of partnership and not confrontation is developed. Students have access to all information (data-indicators) available to the university and the state, and they know how to use it. Students not only recognize what is bad, but also suggest changes and participate in their implementation. When the university gathers the students views all the students are addressed not only the student representatives. Students and employees are trained to cooperate. Students and staff respect and appreciate each other. Any modification of the system is slow and hard work and takes a lot of perseverance. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 22 Create your future! Faculty of Civil Engineering Energy efficiency in architecture and construction International Conference Research on the impact of the proportion of glazing on the south facade Research on the impact of factors of the shape on the building s energy statement Student Workshop: Wooden energy-efficient public buildings Destrnik, Kindergarten Sovica Wooden energy-efficient buildings Podlehnik, The atrium of the Municipal Building "ONE HOUSE FITS ALL", March - June 2013 Student competition, Slovenian modern house, March 2013 Working with industry/economy: The development of passive houses (by) Marles, Business storage facility Arnovski gozd, Oct Nov Sustainable renovation of Maribor kindergartens, October June 2014 Renewal of curricula Sustainable construction Publications: Energy-Efficient Timber-Glass Houses UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 23 38

39 Create your future! Faculty of Agriculture and life sciences University Agricultural Center (Sales of crops, Sales of organic baskets (online), Stall at the Trgu svobode in Maribor, Shop at Botanic Garden) University Centre for Viticulture and Enology University of Maribor Botanical garden has an area of about 8 hectares and is a part of an agricultural estate ran by the Faculty of Agriculture and life sciences. Important tasks of botanic gardens: Research and educational institution Open to the wider public, recreational role Seed bank and plant genetic resources Preserving for current and future use the endangered and wild growing species Raising awareness of the need to conserve local plant heritage UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 24 Create your future! Green building - dorm Quadro. Energy reconstruction ŠD 4. Installation of softening device for sanitary water. Labels for the rational use of energy. Student dormitories Replacement and installation of new bins for separate waste collection. Separate collection of waste and reduce the amount of mixed waste. Implementation of the project STEKO 2013 (cleaning of the campus). Elaboration and analysis of eco survey. Students humanitarian actions (collect different things for people affected by natural disaster...). Promotion of informal education of students and employees (movie Plastik fantastik and talk with the author of the film). Lecture on oral hygiene for employees. Project Pre-misli (production of didactic games Ekopoly, computer games - Lisko fox). UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 25 39

40 Create your future! Social responsibility and organization culture change SR and CSR practices are embedded into the culture of organizations, which may foster such practices or inhibit them Organizational culture is : a pattern of shared basic assumptions that the group learned as it solved its problems that has worked well enough to be considered valid and is passed on to new members as the correct way to perceive, think, and feel in relation to those problems. (Schein, 1992) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 26 Create your future! Social responsibility and organization culture change Dimensions of organizational culture (Schein, 1982): Examples of CSR at universities Artifacts waste separation bins, green disclaimer, green offices, considering ergonomic aspects of offices, codes of conduct, ethical commission, center for quality development Espoused values transparency, freedom of spirit, cooperation, accountability, formal philosophy, mission and vision Basic underlying assumptions (i.e., Unconscious practices, beliefs, thoughts and feelings) choosing the best candidate in a employee selection processes, respecting employees private life by not expecting responses during weekends, openly talking to coworkers at all hierarchical levels UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 27 40

41 Create your future! Social responsibility and organization culture change Espoused values are often not in line with basic assumptions; organizations often employ very different practices to what is presented on the outside through espoused values employee dissatisfaction, low motivation and enagegment, turnover Organization culture change processes are necessary to change basic assumptions, foster CSR and serve as role model for other stakeholders UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 28 Create your future! Social responsibility and organization culture change In order to achieve sustainability, social responsibility and well as raising awareness about the green economy and open the opportunities for new green job, universities need to enact socially responsible and green practices into their organizational culture and basic assumptions. Sweep first before your own door, before you sweep the doorsteps of your neighbors.(proverb) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 29 41

42 Create your future! Social responsibility and organization culture change Organization culture change Lewin (1958) 1. Unfreezing Examine status quo, increase willingness for change, convince opponents 2. Moving Involve employees, implement suggestions, Make notable changes 3. Refreezing Establish new ways of thinking, reward desired outcomes, evaluate changes UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 30 Create your future! Social responsibility and organization culture change: Positive consequences Pro-environmental attitudes Positive mood, job satisfaction (through aligned values and basic assumptions) both of which are found to foster actual pro-environmental behavior on a daily level (Bissing-Olson et al., 2013); employees were more likely complete their required work tasks in environmentally friendly ways as well as proactively engage in environmentally friendly behaviors Successful socialization of all university stakeholders (e.g., green and socially responsibly values reflecting the university culture are transmitted to students) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 31 42

43 Create your future! UM, green jobs and competencies: Definition of Green Jobs Green or clean is any activity or service that performs at least one of the following: Generating renewable energy Recycling existing materials Energy efficient product manufacturing, construction, installation and maintenance Education, compliance and awareness Natural and sustainable product manufacturing Schroeder,2009 UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 32 Create your future! UM, green jobs and competencies: Definition of Green Jobs ILO Green jobs are positions in any economic sector (e.g. agriculture, industry, services administration) which contribute to preserving, restoring and enhancing economic quality. Green jobs reduce the environmental impact of enterprises and economic sectors by cutting the consumption on energy, raw materials and water, de-carbonizing the economy and bringing down emissions of greenhouse gases, minimizing or avoiding all forms of waste and pollution and protecting or restoring ecosystems and biodiversity. For the ILO, the concept of green jobs summarizes the transformation of economies, workplaces, enterprises and labour markets into a lowcarbon, sustainable economy that provides decent employment opportunities for all. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 33 43

44 Create your future! UM, green jobs and competencies: UM Green Study Programmes for Green Jobs FKBV - Organic farming (1st degree) FKBV, MF - Food Safety in the Agrifood Chain (2nd degree) FNM - Ecology with Nature Conservation (1st degree) FNM - Biology and Ecology with Nature Conservation (2nd degree) FNM - Ecology Sciences ( 3rd degree) FS - Environmental Engineering (1st, 2nd, 3rd degree) FE - Energy Technology (1st, 2nd, 3rd degree) FG - Civil Engineering, Traffic Engineering, Architecture (1st, 2nd, 3rd degree) FT Tourism (1st, 2nd degree) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 34 UM, green jobs and competencies: Employability, green skill and competencies UM can directly contribute to the creating of a qualified green workforce, which has the required professional education (direct pathway to green job) or indirectly through securing general competencies in sustainability (indirect pathway to green job) (Angeles Murga-Menoyo, 2014) The indirect pathway is likely to be more important because it pertains to a greater portion of students (also from essentially non-green study programs such as social sciences or humanistic studies) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 35 44

45 UM, green jobs and competencies: Employability, green skill and competencies The story of the Philosophy graduate turning into an environmental specialist Dejan Savić, Energy campaigner / Zastopnik za energetsko politiko at UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 36 UM, green jobs and competencies: Employability, green skill and competencies Employability is the perceived ability to attain sustainable employment appropriate to one s qualification level (Rothwell, 2008, p. 2) Universities have a crucial role in securing student employability They should secure vocational or job-related knowledge and skills (also in terms of green skills), and mastery of job search (crucial role of career centers at university!) They should respond to the need of the external labour market UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 37 45

46 UM, green jobs and competencies: Employability, green skill and competencies As green jobs are considered as jobs of the future, universities should respond to these trends in order to foster student employability. Angeles Murga-Menoyo (2014) suggests that universities should utilize an environmentaly efficient institutional management (which corresponds to changes in organizational culture and CSR; e.g., green campuses) and establish curricular sustainability. UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 38 Teaching of green competencies To date, universities in Spain strived to implement teaching of green competencies through (Angeles Murga-Menoyo; 2014): 1) Evaluation of study programs and the presence of competencies in sustainability at all university degrees 2) Methodological innovations in the training process that enable acquiring competencies in sustainability 3) Teacher training UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 39 46

47 Teaching of green competencies Generic competencies in sustainability, which all students (regardless of study program) should acquire (Angeles Murga-Menoyo; 2014): 1. Critical contextualization of knowledge, establishing inter-relationships between social, economic and environmental problems, local and/or global 2. Sustainable use of resources and prevention of negative impacts on the natural and social environment 3. Participation in community processes which promote sustainability 4. Application of ethical principles related to sustainability values in personal and professional behavior UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 40 Teaching of green competencies Reprinted from Angeles Murga-Menoyo (2014) UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 41 47

48 Create your future! Conclusion Our actions have a direct impact on the environment. By being environmentally conscious we can preserve resources, save money, and reduce our carbon dioxide emissions. By making simple changes to our work habits, we can create big changes in the environment. By educating others we can have a bigger, more positive impact on the world! Graber, 2009 UM-introduction UM, sustanibility and social responsiiblity UM, green job and competencies 42 48

49 Peti element

50 Akreditirani študijski programi Dodiplomski študij Zaštite životne sredine Primenjena ekologija Akreditovani studijski programi Podiplomski študij Zelene tehnologije Menadžment resursa Okolje in zdravje Menadžment rizika 50

51 Akreditovani studijski programi Doktorske akademske studije Održivi razvoj i životna sredina Održivost životne sredine Vzporedne strukture Center za trajnostni razvoj podeželja Center za okoljsko varnost Center za upravljanje virov Center za ekoremediacije Center za ekologijo ozadju Center za okoljsko modeliranje multimedijski center Karierni center študentov 51

52 Projektno financiranje nacionalnih/regionalnih projekata, studija, ekspertiza 9 naučnih projekata 9 međunarodnijh projekata 2013/ projekata u toku Relizovana 4 specijalistička kursa Partnerstvo 52

53 PARTNERSTVO PRAXIS - EDUKOS 22 institucije sa kojima fakultet ima saradnju Na projektnim aktivnostima koji se realizuju kroz centre Nastavno naučne jedinice Obrazovni poligon FUTURA 53

54 Nastavno naučne jedinice Istraživačka stanica Petnica Nastavno naučne jedinice Specijalni rezervat prirode ZASAVICA 54

55 Ekološka učionica Veliko ratno ostrvo 55

56 56

57 PROFESSIONS OF THE FUTURE

58 Mathematician Informatic (Computer science) Analyst Communicologist Futurologist 10 to 20 years from now professions such as geneticists, molecular biologists, cosmetic surgeons, environmental protection analysts, trade investment analysts, physical chemist and managers of security will be the best paid jobs! Reform of classical education is not coordinated with the need for future occupations with REAL MARKET WE ARE BEHIND WORLD TRENDS FOR YEARS! 58

59 10 to 20 years from now professions such as geneticists, molecular biologists, cosmetic surgeons, environmental protection analysts, trade investment analysts, physical chemist and managers of security will be the best paid jobs! Reform of classical education is not coordinated with the need for future occupations with REAL MARKET WE ARE BEHIND WORLD TRENDS FOR YEARS! Futurologists predict that people will soon be divided into those who understand technology and those that don t, and that will lead to NEW JOBS! Modern enterprises make profits thanks to new technologies, and futurological approach to preserve the quality of living environment and resources, is more present in the newly created - required staff profile Investing in renewable energy and organic farming will offer good prospects for job creation 59

60 Modeling of profession Digital Architect Designer of virtual buildings for propaganda messages Caregiver of the elderly in their homes Consultant in care of the elderly The drafter of the body parts for athletes and soldiers Vertical farmer - sown crops vertically Climate Controller - manages and changing weather conditions Designer and controller of holograms of virtual humans Broker of time Manages excess time you offer in exchange for money or other goods Personal manager for brands develops one's brand and manage it Haptic programmer uses the science of contact for product development Future professions Geneticist Molecular biologist Plastic surgeon Environmental protection analyst Trade investment analyst Physical chemist Manager of safety Expert in distance education Expert in materials testing Urbanist 60

61 FUTURA Faculty of Applied Ecology Green jobs steps towards sustainable society Mirjana Bartula, PhD Faculty of Applied Ecology FUTURA

62 What are green jobs? Content Dimensions of green jobs (economic, environmental, social) Strategic approach to green jobs Green jobs in numbers Green jobs in practice Green Jobs? Help reducing negative environmental impact 62

63 Green Jobs Jobs are green when they: reduce consumption of energy and raw materials ; limit greenhouse gas emissions; minimize waste and pollution; protect and restore ecosystems. Green jobs Can be created in all sectors and types of enterprises, in urban and rural areas. Direct Indirect Production of green goods and services. Inputs in the making, handling and selling of green goods. 63

64 3 dimensions of green jobs Economic Environmental Social Economic resilience Climate change impacts, e.g. flooding, windstorms Inclusion of marginal social groups Increasing productivity Air pollution Public health Productivity resource efficiency GHGs emission reduction Sustainable natural resource management Waste management and recycling, pollution control Livelihood diversification Employment, income generation Environmental dimension of green jobs Links between the environment and economy: 1. economic activities directly dependent on natural resources as production inputs (e.g. farming, fishing and forestry). 64

65 Environmental dimension of green jobs Links between the environment and economy: economic activities where the linkages are indirect and diffuse (e.g. via fuel and power, or the effects of ambient air quality on community health). The range of green job profiles seen through links between the environment and economy is broad! Highly skilled research and development/management functions Technical and skilled level Low-skilled roles 65

66 Environment related jobs in developed economies Tend to be concentrated in sectors/activities directly linked to: delivering improvements in energy and resource efficiency, particularly in the building sector, but also industry and transport; renewable energy (including biofuels and renewable E technologies); sustainable mobility (i.e. mass transportation); waste management and recycling; eco-industries related to pollution control (air, water, waste, site decontamination, noise); eco-friendly services (conservation, ecotourism, etc.). Environment related jobs in developing economies Sectors involving the sustainable use of natural resources, including agriculture, forestry and fisheries; activities relating to adaptation to climate change. 66

67 Sectors involving the sustainable use of natural resources, including agriculture, forestry and fisheries; EU certified organic food label Social dimension of green jobs When green job cannot be considered a green, although is environmentally sustainable? 67

68 Social dimension of green jobs Job may be associated with an economic activity that is environmentally sustainable, but it cannot be considered a green job if it does not meet conditions of decent work. Social dimension of green jobs The decent work definition is built upon a set of social and labour rights and obligations: opportunities for women and men to obtain decent and productive work in conditions of freedom, equity, security and human dignity, in which women and men have access on equal terms. 68

69 Social dimension of green jobs The so-called green sectors in developing countries include sectors where achieving decent work conditions remains a challenge. Social dimension of green jobs Examples of green but not decent jobs : low-wage jobs - installing solar panels; jobs in ship-breaking or electronic waste recycling where occupational safety is inadequate or child labour is used. 69

70 Strategic approach to green jobs Europe 2020 strategy - the EU's growth strategy The 5 targets for the EU in 2020: 1. Employment (75% of the year-olds to be employed) 2. R&D / innovation - 3% of the EU's GDP to be invested in R&D/innovation 3. Climate change / energy - greenhouse gas emissions 20% (or even 30%, if the conditions are right) lower than 1990, 20% of energy from renewables, 20% increase in energy efficiency 4. Education 5. Poverty / social exclusion Strategic approach to green jobs Innovation Union - flagship initiatives of Europe 2020: it is the key to creating more jobs, building a greener society and improving quality of life; it makes easier for great ideas to be turned into products and services that will bring our economy growth. 70

71 Strategic approach to green jobs Costs of a non-innovative Europe: For the years 2020 and 2025, respectively 398 and 795 billion of Euros will be generated thanks to the new 3% objective as well as 2.7 and 3.7 million extra jobs. Economic crisis is oportunity Green jobs are crucial to overcoming the economic crisis. The crisis, devastating as it is, offers an excellent opportunity to promote green economic development. The transition to a low-carbon economy can create millions of jobs. Mr. Ban Ki-moon, UN Secretary-General 71

72 Green jobs in numbers Green jobs in numbers Green jobs comprise 3.25% of the total number of jobs in EU, about 2% in USA It estimates that 20mil. jobs could be created in the green economy between now and

73 Green jobs in numbers There are large differences between European countries in terms of the proportion of green jobs in the economy. Source: BERT COLIJN (2014)GREEN JOBS IN EUROPE AND THE INCREASING DEMAND FOR TECHNICAL SKILLS. NEU JOBS WORKING PAPER NO. 4.2 Green jobs in number There is a relationship between income per capita and the percentage of green jobs in the country. Denmark, which has a large green industry, outperforms all other countries, adjusted for income level. At the other end of the spectrum we find the Netherlands, Ireland and Norway, all three of which underperform when the data are corrected for income level. 73

74 The ILO (International Labour Organisation) Green Jobs Programme The ILO Green Jobs Programme currently concentrates on six priorities: 1. Analysis of the employment and labour market dimensions; 2. Practical approaches to greening enterprises; 3. Green jobs in waste management and recycling; 4. Renewable energy and energy efficiency; 5. A just transition towards a green economy and a sustainable society; 6. Adaptation to climate change. 74

75 The ILO Country Programmes: Green jobs in practice Pedal Express - is a worker-owned bicycle courier service. We strive to provide the greenest, fastest, most affordable option for local delivery throughout the East Bay Area and San Francisco. 75

76 Green jobs in practice The East Bay Depot for Creative Reuse The mission of the East Bay Depot is to divert waste materials from landfills by collecting and redistributing discarded goods as low-cost supplies for art, education, and social services. The educational mission is to increase the awareness of school children and the general public regarding the green benefits of reusing materials. Green jobs in practice The Wooden Duck makes furniture from recycled wood and reclaimed materials. 76

77 Green jobs in practice The Missing Link Bicycle Cooperative was started by a group of UC Berkeley students in 1971 in the basement of the university's Student Union building Green jobs in Serbia? Specila Nature Reserve Zasavica 77

78 Specila Nature Reserve Zasavica Protection and restotation of wetland ecosystems. Protection of genetic resources: farm of podolian cows, mangulica pigs, balkan donkey. Ecological education. Specila Nature Reserve Zasavica Products 78

79 Specila Nature Reserve Zasavica Auto Camp Specila Nature Reserve Zasavica Terapeutic garden 79

80 Where you can find a Green job? Environmental, Ecosystems, and Waste Management Jobs : CH2M HILL Field Biologist Environmental Scientist Senior Proposal Writer Urban Infrastructure Eng. Water Resources Engineer Project Manager Environmental GIS Technician jobs-in/f/15/environmental-ecosystemsnatural%20resources-waste%20management 80

81 Kreiranje zelenih delovnih mest Izkušnje udeležencev z zelenimi delovnimi mesti

82 Iskustva i mogućnosti Zelena radna mesta u Srbiji su takođe vezana za pojam zelene ekonomije. Mladi ljudi nemaju dovoljno edukacije o tome šta su sve zelena radna mesta, odnosno koliki može biti njihov doprinos u tome. Zelena delovna mesta v Srbiji so povezana tudi s konceptom zelenega gospodarstva. Mladi nimajo dovolj izobraževanja o tem, kaj so vsi zelena delovna mesta so, ali kaj bi lahko bil njihov prispevek k temu 82

83 Činjenica je da mladi ljudi sve više su orijentisani ka komunikacionim tehnologijama, time i u razmeni velikog obima informacija. Dejstvo je, da se mladi bolj usmerjene komunikacijskih tehnologij, in tudi v izmenjavi velikega števila podatkov. Mnoge ideje i informacije se mogu naći na društvenim mrežama, mnoge ideje za samozapošljavanje, ali i dodatni angažman. Veliko idej in informacij lahko najdete na socialnih omrežjih, veliko idej za samozaposlitev, ter dodatne angažiranosti. 83

84 U Srbiji veliki procenat mladih ljudi u ruralnim sredinama je nezaposleno, ali isto tako i bez motivacije da samostalno započne posao u kome će uživati i posao koji će obezbediti dovoljno sredstava za život. Veliko število mladih brezposel nih v Srbiji Trend koji se pojavljuje u poslednjoj deceniji je da mlađe porodice (naravno za sada u pojedinačnim slučajevima) radije odlaze iz urbane sredine i osmišljavaju angažman i poslovanje u ruralnim sredinama ili ambijentima kao što su zaštićena prirodna dobra. Mlade družine se vračajo k naravi, da se ukvarjajo s proizvodnjo 84

85 Takva proizvodnja, uz komunikaciju koju mogu ostvariti brzo i efikasno internetom, dovodi do razmene znanja o novinama u proizvodnim tehnologijama (i to tzv. Zelenim tehnologijama) - This production, with communication that can be achieved quickly and efficiently the Internet, leading to the exchange of knowledge about the new production technologies (and so. Green Technology) Lahko rečemo ekološko hrano zeleno tehnologijo? Pozitivan pionirski poduhvat/ Positive pioneering venture Bioenergo Specijalizovana zadruga za sakupljanje i preradu biomase, osnovana godine u selu Noćaj nedaleko od Sremske Mitrovice. Specialized Cooperative for collection and processing of biomass, founded in 2012 in the village of Noćaj far from Sremska Mitrovica. 85

86 Osnivači zadruge, mladi preduzimljivi ljudi sela okupili su se oko zajedničke ideje plantažiranja energetskih useva i zajedničkog cilja poboljšanja kvaliteta života na selu kroz razvoj preduzetništva zasnovanog na prirodnim i stvorenim resursima. The founders of the cooperative, enterprising young men of the village gathered around a common idea: cultivation of energy crops and the common goal of improving the quality of life in rural areas through the development of entrepreneurship based on the natural and man-made resources. Pored plantažiranja energetskih useva, zadruga ima za cilj da podigne svest mladih ljudi o značaju samoangažovanja na kreiranju poslovnog okruženja u ruralnoj sredini, sa tendencijom proširenja članstva i uključivanja svih zainteresovanih mladih ljudi, koji su svoj život posvetili selu. nasad bioenergija pridelki osveščanje mladih o pomenu lastnega posla 86

87 The following tasks? Edukacija mladih za održivi razvoj zasnovan na resursima Education of youth for sustainable development based on the resources - Obuka o mogućnostima, prednostima i nedostacima sakupljanja i korišćenja biomase iz poljoprivrede i šumarstva; features, advantages and disadvantages - Specijalizovana obuka o mogućnostima, metodama i standardima plantažiranja energetskih useva na zemljištima slabijeg kvaliteta i na neiskorišćenim površinama; Standards of cultivation - Dalji razvoj i jačanje liderskih sposobnosti mladih, osnivača specijalizovane zadruge Bioenergo Strengthening the leadership skills of young people The following tasks? Razvoj poslovnih modela zasnovanih na resursnom planiranju Obuka o različitim poslovnim modelima za diversifikaciju ruralne ekonomije zadrugarstvo, partnerstvo, inovacije; Rad sa mladim preduzetnicima u oblasti planiranja i upravljanja projektima zasnovanim na korišćenju i proizvodnji biomase; Rad sa mladim preduzetnicima na pronalaženju potencijalnih izvora finansiranja i različitih oblika podrške za pokretanje i razvoj sopstvenog biznisa i oživljavanje zadrugarstva u oblasti korišćenja i proizvodnje biomase 87

88 Zašto bioenergetski usev Miscanthus? Zmanjšanje emisij CO2 - dobijanje energije Remedijacija tla To se lahko uporablja za proizvodnjo: - goriva (peleti, bioetanol) - gradbeni material, - papirne pulpe Br. gostij u Analiza za ruralne zone skijališta Beljanica Cen a u Bruto zarad a Neto zarada 50% Broj radno angažov anih Period radnog angažova nja Neto mesečna zarada na nivou 12 meseci ( ) dana dana dana dana dana

89 Broj gostiju Cena u 7 dnevni aranžman Bruto zarada Neto zarada Broj radno angažovani h Period radnog angažovanja Neto mesečna zarada na nivou 12 meseci dana dana dana dana dana 784 Rekultivacija Površinska eksploatacija uglja - Kolubarski basen 4 opštine: Lajkovac, Ub, Lazarevac, Obrenovac 89

90 Površinska eksploatacija uglja je nužan preduslov za elektroprivredni sistem Srbije Ne postavlja se pitanje izbora, već mogućnosti namene ovih prostora i industrijskog nasleđa nakon završene eksploatacije. šta nakon eksploatacije, odnosno koje su moguće opcije za zapošljavanje i radno angažovanje stanovništva. 90

91 Recultivacion of surface mines Rekultivacijom eksploatacionih polja nakon završene eksploatacije (oko 120 km 2 od čega u eksploataciji do godine 58 km 2 ) mogu se sukcesivno dobijati izvanredni prostori za lociranje sportskih, rekreativnih, zabavnih i drugih sadržaja u okviru jedinstvene turističkosportsko-rekreativne zone Beograda XXI veka. The mega project, tentatively called "Tourist Center Kolubara", in its scope and complementarity, would be a unique complex of its kind in Serbia as well as in the Balkans, and it could become one of the powerful generators of the development the City of Belgrade and Kolubara District. The space provides opportunities for creating a number of services and attractive accommodation facilities. New locations for the functions that need to be relocated from Belgrade, especially the zoowith modern zoo concept (zoo park) and the hippodrome with equestrian training grounds for trail riding could be provided in this area. 91

92 Overview of possible programs and the required surface Golf ZOO park Seven Continents A sports village Auto Cinema Moto-cross rang Cycling polygon Aqua city Tamnava The Art Colony etc... 92

93 Golf Belmont Hills France Zoo park Chomutov Mapa 93

94 economic and ecological aspect Direct Impact on the regional economy spending tourists and other industries Indirect Multiplicative effect on other economic sectors, social, demographic and environmental aspects. Imagine a world where instead of being blamed and viewed as a part of the problem, you re actually viewed as a part of the solution and that s a future worth fighting for. Zamislite svet gde umesto da nas krive i vide kao deo problema, mi predstavljamo deo resenja, i to je buducnost za koju se vredi boriti. 94

95 Projekt Internacionalizacija steber razvoja Univerze v Mariboru Kreiranje zelenih delovnih mest»operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.3.: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«

96 CREATION OF THE GREEN JOBS ON THE CASE OF REVITALIZATION OF LAKE NEGOVA Author: dr. Mojca Kokot Krajnc Maribor, O O O LAKE NEGOVA Accumulation lake, which lies in the heart of region Slovenske gorice, near the village of Negova. It is big 11.3 ha and deep from 1.5 to 3 meters. In the past, the lake was the touristic pearl of the region Slovenske gorice with natural wooden pools in the lake. O Great biodiversity area (regional park Negova of 1967). O The construction of the dam in 1985 the role of the lake dies. 96

97 LAKE NEGOVA IN THE PAST AND TODAY Location of the lake Negova in the environment Lake Negova in the past with natural swimmingpools Lake Negova today STATE OF THE LOCAL ENVIRONMENT AND WISHES FOR THE REVITALIZATION OF THE LAKE STATE: High biodiversity (regional park) agricultural landscape The richness of natural and cultural heritage The proportion of young population (0-14 years): 14.7% The proportion of the workingage population (15-64 years): 69.5% Average age: 40.6 years Education: 44.7% of primary, secondary: 43.3% and higher: 12% The proportion of economically active population: 51.2% The registered unemployment rate in the Municipality of Gornja Radgona: 16% NEEDS Vsi statistični podatki za leto

98 THE REVITALIZATION OF THE LAKE NEGOVA IS OPPORTUNITY TO DEVELOP GREEN TOURISM Skrbnik jezera Organizator sonaravnih dejavnosti Revitalizator pokrajine Projektni vodja Intepretator narave Urejevalec okolja - naturalizator NAMES OF NEW GREEN JOBS - in the case of revitalization of the lake Negova Raziskovalec Vodnik po naravnih in kulturnih znamenitostih Sonaravni pridelovalec hrane Obrtnik domačih izdelkov in spominkov iz lokalnih dobrin Lokalni ponudnik domače hrane 98

99 Job name: SKRBNIK JEZERA (the custodian of the lake) 1. DESCRIPTION: The person, who is responsible for good water status of the lake and life in the lake. He do monitoring of water and monitor the water quality, wich is consistent with the Rules of bathing waters and quality of surface water for the life of freshwater fish. 2. SCOPE OF WORK: biology, geography, environmental science, hydrology, microbiology - monitoring the water quality in the relation to statutory regulation 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: Office of Environment and Spatial Planning of administrative units, municipalities - Office for the Environment Job name: REVITALIZATOR POKRAJINE (Revitalizator of the landscape) 1. DESCRIPTION: A person who understands the natural processes of restoration of nature through green infrastructure and functions of ecosystems interact and know the functioning of the green infrastructure, because of this, thay can correctly situated tham in the environment, depending on the needs of the environment. 2. SCOPE OF WORK: Environmental protection, nature conservation, biology, geography - restoration of natural landscape or built using green infrastructure to enhance ecosystem services 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: care in the local community to renovate derelict, contaminated and built environments for greening and establishing a healthy ecosystem services 99

100 Job name: PROJEKTNI VODJA (Project Manager) 1. DESCRIPTION: A person who prepares and manages projects of various kinds. Is responsible for the smooth running of the project, the fair use of financial resources and coordinate the work between the project partners. The person achieves project objectives in a real environment. 2. SCOPE OF WORK: Research, development of local area 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: municipalities, development agencies - achieve development objectives in municipalities and local communities Job name: ORGANIZATOR SONARAVNIH DEJAVNOSTI(Organizer sustainable activities) 1. DESCRIPTION: The person who arranges sustainable activities in the local area, which increases people's awareness about sustainable development. Sustainable activities: events, local market, research camps, organizing schools in nature, creating classrooms in nature and learning paths,... - all that increases the visibility of the local environment by using the natural, cultural and culinary features of the local environment. 2. SCOPE OF WORK: Preparation of events, research and educational camps, design and layout of classrooms in nature and learning paths. 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: municipality, entrepreneur, development agencies 100

101 Job name: INTEPRETER NARAVE (Interpreter of nature) 1. DESCRIPTION: A person who knows how to explain the operation of a causal consequence of natural ecosystem processes to increase ecosystem stability, thereby maintaining ecosystem balance and prevent environmental pollution, with proper intepretation is increasing the awareness of the nature and of the functioning of ecosystems. 2. SCOPE OF WORK: explanation of natural processes in the ecosystem for the benefit of improving the state of the environment 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: development organizations, tourist associations Job name: LOKALNI PONUDNIK DOMAČE HRANE (local suppliers of homemade food) 1. DESCRIPTION: A person who produces food products from local produce and offers on the market, with an itch that the product contains only domestic ingredients and protects healthy. 2. SCOPE OF WORK: food production 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: supplementary activities on farms 101

102 Job name: OBRTNIK DOMAČIH IZDELKOV (handcraft of domestic product) 1. DESCRIPTION: A person who has a special manual skills and produces products from local resources. 2. SCOPE OF WORK: Making crafts 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: entrepreneur, Social Entrepreneurship Job name: SONARAVNI PRIDELOVALEC HRANE (Sustainable producer of food) 1. DESCRIPTION: A person, who produces a food on the a sustainable way. Sustainable production method is: does not use any artificial means, but for the growth and development of food is using permaculture and biodynamic, the environment of produsing the food is protected with the ecoremediations. 2. SCOPE OF WORK: food production 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: Farmers move towards a sustainable way of producing food, form cooperatives,are private entrepreneurs, set up a social enterprise 102

103 Job name: RAZISKOVALEC (researcher) 1. DESCRIPTION: A person who investigates local problems and the results of the research presents to the local public, which are include in the problemsolving. 2. SCOPE OF WORK: Research 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: participate in the development of the local environment on the basis of research and responsible for transferring knowledge into practice (development agencies independent entrepreneur) Job name: VODNIK PO NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI (Guide to the natural and cultural sights) 1. DESCRIPTION: A person who knows the natural and cultural characteristics of the local environment, is a good talker and has a sense for storytelling and knows how to adapt the method of keeping the age group. 2. SCOPE OF WORK: keeping 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: tourist associations, local tourism agencies, development agencies, municipalities (Office of Tourism), independent entrepreneur 103

104 Job name: UREJEVALEC OKOLJA (Editor of environment ) 1. DESCRIPTION: A person who is responsible for the regulation of the environment and prevents pollution, while aware of the legality of systems and includes green infrastructure in editing. 2. SCOPE OF WORK: design and landscaping 3. PROPOSAL FOR THE IMPLEMENTATION OF THE PROFESSION: utility companies, entrepreneurs, companies of planning environment, municipalities FUNDING OPTIONS FOR THE NEW FORMED GREEN JOBS O Opening the independent activities as an entrepreneur O Registered the supplementary activities on farms O Funding through the European project O Co-financing and assistance of the municipalities and other municipal services O Social Entrepreneurship O Cooperatives 104

105 QUESTIONS? THANK YOU FOR YOUR ATTENTION! 105

106 106

107 Pravni vidiki zelenih delovnih mest Rajko Knez

108 Uvodno puzle širšega konteksta tematike; da bi lahko razumeli celotno sliko: krivulja število ljudi na svetu je takšna naravne dobrine in reprodukcij. zmožnost zemlje presegamo 3-5x v zadnjih letih je svet porušil naravno ravnovesje tako kot nobena druga generacija pred tem baby boom generacija je katastrofa za prihodnje rodove 97% svetovnega denarja pomeni dolg vsak prebivalec SLO je (poleg svojih dolgov) zadolžen v višini EUR s strani države kaj bomo pustili zanamcem? SLO je lani zapustilo ljudi, predvsem mladih, izobraženih hedonizem je gonilo družbe; v bogatih družbah propade vsak drugi zakon (50%), v revnih je % med 1-10% obdavčeni smo po delu (ker delamo sic!?) dobrine in ekonomska prosperiteta so nenormalno razporejene v SLO je 4x premalo obdelovalne zemlje za zadovoljivo samooskrbo (z 800 m 2 smo na dnu seznama EU) nekaj je hudo narobe treba je ustaviti spiralo zadnjih desetletij in potem jo zavrteti nazaj Vsebina predavanja Zakaj spodbujati zelena delovna mesta Kaj pomeni go green, ki nam ga je OECD ponavljal vrsto let Kako to urejamo v Sloveniji in kako bi morali 108

109 Zakaj spodbujati zelena delovna mesta ne glede na definicijo ZDM, vemo za kaj gre ZDM pomagajo: zaposlovanju osebni in državni blagajni socialnemu sistemu zdravstvenemu sistemu varstvu okolja, ohranjanju narave, vzpostavljanju ravnovesja v naravi, manjšim stroškom naravnih nesreč, manjši socializaciji stroškov osebni rasti, duševnemu miru, ustreznim vrednotam družbe, disciplinirani in urejeni družbi, izogibanje kaosu Ali so okoliščine ZDM drugačne od drugih delovnih mest? Lahko diskriminiramo in jih uredimo drugače? Kaj pomeni Go Green literature, pristopov, definicij, idej kaj naredit, kako spodbuditi, kakšni bi bili učinki sprememb je izredno veliko to je vroča politična tema moje mnenje razprave so zameglile bistvo treba je pogledati nazaj (Altes wissen fürht zum Hausbau der Zukunft) večina literature in pristopov se nanaša na širše koncepte ZDM moje mnenje: treba je ločiti med zelenimi in socialnimi DM ZDM: kriterij bi moral biti vsebinski: učinek, vzdržnost, askektskost ne vse kar je kakorkoli povezano z okoljem, bio, zelenim, ekologijo itd 109

110 Kako pristopa Slo zakonodaja (1) Slovenija je ujetnica: - javnega dolga (notranjega in zunanjega); - težav različnih državnih in paradržavnih blagajn; - koncesij in (pol) javnih naložb; - posledic slabe finančne industrije; - velike potrošnje javne infrastrukturne; - dolgoročnih finančnih zavez; - dragih občin; - denacionalizacijskih stroškov; - tudi liberalizacije rabe naravnih dobrin (po nepotrebnem); - velikega števila upokojencev Kako pristopa Slo zakonodaja(2) Kako pristopa zakonodajalec ali odredbodajalec? Vzemimo primer Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji - obnovljivi viri (razen kompostiranje, gnojnice in lesne biomase) niso del kmetovanja To pomeni: za fotovoltaič. elektrarno potrebuješ novo registracijo to pomeni: s.p., d.o.o., kot proizvajalec el. energije to pomeni: prispe. za zdravst. zavarovanje to pomeni: nezg. zavarovanje!? to pomeni: prispe. za pokojninsko zavarovanje to pomeni: morda računovodski servis?! to pomeni: davek od dohodka to pomeni: računalnik & internet to pomeni: stroški banke, AJPES, prispevki cca EU/L brez računovodstva 110

111 Kako pristopa Slo zakonodaja(3) Kako to naredi? Vested rights problem? Da Kaj želim povedati? Kako pristopa Slo zakonodaja(4) So tudi drugi primeri dobrih in slabih praks/posegov/ukrepov? kmetijska zemljišča davki in prispevki (SLO je davke in prispevke v zadnjih letih dvignila tudi na blizu 60%) pavšalna obdavčitev ostaja nizka določbe kaj in koliko lahko kdo dela; gl. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in prim: (ste kdaj zasledili, da bi banki omejili koliko finančnih transakcij lahko opravi na leto) 111

112 Pravni okvirji ravnanje s kmetijskimi zemljišči sprememba lastnikov ekonomska, tržna in družbena vrednost sprememba namembnosti dedovanje kmet. zemljišč Nekaj dejstev v zvezi z zemljo: v SLO je 4x premalo obdelovalne zemlje za zadovoljivo samooskrbo z 800 m 2 smo na dnu seznama EU s samo 8% ozemlja, kjer poteka obdelovanje kmet. zemljišč smo komaj na 1/3 EU povprečja. Manj obdel. površin na preb. imata samo Švedska in Finska v SLO: od 2002 do 2007 smo izgubili 7 hektarjev na dan in s tem eno majhno kmetijo vsak dan; ravnanje s kmetijskimi površinami je zelo v rokah občin hektarjev bi v RS še lahko usposobili za obdelavo včasih smo poznali ukrepe robotniški patent, hube, dedne zakupe, zemljiško odvezo-nevoljniški patent (M. Terezija) danes plačamo enkratno kazen za prekvalifikacijo in to je vse naložba v zemljo je naložba v preživetje tega se v RS ne zavedamo in živimo v t.i. lažni prehranski varnosti 112

113 s potrebo po več hrane in hkrati premalo obdelovalnih površin se viša cena hrane in ustvarjajo okoliščine za sprejemanje GSO; britanski nepremičninski agenti: 2010 je bilo fantastično leto prometa s kmetijskimi zemljišči; prodajalci so tudi finančne institucije države iščejo predelovalno zemljo v tujini, predvsem v J. Ameriki in Afriki; tam naj bi donos na naložbo (ROI return on investment) znašal do 400%; V prihodnjih 40 letih bi se morala proizvodnja hrane povečati za 70%. kupujejo se zemljišča tudi blizu EU celo v Ukrajini Deutsche Bank kupuje v Rusiji, na Kitajskem in tudi v Romuniji, kjer je v EU najcenejša Predvideva se, da bosta rodovitna zemlja in predvsem voda najbolj pomembni in cenjeni že do leta 2050 (Mark Lynas, 6 0 C) ZDM kako bi naj bilo Moje mnenje: ZDM pogosto stane več kot konvencionalno; potrebuje pomoč, pozitivno diskiminacijo drugačno podjetniško okolje priznavati jim je treba intrinsic value, ki ji v ekonomiji rečejo eksternalija in običajno nima vrednosti (ali vemo koliko stane sat ali panj čebel?) zelena delovna mesta, kjer so akterji samozaposleni (to niso ljudje, ki bi bogateli), potrebujejo power of the purse pristop preprečevati je treba zadolženost ljudi (namesto subvencij začasen davčni moratorij) permanent economic growth ne na račun okolja. To je contradictio in adiecto prednost lokalnemu (v okviru pravil EU je tudi to mogoče: preference to the local production... globalisation is not always needed) odmik od obdavčitve dela k obdavčitvi rabe dobrin tako, da je končni efekt želja po delovanju, aktivnosti (dvigniti mejo za pavšal + uvesti posebne pavšale) odprava administrativnih ovir in omejitev obsega dela reaktivirati upokojence za lažja zelena delovna mesta (če ni mladih) fizične osebe ne bi smele biti bolj obdavčene kot pravne (tako je zdaj, razlika je 25 : najmanj 60%) olajšati posege v prostor postopkovnih ovir 113

114 Kaj čaka samozaposlenega? - podjetniško okolje za zelene samozaposlene, dopolnilne dejavnosti ne bi smelo biti enako drugim podjetniškim okoljem - kako & koliko je zahtevna država - dajatve in davki - administrativne ovire in omejitve, velika normiranost, omejevanje dohodkov, - odsotnost enostavnosti, pavšalov itd - obdavčenje dela se mu je mogoče izogniti? Zaključek ZDM bi potrebovala pozitivno diskriminacijo, drugačno podjetniško okolje Država lahko poseže z ukrepi, ki pritegnejo in so diskriminatorni, če so zato opravičljivi razlogi npr. možnost omejitve uvoza kmetijskih izdelkov do določene meje samopreskrbe (EU); cenejše kmetijske površine za mlade družine, moratorij na določen davek za določena DM, ali skupine ljudi, javna zelena dela, itd Poleg podjetniškega okolja, bi bilo treba dati več poudarka power of the purse in vzpodbujati okolje, ki bo povzročalo ustvarjanje ZDM (npr. dokaz o reciklaži ali ponovni uporabi zmanjšuje dohodnino, itd.) ukrepi, ki bi ljudi spodbujali k ponovni rabi, manjši potrošnji, zelenim dejavnostim, javnemu dobru to bo v drugem koraku ustvarjalo nova delovna mesta Vprašanje ali si država to lahko privošči, je dolgoročno vprašanje 114

115 link na 2 link na 2 115

116 link na 12 Hand pollination in China Vir. The crucial role cities can play in protecting the honeybee... Link na

117 link na

118 118

119 ZASNOVA KATALOGA ZELENIH DELOVNIH MEST Prof. ddr. Ana Vovk Korže Maribor,

120 DOSEDANJI PRISTOPI Iskanje definicij o zelenih delovnih mestih; Pogled nazaj, kako obstoječa delovna mesta narediti zelena; Izpostavljanje primerov dobrih praks; Primerjanje s tujino; Vključevanje posameznikov in upoštevanje subjektivnih mnenj; Pogled naprej Ni mogoče za nazaj spreminjati delovnih mest zaradi omejena načina razmišljanja vključenih, zato je nujno vnaprej postaviti pogoje za razvoj zelenih delovnih mest; Ni mogoče temeljiti samo na primerih dobrih praks, ker ne odsevajo realnega stanja in ne morejo biti razvojna paradigma; Nujno je treba vključiti izobraževanje in raziskovanje. 120

121 RAZUMEVANJE TRAJNOSTI PRVI KORAK ZASNOVE ZELENIH DELOVNIH MEST JE RAZUMEVANJE TRAJNOSTI; POTREBNO JE RAZUMETI UJETOST V ZAČARANI KROG, KI PRODUCIRA NE- ZELENA DELOVNA MESTA S CILJEM BOGATENJA ELIT IN IZPODKOPAVANJA KREATIVNOSTI IN MOTIVACIJE LJUDI. ZAČARANI KROG KOLIČINSKA RAST VELIKA OKOLJSKA ONESNAŽENOST NEZDRUŽLJIVOST KONCEPTA STALNE GOSPODARSKE RASTI IN TRAJNOSTI V DRUŽBI NOSILCI KAPITALA SO USMERJEVALCI RAZVOJA VPLIV NOSILCEV KAPITALA NA POLITIKO IN POLITIKE NA GOSPODARSKI RAZVOJ ODRINJENOST REALNIH RAZMER V DRUŽBI IN NARAVI NEUPOŠTEVANJE EKOSISTEMOV KOT NOSILCEV ŽIVLJENJA 121

122 RAZUMEVANJE BESEDNE ZVEZE TRAJNOSTNI RAZVOJ POTREBA PO RE-DEFINICIJI RAZUMEVANJA POMENA TRAJNOSTI Razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da bi ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnih generacij Trajnostni razvoj ni zaživel v realnosti VZROKI Trajnostni razvoj kot podporni dejavnik gospodarske rasti, DBP in kokurenčnosti Zrušen socialni kapital družbe Neusklajen gospodarski razvoj, propad Okolje in narava razumljena kot motilna dejavnika razvoja UDEJANJANJE TRAJNOSTI V PRAKSI, DEKLARATIVNA DOGOVARJANJA BREZ USPEHA CELOVIT RAZVOJ, RAZVOJ PO DELIH NI MOGOČ TRAJNOST NAPREDEK VEČDIMENZIONALNOST GOSPODARSKA DIMENZIJA JE LE ENA SPECIFIČNOST LOKALNEGA OKOLJA NAMESTO GLOBALIZMA VKLJUČENOST LOKALNE SKUPNOSTI NAMESTO SVETILNIŠKEGA PRISTOPA ETIČNE VREDNOTE: ENAKOPRAVNOST NOTRANJE REZERVE, PREVIDNOST, PREVENTIVA 122

123 Definiranje trajnostnih dimenzij Ekosistemska dimenzija Dimenzija celovitosti Dimenzija blaginje Dimenzija samooskrbnosti z aktivnim vključevanjem javnosti POVEZLJIVOST IN PRESEČNOST DIMENZIJ SEKUNDARNI IN TERCIARNI NIVO Večplastnost povezav: POVSEM NOVE PRILOŽNOSTI OSNOVANE NA LOKALNI IN REGIONALNI RAVNI Ekosistemska dimenzija Ekosistemi ekosistemske storitve, osnova za delovanje planeta Zemlje EKOSISTEMSKI PRISTOP OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN ŽIVLJENJA NA ZEMLJI Ohranjati je potrebno naravne vire za bodoče generacije. Pretirana raba naravnih virov povzroča nepovratnost procesov. 123

124 Ekosistemska dimenzija Dimenzija celovitosti Potreba po celovitem razvoju povezava razvojnih vprašanj družbe, gospodarstva, varstva okolja zaradi potreb po upoštevanju razmerij med njimi. Nujnost načrtovanja in izvajanja povezanih ukrepov, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Razvoj po delih namreč ni mogoč, ker ne upošteva presečnosti. Ekosistemska dimenzija Dimenzija celovitosti Dimenzija blaginje Zadovoljstvo z življenjem. Zadostna materialna priskrbljenost. Sreča. Uspešnost. Kvalitetni medsebojni odnosi. Osebnostna rast. Smisel življenja. 124

125 Ekosistemska dimenzija Dimenzija celovitosti Dimenzija blaginje Dimenzija samooskrbnosti z aktivnim vključevanjem javnosti Aktiviranje razpoložljivih potencialov, njihova povezava, motivacija. Povezanost z političnimi odločitvami. Notranji viri moči za drugotni razvoj. S N G 125

126 okolje TRAJNOSTNI RAZVOJ sociala gospodarstvo TRAJNOST NAPREDEK Je proces z notranje povezanimi vsebinami in aktivnostmi. Je stabilen proces. Postopki, procesi odločanja Etične razmere TRAJNOSTNE REGIJE Bioregije Ekoregije Ekocone Poznavanje in upoštevanje ekosistemov območja kjer živimo. Živeti v skladu s trajnostnimi pristopi v bioregiji. Vzgajanje domačih kulturnih rastlin. VIDIKI BIOREGIONALIZMA Uporaba lokalnih in sezonskih pridelkov v kulinariki. Raba lokalnih materialov in surovin pri gradnji. Ekonomski, socialni in okoljski kapital v regiji so mrtvi, če niso med seboj povezani. Trajnost pomeni aktiviranje mnogih drobnih koles v isto smer. BISTVENO JE IMETI VIZIJO IN IZHAJATI IZ STANJA. 126

127 Preobrat, ki se mora zgoditi! Na temelju vzpostavitve pristnega odnosa do narave (ponovno odkrivanje narave) uresničujejo skupno vizijo, ki po izkušnjah Vulkanlanda traja vsaj 10 let, da postane način življenja cele regije (s stalnim kontinuiranim delom, seminarji, delavnicami, izobraževanjem in dogodki za ljudi. Spremembe v kulturi Krotscheck/Ober/Schmidt Kulinarische Region Europäische Handwerksregion Region der Lebenskraft 127

128 128

129 Zasnova kataloga zelenih delovnih mest Mednarodna delavnica: Kreiranje zelenih delovnih mest, 1. do Avtorice: Prof. ddr. Ana Vovk Korže, UM FF, Mednarodni center za ERM, Koroška c. 160 Nina Globovnik mag. prof., UM FF, Mednarodni center za ERM, Koroška c. 160 dr. Mojca Kokot Krajnc, UM FF, Mednarodni center za ERM, Koroška c. 160 Aleksandra Premužič, UM FF, Mednarodni center za ERM, Koroška c. 160 Maribor, 2014

130 Uvod Mednarodna delavnica Kreiranje zelenih delovnih mest«je potekala v okviru projekta Univerze v Mariboru z naslovom Internacionalizacija. Delavnica je trajala 3 dni in sicer od 1. do 3. septembra 2014, dva dni sta potekala na FF (predavalnica 1.6) in en dan na terenu v Dravinjski dolini, kjer smo udeležencem pokazali že vzpostavljena zelena delovna mesta. Delavnica je bila namenjena študentom, zato smo jih aktivno vključili v pripravo kataloga o zelenih delovnih mestih, ki je nastal kot izdelek projekta. Prvi dan smo predstavili izsledke znanosti na področju zelenih delovnih mest in sicer je prof. ddr. Ana Vovk Korže predstavila izhodišča za zelena delovna mesta ter sam projekt in poudarila, da so zelena delovna mesta že med nami, da pa jih še ne prepoznamo in da izobraževalni sistem ne sledi zahtevam trga. Predstavila je tudi primer dobre prakse Dravinjsko dolino, ki so si jo udeleženci tudi ogledali. Doc. dr. Sara Tement je v sodelovanju z doc. dr. Lučko Lorber predstavila vlogo Univerze v Mariboru pri kreiranju zelenih delovnih mest. Izpostavila je dejstvo, da bi morala biti zelena delovna mesta sestavni del izobraževanja vseh študijskih programov. Ugotovili smo, da se iz imen programov ne more sklepati, kateri programi že danes omogočajo znanja in veščine za zelene poklice, saj so imena programov splošna (npr. geografije UM ni uvrstila med programe z vsebinami o zelenih delovnih mestih, čeprav ima prav geografija predmete kot so Ekoremediacije, Varovanje prsti, Sonaravno urejanje voda, Trajnostni razvoj zavarovanih območij in podobno, kar so v resnici znanja za neposredna zelena delovna mesta). Udeleženci iz Univerze Sigidunom fakulteta Futura so predstavili njihovo razumevanje zelenih delovnih mest in so zaključili podobno kot v Sloveniji, da so tovrstna delovna mesta v nastajanju, da obstaja velik interes predvsem med mladimi, da pa še ni politične volje, administrativne organiziranosti in da manjka pogled izven škatle, ki bi omogočil hitrejši razvoj teh mest. Predstavili so svoje izkušnje ter izpostavili Zasavico, kjer imajo neke vrste poligon za zaščito narave. Rezultat prvega dneva je bil predstavitev teoretičnih izkušenj in soočenje dveh univerz Srbija in Slovenija ter ugotovitev, da smo na začetku poti kreiranja zelenih delovnih mest. Drugi dan je potekal na terenu, kjer smo si ogledali Center ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah, Ranč Dravinja, etnološko vas Križeča vas, Učni poligon za samooskrbo Dole ter domačijo Lovrenčič. Pomembno spoznanje udeležencev je bilo, da v resnici že obstajajo neposredna in posredna zelena delovna mesta, da ljudje delajo skladno z naravnimi omejitvami, 130

131 skrbijo za potenciale okolja, da pa v regiji ta delovna mesta niso prepoznana kot zelena (ker so nastala bootum up in zato niso v nobeni statistiki). Izkušnje drugega dne smo pokoristili tretji dan, kjer smo aktivno vključili študente in interaktivno pripravili zasnovo opisa zelenih delovnih mest, kar je ogrodje za Katalog zelenih delovnih mest. Pri opisu teh mest smo ugotovili, da ne veljajo enaki parametri kot pri klasičnih delovnih mestih, saj je bistvena povezava z okoljem, ljudi in ekonomijo. Zato smo pripravili Katalog zelenih delovnih mest kot prvi korak k prepoznavanju tovrstnih delovnih mest, kjer se kažejo velike potrebe po timskem delu, odgovornosti in interesu do dela. To pa so že izzivi za izobraževanje v 21. stoletju. Vloga Univerze v Mariboru pri kreiranju zelenih delovnih mest Delovna mesta v zelenem gospodarstvu lahko močno prispevajo k dvigu zaposlenosti. Tako bi zelena delovna mesta do leta 2020 v Sloveniji dvignila zaposlenost z 67% na 75% v starostni skupini let. Med drugim bo za to potrebno tudi dobro načrtovanje ter trajnostno izobraževanje(plut, 2014b). Trajnostni razvoj zahteva celovitejše vzorce razmišljajanja, nove vrednote, spremembe v politiki, nove tehnologije, spremembe v upravljanju, nova sodelovanja ter predvsem nova znanja (Glavič, Lukman, b.l.). Mineva desetletje odkar so se OZN odločile, da se moramo iskati pot iz krize z družbeno odgovornostjo in ustvarjanjem trajnosti sedaj in v prihodnje. Prav tako se je leta 2005 začelo tudi desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj, ki ga vodi organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo. Takšna usmerite zahteva nove pristope in spodbuja približevanje trajnostnemu razvoju v aplikativnem smislu. Sledila je nadaljnja pobuda za vključevanje trajnostnega razvoja v evropski visokošolski prostor z uvedbo bolonjskega procesa. Nato je v letu 2009 evropski minister za visoko šolstvo pozval visokošolske institucije k trajnostnemu razvoju. Univerze namreč predstavljajo institucije, ki imajo posreden in neposreden vpliv na lokalno ter nacionalno okolje, na diplomante ter njihove odločitve v prihodnosti. Hkrati je univerza institucija, ki ima veliko vlogopri ustvarjanju ter prenosu znanj v prakso. Značilnosti univerze je, da s tem pospešujejo pretok novih znanj ter s tem prispevajo k trajnostnemu razvoju in družbeni odgovornosti (Trajnostno in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru, 2014). V času krize družba nujno potrebuje univerze, ki bodo sposobne zagotoviti inovativne rešitve in odpirati nove horizonte. Že Einstain je trdil, da problemov ni možno rešiti z enakim načinom razmišljanja, ki je ustvarilo probleme. Zato morejo rešitve problemov biti z višje ravni. Univerze igrajo ključno vlogo pri dvigu zavedanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju, ki zadovoljuje potrebe sedanjih rodov brez kompromisov za zmožnosti prihodnih rodov za zadovoljevanje njihovih potreb. 131

132 Številne univerze že usmerjajo svoje delovanje v trajnost, kar je vidno skozi različne njihove dejavnosti. Tako je leta 2010 Univerza Indonesia podala iniciativo za uvedbo spletnega zelenega kategoriziranja univerz po svetu. Kategorizacija temelji na spletni anketi imenovani UI GreenMEtric o trenutnem stanju zelene in trajnostne univerz po svetu. Ta anketa temelji na okoljskih kazalcih kot so energija, ravnanje z odpadki in vodo, transport ter izobraževanje. Drug primer dobrih praks in zamisli univerz v povezavi z trajnostnim razvojem je Princeton Review, ki že sedem let zapored objavlja informacije o univerzah, ki sprejemajo, poučujejo in podpirajo okoljsko odgovorne odločitve. Rezultati letne ankete imenovane College Hopes & Worries Survey so pokazali, da se študenti vse pogosteje odločajo za univerze, ki so predane trajnostnemu razvoju. Od leta 2009 objavljajo skupaj s Svetom za zeleno gradnjo ZDA (U.S. Green Building Council) vodnik po zelenih univerzah, ki izide vsako leto aprila. Število univerz znotraj tega narašča, saj je od prve izdaje število univerz naraslo z 286 na 332. Letno objavljajo zeleno lestvico najboljših univerz. Sedma lestvica je ocenila univerze glede na njihovo okoljsko politiko, prakse, akademsko ponudbo in karierno svetovanje. Število možnih točk se giba od 60 do 99. Zelena ocena posamezne univerze se nahaja v zavihku Življenje na kampusu/objekti profila institucije. (Trajnostno in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru, 2012). Nekatere definicije zelenih delovnih mest so pomembne predvsem z vidika univerz, saj že sama beseda zeleno označuje katero koli dejavnost ali storitev, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: Proizvajanje energije iz obnovljivih virov Recikliranje obstoječih materialov Energetsko učinkovita proizvodnja izdelkov, gradnja, infrastruktura in vzdrževanje Izobraževanje, upoštevanje in zavedanje Proizvajanje naravnih in trajnostnih izdelkov Izobraževanje ter s tem upoštevanje in zavedanje zelenega je vloga univerz. Tudi opredelitev zelenih delovnih mest s strani Mednarodne organizacije dela poudarja, da so to delovna mesta, ki so ključna za trajnostni razvoj. Tudi Skupna zaveza za zaposlovanje, sporočilo Evropske komisije z dne , navaja, da se mora Evropa ne zgolj spopasti z recesijo, temveč jo izkoristiti za vzpostavitev produktivnejšega, bolj inovativnega, vključujočega, bolje kvalificiranega nizko ogljičnega gospodarstva, in da imajo zelena delovna mesta potencial, da postanejo ključen segment rasti bodočih evropskih trgov dela. Le nekaj mesecev po tem sporočilu, , Svet Evropske unije izda sklep Na poti k ekološko učinkovitemu gospodarstvu pri razmisleku o Lizbonski agendi po letu 2010 in Strategiji EU za trajnostni razvoj. Ta sklep poziva države članice evropske unije, da naj poskušajo z politiko zaposlovanja ter izobraževalno politiko izpopolnjevati trenutno pomanjkanje znanja za ekološko 132

133 učinkovitost. Hkrati jih pozovejo naj tudi spodbudijo zaposljivost v hitro rastočih sektorjih, kot so ekološko učinkovito gradbeništvo in stanovanjska gradnja, trajnostni promet, obnovljivi viri energije recikliranje, ter ustvarijo nova zelena delovna mesta. Pri vsem tem naj države članice uporabijo okvir zaposlovanja in okoljske kazalce, ki jih je razvil Odbor za zaposlovanje Evropske Unije. Ti okvirji in kazalci so bili razviti z namenom da bi zagotovil ustrezno nadzorovanje reformnih ukrepov za obravnavanje zaposlitvenih vidikov podnebnih sprememb v okviru strategije Evropa Ti kazalci pokrivajo naslednja področja: Zeleno delo, Zeleno spretnost Zelena delovna mesta Zeleni prehod Zeleni trg dela Zeleno rast (Vloga univerze pri kreiranju zelenih delovnih mest, 2014) Univerza v Mariboru želi vzpostavit pozitivni vzgled z vzpostavitvijo inovativnega okolja in učinkovito organizacijo, ki bo pripomogla k uravnoteženi, trajnostni, družbeno odgovornem razvoju Univerze v Mariboru, mesta Maribor in celotne države skozi odkritja ter prenosu novih znanj. S tem namenom je leta 2006 bila ustanovljena Komisija za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo. Cilj je prodor trajnostnih in družbeno odgovornih načel v bistvene aktivnosti univerze, študijske programe ter univerzitetno življenje in s tem vzpostavit Univerzo v Mariboru kot pozitiven primer. Tako se je znotraj univerze razvilo usposabljanje študentov po modelu SPARQS z namenom oblikovanja lastnega modela vključenosti študentov v sistem zagotavljanja in spremljanja kakovosti na UM, hkrati številne fakultete Univerze v Mariboru spodbujajo trajnost. Tako je Fakulteta za gradbeništvo izpeljala mednarodno konferenco o energetski učinkovitosti v arhitekturi in gradbeništvu. Fakulteta sodeluje tudi z podjetji pri oblikovanju pasivnih hiš ter energetski obnovi Mariborskih vrtcev. Tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede prispeva k trajnostni in družbeno odgovorni univerzi. Fakulteta prodaja svoje pridelke, ima pa tudi botanični vrt, ki je odprt za širšo javnost ter služi tudi kot raziskovalna in izobraževalna ustanova, ki ozavešča o pomembnosti ohranjanja dediščine planeta. Usmeritev v trajnost ni tuja niti študentskim domovom, kjer so uredili tako imenovan zeleni študentski dom Quadro. Študentski dom se ponaša z nalepkami o racionalni porabi vode, ločenim zbiranjem odpadkov ter zmanjšanje količine odpadkov ima pa tudi vgrajene naprave za mehčanje sanitarne vode. Družbeno odgovorno ravnanje je zakoreninjeno v kulturo organizacije, ki lahko spodbuja takšne dejavnosti ali jih onemogoča. V sami definiciji organizacijske kulture je zapisano da je to vzorec skupnih osnovnih predvidevanj ki se jih skupina nauči, ker so reševali njihove probleme dovolj dobro, da se smatra kot tehtna in je tako podana naprej novim članom kot pravilen 133

134 način zaznavanja, mišljenja, čutenja glede na takšen problem. Dimenzije družbene odgovornosti ter organizacijske kulture na univerzi bi bile sestavljene iz artefaktov, sprejetih vrednot in osnovnih predvidevanj. Artifakti so lahko ločeno zbiranje odpadkov ter center za kakovostni razvoj. Sprejete vrednote so lahko svoboda duha, pomoč ter uradna filozofija. Kot osnovna predvidevanja sestavljajo izbiro najboljšega kandidata v procesu zaposlovanja, spoštovanje zasebnega življenja zaposlenih ter odkrit pogovor z sodelavci na vseh hierarhičnih nivojih. Do problema pride, ker v večji meri sprejete vrednote niso povezane z osnovnimi predvidevanji. Številne organizacije pogosto ravnajo drugače kot pa je to navzven prikazano kot sprejete vrednote. Vse to vodi do nezadovoljstva zaposlenih ter nizke motiviranosti. Zato so potrebne spremembe v organizacijski kulturi, da pride do sprememb v osnovnih predvidevanjih. Posledično morajo univerze, da dosežejo trajnost, družbeno odgovornost in dvignejo zavedanje o zeleni ekonomiji in s tem odprejo priložnosti za zelena delovna mesta, sprejeti trajnost in zelene prakse v svojo organizacijsko kulturo in osnovna predvidevanja. Za to so potrebni trije koraki. Najprej je potrebno sprostiti (odmrzniti), narediti premik in nato ponovno zamrzniti. V procesu odmrznitve je potrebno pregledati status quo, povečati željo po spremembi ter prepričati nasprotnike teh sprememb. V procesu premika je potrebno vključiti zaposlene, izvesti predloge in narediti opazne spremembe. V zadnjem koraku tega procesa je potrebno ponovna zamrznitev, pri kateri oblikujemo nove načine razmišljanja, nagrajujemo želene rezultate ter ocenimo spremembe. Vse to vodi do pozitivnih posledic, kot so pozitivno vzdušje, zadovoljstvo v službi ter uspešna socializacija vseh univerzitetnih nosilk. Univerza v Mariboru lahko prispeva k oblikovanju zelene delovne sile posredno ali neposredno. Neposredno vplivanje pomeni z ustrezno strokovno izobrazbo. Posredno vplivanje bi bilo z zagotavljanjem splošnih trajnostnih kompetenten. Posredna pot se nanaša na večji delež študentov in je sicer zgolj z tega vidika pomembnejša. Prav tako je pomembna vloga vseh univerz, vključno z Univerzo v Mariboru, zagotavljanje zaposljivosti diplomantov. Univerze morajo zato zagotoviti ustrezna strokovna znanja in spretnosti ter veščine iskanja zaposlitve. Da lahko univerze zagotavljajo zaposljivost svojih diplomantov se morajo hkrati tudi odzivati na potrebe zunanjega trga. Trenutno se te potrebe kažejo v usmeritvi v zeleno gospodarstvo ter zelena delovna mesta. Univerze bi zato morale vzpostaviti okoljsko učinkovite institucionalno upravljanje in zagotoviti trajnostne učne načrte. Univerza v Španiji si prizadevajo za poučevanje zelenih kompetenc z pomočjo evalvacij študijskih programov in prisotnosti trajnostnih kompetenc na vseh stopnjah študija, z metodološkimi inovacijami v študijskem procesu, ki omogočajo pridobitev trajnostnih kompetenc ter z usposabljanjem učiteljev. Vsi študenti, ne glede na študijski program, bi morali pridobiti naslednje trajnostne kompetence: 134

135 Kritična umestitev znanja, ki bi študentom pomagala vzpostaviti medsebojne odnose med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi problemi na lokalni in globalni ravni Trajnostno rabo virov in preprečevanje negativnih vplivov na naravno in socialno okolje Sodelovanje v procesnih skupnostih, ki spodbujajo trajnostni razvoj Uporaba etičnih načel v zvezi s trajnostnimi vrednotami v zasebnem in poklicnem življenju (Vloga univerze pri kreiranju zelenih delovnih mest, 2014). Zeleni študijski programi za zelena delovna mesta Univerze v Mariboru: FKBV Ekološko kmetijstvo (1. stopnja) FKBV, MF Varnost hrane v prehranjevalni verigi (2. stopnja) FNM Ekologija z naravovarstvom (1. stopnja) FNM Biologija in ekologija z naravovarstvom (2. stopnja) FNM Ekološke znanosti (3. stopnja) FS Okoljsko inženirstvo (1., 2. in 3. stopnja) FE Energetika (1., 2. in 3. stopnja) FG Gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura (1., 2. in 3. stopnja) FT Turizem (1. in 2. stopnja) (Vloga univerze pri kreiranju zelenih delovnih mest, 2014) 135

136 1.1 Poklici prihodnosti Čez deset ali dvajset let bodo poklici kot so genetik, mulekularni biolog, lepotni kirurg, analitik varovanja okolja ter vodja varnosti najbolje plačani poklici. Reforma klasične izobrazbe ni v skladu z potrebami za poklice prihodnosti. Za svetovnimi trendi zastajamo nekje med petnajst in dvajset let. Futurologi napovedujejo, da bodo ljudje kmalu razdeljeni na dve skupini. V eni skupini bodo tisti ki razumejo tehnologijo in tisti, ki je ne razumejo. To bo vodilo do novih služb. Moderna podjetja služijo ravno na račun novih tehnologij in futurološki pristop za ohranitev kvalitete okolja in virov je vedno bolj prisoten. Vlaganja v obnovljive vire energije in biološko kmetijstvo bodo nudila dobre možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest (Professions of the future, 2014). Univerza v Mariboru je institucija, ki želi sledi modernim trendom in potrebam izobraževanja za trajnostni razvoj. Vendar jo še čaka dolga pot preden ji bo uspelo povsem se usmerit in promovirat trajnost. Trenutno smo glede organizacijske kulture komaj na prvem koraku, v procesu odmrzovanja. Čakata nas še dva zahtevna koraka, ko bomo na koncu lahko rekli, da ima univeza spremenjeno organizacijsko kulturo ter osnovna predvidevanja, kar bo lahko Univerzo Maribor vodilo do trajnostnega razvoja in odprlo priložnosti za nova zelena delovna mesta. Kljub temu, da ima Univerza v Mariboru razvite študijske programe na različnih fakultetah, ki izobražujejo za zelena delovna mesta ta niso prepoznana kot takšna. Hkrati med temi študijskimi programi ni prepoznan študij geografije kot študij, ki izobražuje za zelena delovna mesta. Zato je potreba, preverimo prisotnost poučevanja zelenih kompetenc tudi na študijo geografije na Filozofski fakulteti, Univerze v Mariboru. Razumevanje trajnosti kot osnova za kreiranje zelenih delovnih mest V prispevku so v uvodu predstavljeni dosedanji pogledi na trajnost, kjer ugotavljamo, da zaradi ohlapnih definicij, kaj sploh trajnost ali trajnostni razvoj je, dejanske trajnosti v analiziranih regionalnih in lokalnih razvojnih programih skoraj ni zaslediti. Pregled mnogih dogajanj za udejanjanje trajnosti v zadnjih 20.letih ni omogočil napredka, temveč nasprotno, okoljski problemi so se zaostrili in postali so bolj še kompleksni, socialne razlike v družbi so se poglobile in ekonomska kriza se še poglablja. Ugotavljamo, da je za resnični napredek potrebno na novo definirati dimenzije trajnosti. Na osnovi teoretičnih in praktičnih izhodišč smo definirali štiri dimenzije. Med dimenzijami trajnosti posebej izpostavljamo pomen ekosistemskega pristopa, celovitosti in blaginje ter samooskrbe in aktivne vključitve javnosti. Ta izhodišča je 136

137 potrebno upoštevati pri načrtovanju trajnostnega razvoja, kar pa zahteva spremembe vrednot, načina razmišljanja in nov pogled na naravo in družbo. Največkrat se trajnostni razvoj kot dikcija in usmeritev pojavlja v razvojnih programih občin, regij, inštitucij in držav. Taki razvojni programi imajo večinoma poudarjeno, da so trajnostni in da podpirajo trajnosti razvoj. V njihovih vsebinah pa je najbolj poudarjena potreba po konkurenčnosti in rasti BDP. Odpira se torej vprašanje, kako je razumljena trajnost, glede na to, da je naš planet Zemlja v 21. stoletju pred velikimi nevarnostmi, za katere smo v veliki večini krivi sami. Te se kažejo v primanjkovanju hrane in čiste pitne vode, primanjkovanju vode za mnoga območja na svetu, naraščanju neurij z rušilnimi posledicami, izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, kar naj bi vodilo v kolaps ekosistemov in povečanje zdravstvenih tveganj. Velik problem je visok presežek dušika v prsteh in vodah (zaradi izredno velike intenzifikacije kmetijstva). Mnogih samočistilnih sposobnosti in meja našega planeta pa še niti ne poznamo (Kajfež Bogataj, 2009), zato je potreben obziren, strpen in načrtovan odnos do narave, ki jo potrebujemo za življenje. Ali je torej v razvojnih programih trajnostni razvoj kot pot za dolgoročnost ali kot pot za hitre dobičke? Neuresničevanje trajnosti ima globoke korenine. Radej meni, da si v OECD poenostavljeno predstavljajo trajnostni razvoj, saj naj bi bil le podpora ekonomskemu sodelovanju in razvoju. V njihovih predstavah so družbeni in ekološki vidiki samo podporni dejavniki gospodarske konkurenčnosti. Trajnostni razvoj torej vladajočo dogmo o prednostnem gospodarskem napredku samo na zunaj kaže bolj sprejemljivo, zato da lahko ta v svojih temeljih še naprej ostaja enostranska. Zeleni razvoj je le imperativ»manjšega onesnaževanja, le da bi lahko onesnaževali dlje«(radej, 2009). Da je resnično potrebno začeti na lokalni ravni pokaže tudi pogled v zgodovino. Namreč v drugi polovici 19. stoletja je vladal v ZDA in v Zahodni Evropi namišljen optimizem, da bo moderni znanosti kmalu uspelo odpraviti lakoto, revščino in bolezni, ob pomoči tehnike pa bo človeštvo dokončno ukrotilo in si pokorilo naravo, ki je dotlej veljala za njegovo sovražnico. Skratka, zavladala je vera v nezadržen razvoj, ki bo temeljito izboljšal življenje ljudi. Toda stoletje, ki je sledilo, je pokazalo drugače. Zaupanje človeštva v skorajšnji raj na zemlji so omajali oboroženi spopadi, ki so zahtevali več kot sto milijonov življenj, začele so se kazati vedno bolj grozeče posledice stalne in neusklajene gospodarske rasti in potrošništva, nenadzorovanega razvoja tehnike in znanosti in povezovanja obojega s kapitalom in politiko (Požarnik, 2006). 137

138 Propadel je velik del socialnega kapitala (socialne mreže, vrednote, navade, običaji, verovanja, ki so jih ustvarili prejšnji rodovi), brez katerega ne more shajati niti moderna družba. Poleg tega pa nastajajo povsem novi problemi, kakršnih ljudje nekoč niso poznali. Tudi Evropska komisija je v poročilu iz leta 1987 z naslovom»naša skupna prihodnost«(our Common Future, 1987) opozorila na vedno večjo ogroženost Zemlje zaradi vedno hujše revščine, degradacije okolja, bolezni in onesnaževanja. Pet let kasneje (junija 1992) pa so s podpisom Agende 21 na svetovni konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru sprejeli načela trajnostnega razvoja in akcijski načrt za njihovo uresničevanje. Leta 1992 se je z dvema dokumentoma, to je Deklaracijo iz Ria (Rio Declaration on Environment and Development 1992) in Agendo 21 (Programme of Action for Sustainable Development, 1992) začelo govoriti o potrebah po udejanjanju trajnosti. Temelje za te procese v Riu so postavili leta 1972 na svetovni konferenci o človekovem okolju v Stockholmu. Leta 1983 so v okviru Združenih narodov ustanovili Svetovno komisijo za okolje in razvoj (t.i. Brundtlandovo komisijo), ki je opredelila definicijo trajnostnega razvoja 1. Danes vemo, da je potrebno zavreči idejo o razvoju po delih, kjer se gospodarstvo razvija s svojimi cilji, sociala s svojimi in posledično okolje s svojimi. Dejanski napredek in blaginja sta možna le kot celovit proces. Nova paradigma razvoja bi morala biti, kot trdi Sachs, večdimenzionalni in relacijski koncept (Radej, 2009). To pomeni, da moramo razvoj razumeti drugače kot le skozi gospodarsko proizvodnjo. Predvsem je potrebno iskati izvirne in inovativne rešitve (Radej, 2009), ki bodo izhajale iz specifičnosti lokalnega okolja. In nujno je sodelovanje ljudi in povezava različnih sektorjev, z jasno določeno vizijo, ki mora upoštevati naravo in njene ekosisteme. Trajnostni razvoj je v 90. letih postal vodilo okoljske politike v EU. V 5. akcijskem programu ( ) je trajnostni razvoj izrecno opredeljen kot način vključevanja okoljske dimenzije v vse sektorje. Nov pristop je bil usmerjen v dogovarjanje in doseganje konsenza med vsemi akterji na tem področju, kar pa ni dalo rezultatov, saj je bilo dogajanje le na deklarativni ravni. Tudi v Amsterdamski pogodbi (Treaty of Amsterdam amending the treaty on European Union, 1997) iz leta 1997 je bil trajnostni razvoj potrjen kot prednostna naloga s skupnim ciljem povezovanja okoljske, ekonomske in socialne politike z definiranimi ukrepi za njegovo pot (nadzor porabe naravnih virov, preusmeritev sedanje politike subvencioniranja kmetijstva, prometa, energetike v bolj trajnostno smer, sprememba davčne politike v smer obdavčenja porabe naravnih virov, postavitev visokih tehnoloških standardov). 1»Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da pri tem ogrozi zmožnost prihodnjih generacij, da bi zadovoljevala svoje potrebe«. Ta definicija je lahko tudi sporna, ker zagovarja nenehen razvoj in sicer ločeno za gospodarstvo, okolje in socialo, kar pa v praksi ni mogoče, možen je le celovit napredek. 138

139 Z vse večjo željo po uresničevanju načel trajnosti tudi v svetu raste potreba po njegovi bolj jasni, oprijemljivi in uporabni opredelitvi. V letih se je Wuppertalski Inštitut za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z organizacijo Friends of the Earth Europe lotil projekta»trajnostna Evropa«, v sklopu katerega so načela trajnostnega razvoja konkretizirali z metodo izračunavanja nosilne sposobnosti posameznih držav oziroma z metodo okoljskega prostora (Environmental Space). Najpomembnejše elemente koncepta okoljskega prostora so določili takole (Environmental Assessment Report, 2006): - kvantifikacija okoljskega prostora: okoljski prostor je skupna vsota absorpcijske sposobnosti, energije, neobnovljivih virov, kmetijskih zemljišč, ki jo lahko izrabimo v svetovnem merilu, ne da bi bile zaradi tega prikrajšane prihodnje generacije. Okoljski prostor je omejen, zato ga lahko (delno) kvantificiramo; - načelo enakopravnosti: vsak prebivalec planeta Zemlja ima pravico do uporabe enakovrednega deleža okoljskega prostora pri razpolaganju z naravnimi bogastvi. Posledica tega načela je zahteva, ki narekuje precejšnje zmanjšanje porabe naravnih bogastev v razvitih državah; - notranje rezerve: s korenito izboljšano učinkovitostjo uporabe dobrin (surovin in energije), z uvajanjem novih tehnologij (npr. uporabo alternativnih virov energije) in s spremembami načina življenja lahko dosežemo tako ugodne rezultate, da bodo posledice za življenjski prostor minimalne; - načelo previdnosti in preventive: nepotrebnim tveganjem se moramo čimbolj izogibati, ob nevarnosti resne in nepopravljive škode pa pomanjkanje znanstvene gotovosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov. V pomoč implementaciji trajnostnega razvoja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju je bila ustanovljena Komisija Združenih narodov za trajnostni razvoj (UNCSD). Ta je v letu 1996 začela izvajati večletni testni program Earth Summit +5. V raziskovalnih programih je bilo vključenih tudi šest držav članic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija in Anglija). Rezultati so vidni danes v bistvenem napredku na področju okolja v teh državah v primerjavi z državami, ki v preteklosti niso naredile nobenih premikov v smeri trajnosti. Osnovna misel trajnostnega razvoja ni, da je treba storiti vse, da bo vedno šlo tako kot danes, pač pa, da človeštvo ne sme z naravo početi tega, kar počne danes, če noče izzvati hudih in nerešljivih ekoloških, socialnih in političnih problemov in celo ogroziti svojega obstoja. Problem razumevanja trajnostnega razvoja je v podpiranju neskončnega, na količinski rasti zasnovanega razvoja, ki ni mogoč (narava ga namreč v svoji evoluciji ne pozna), zato se teorija tako zasnovanega trajnostenega razvoja do 139

140 danes ni uresničila. Celo nasprotno, stanje vseh podsistemov na planetu se je poslabšalo. Prav vse države imajo težave z brezposelnostjo, propadanjem ekosistemov, pomanjkanjem naravnih virov in boleznimi, lakoto ter vojnami, ki so posledica krize vrednot (pomanjkanje vrednot je izzvalo navedene probleme). Sprejetje EU Strategije trajnostnega razvoja (A Sustainable for a better World, 2001) na vrhu Evropskega sveta v Gothenburgu junija 2001, je bil korak k zavedanju, da je potrebno sočasno skrbeti za podnebne spremembe, promet, zdravje in naravne danosti. V letu 2002 je komisija predstavila še Sporočilo Komisije o eksternih dimenzijah trajnostnega razvoja. Poudarja, da morajo gospodarski, socialni in okoljski vidiki delovati skladno (Prugh and Assadourian, 2003). Šesti okoljski akcijski program (6. EAP) je pozval k pripravi Tematske strategije za urbano okolje ( s ciljem, prispevati s celostnim pristopom k visoki kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z zagotavljanjem okolja, v katerem stopnja onesnaženosti ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem trajnostnega urbanega okolja. Strategijo je evropska Komisija sprejela in leta 2007 k urbani strategiji izdala še Priporočila za celostno okoljsko upravljanje in Trajnostni načrt za urbani promet ( Trajnostni urbani razvoj zahteva celostni pristop, tematska strategija za urbano okolje pa se zavzema za to, da državne in regionalne oblasti podprejo lokalne skupnosti, da dosežejo bolj celostno upravljanje na lokalni ravni. Prebivalci urbanih območij, njihova kakovost življenja in kakovost okolja so odvisni od trajnostne politike mesta. Urbana območja se soočajo z velik številom okoljskih izzivov. Identificiramo lahko niz skupnih problemov, ki jih imajo mesta, to so povečan delež delcev PM10, kar je posledica povečanega obsega prometa, prometni zamaški, hrup, pomanjkanje območij za šport, rekreacijo, nižanje deleža zelenih površin, slaba energetska izolacija stavb, ustvarjanje ogromnih količin odpadkov in odpadne vode. Ti izzivi so resni in imajo velik vpliv na zdravje, okolje in gospodarstvo. Sporočila iz konferenc o okolju so sicer podčrtovala, da gospodarskega razvoja le zaradi velikih okoljskih onesnaženj ne moremo ustaviti, da pa moramo spremeniti njegovo smer, da bo manj uničujoč za okolje. S tem se kaže nerazumevanje trajnosti, saj so vse želeli podrediti le količinskemu gospodarskemu razvoju, od katerega imajo korist le lastniki kapitala. Preko trajnostnega razvoja želijo vsaj deklarativno odgovornost deliti na vse, češ da si moramo varstvo okolja deliti kot skupno odgovornost. Seveda bi bile potrebne korenite spremembe, če bi želeli takoj spremeniti ne-trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje. Koncept gospodarske rasti, kakršno poznamo danes, je nezdružljiv s konceptom trajnosti, za katerega je potrebno ravnovesje v družbi in 140

141 okolju ter njihova povezanost. Ker pa so nosilci kapitala istočasno zagovorniki gospodarske rasti in imajo močan vpliv preko politke na odločevalce, je premik v smeri trajnosti izredno počasen. Trajnostne dimenzije kot temelj napredka v družbi Na snovi razpoložljive literature ugotavljamo, da je potrebno jasno definirati trajnost, oz. njegove dimenzije. Opredelili smo štiri skupine trajnostnih dimenzij in sicer ekosistemsko, dimenzijo celovitosti, blaginje in samooskrbnosti z aktivnim vključevanjem javnosti. 141

142 Shema 1. Štiri dimenzije so povezane v celoto, kar je temelj trajnosti. Ekosistemska dimenzija Čeprav je pri trajnostnih zasnovah poudarek na enako uravnoteženem razvoju okoljskih, gospodarskih in socialnih sistemov, je za doseganje blaginje potrebno pripisati večjo težo okolju, torej naravi. Namreč ekosistemi so s svojimi ekosistemskimi storitvami osnova za preživetje. Nepremišljeno ravnanje z ekosistemi povratno negativno vpliva na naše blagostanje, na kakovost in razpoložljivost osnovnih virov in s tem na naše zdravje. Zato je pri poudarjanju pomena povezave vseh podsistemov v regiji oz. lokalni skupnosti treba izpostaviti kot prednostno ekosistemsko dimenzijo, ki določa smeri povezav ostalih sistemov. Ta dimenzija je torej skladna z ekosistemskim pristopom, ki se je pojavil v zadnjih desetletjih in ga lahko umestimo kot najbolj pomembno dimenzijo trajnoste zasnove RA 21. Ohranjanje biološke raznovrstnosti in ekosistemov oz. ekosfere je zato tudi ekopolitično vprašanje, ki zahteva znanje, odgovornost, celostni sistemski pristop in obravnavo planeta Zemlje kot pomembne vrednote, ki nam omogoča razvoj in preživetje (Türk, 2008). Shema 2. Ekosistemska dimenzija je steber vseh dimenzij trajnosti. 142

143 Dimenzija celovitosti Pomemben razlog za neuspeh trajnostnga razvoja je t.i. razkosanje razvoja na gospodarski, socialni, ekološki, človekov in lokalni razvoj ter podpiranje vsakega delnega razvoja posebej (Radej, 2009). Tak pristop je razdrobil kompleksna vprašanja napredka na manjše problemske sklope, s čimer je zabrisal njihova medsebojna razmerja. To je toliko spornejše, ker so ta razmerja pogosto konfliktna. Posledica je, da živimo v dobi razvojev po ločenih delih, ko poskušajo vlade s čarovnijo lepljenja vedno novih pridevnikov na dogmo razvoja zamegliti pogled na negativne posledice razvojniškega koncepta. Tudi če na koncept razvoja prilepijo pridevnik družbeni, se podpira gospodarska rast. Tudi koncept trajnostnega razvoja, s katerim si vlade prizadevajo dokazati, da je možen gospodarsko učinkovit, ekološko vzdržen, družbeno enakopraven razvoj z demokratičnimi temelji, ki je geopolitično sprejemljiv in kulturno raznoličen, ne podpira celovitih pristopov (pač pa razvoj deli v ločene sestavine), kar se je izkazalo kot neuspešno. To torej pomeni, da je potrebno sestavine oz. kapitale določene regije (okoljski kapital, človeški kapital, gospodarski kapital) povezati in jih razvijati skupaj, ne vsakega posebej. Kot najbolj nazoren primer necelovitega pristopa je obstoj Nature 2000, kjer mnoga območja, ki so zavarovana, stagnirajo, ker ni prišlo do povezave naravnega kapitala s socialnim, človeškim in ekonomskim. 143

144 Shema 3. Dimenzija celovitosti temelji na povezavi gospodarstva, okolja in družbe Dimenzija blaginje Gospodarska rast, usmerjana v proizvodnjo materialnih dobrin ne bi smela tako usodno vplivati na procese v družbi in naravi kot doslej. Latouche je prepričan, da je treba zasnovati družbo nerasti. Če hočemo doseči blaginjo, se moramo najprej vprašati, kaj pomeni to, da ekonomija vlada nad vsem drugim v življenju v teoriji in praksi, predvsem pa v naših glavah. Koncept nerasti tako predvsem uvaja zahtevo po ponovni opredelitvi meja ekonomske racionalnosti (Radej, 2009). Začetki zagovarjanja koncepta nerasti segajo ravno v zgodnja sedemdeseta leta, ko je gospodarska rast postajala vse bolj sama sebi namen. Pojem nerast je leta 1971 prvi uporabil matematik in ekonomist Nicholas Georgescu-Roegen v knjigi Zakon entropije in ekonomski proces. Izhajal je iz zakonov termodinamike, kar med drugim pomeni, da so posledice naših dejanj pogosto nepovratne, zato moramo razmišljati dolgoročno. V gospodarstvu to pomeni, pravi Meadows, sistemski teoretik in soavtor knjige»meja rasti«, da vodilni ne bi bili nagrajeni za kratkoročne uspehe, v politiki pa bi morali podaljšati čas med volitvami. Georgescu-Roegen je zagovarjal»minimalni bioekonomski program«, namenjen čim daljšemu ohranjanju energetskih in materialnih zalog nedotaknjenih za prihodnje osnovne človekove potrebe (Radej, 2009). Z upoštevanjem dimenzije 144

145 blaginje pri trajnostni zasnovi RA 21 se lahko vnaprej izognemo grožnjam, ki opozarjajo, da če ne bomo spremenili svojega ravnanja, bomo potomcem zapustili neprijazne razmere za življenje. Raziskave kažejo, da prebivalce, ki bodo leta 2050 živeli na Zemlji, čakajo vročinski vali, suše, poplave in viharji. Veliko rastlin in živali, ki jih poznamo danes, bo zaradi gradnje vedno nove infrastrukture in uporabe fitofarmacevskih sredstev v kmetijstvu, izumrlo. Kakovost življenja in gospodarska rast se bosta zmanjšali zaradi izgube biološke raznovrstnosti, ki zagotavlja uravnovešen ekosistem. Število ljudi, ki bodo trpeli pomanjkanje pitne vode, se utegne povečati iz 1 na 3,9 mrd. Ljudje bodo množično zbolevali zaradi onesnaženega zraka, število smrti zaradi drobnih delcev v ozračju se bo podvojilo (Türk, 2008). Shema 4. Blaginja je osebnostna dimenzija, ki je danes precej izrinjena iz upoštevanja trajnosti. Dimenzija samooskrbnosti in aktivne vključenosti javnosti Aktiviranje razpoložljivih potencialov, njihova povezava in motivacija ljudi ter urejenost zakonodaje so ključni za zagon samooskrbnosti. Po zamisli John Venna, ki je leta 1880 izumil diagram za grafični prikaz odnosov med množicami, lahko pri samooskrbnosti uporabimo njegov diagram (Vennov diagram). 145

146 Regije imajo socialni (S), naravni (N) in gospodarski (G) kapitali (ali podsisteme), ki so sami po sebi mrtvi, če niso med seboj povezani. Pomembno je, da so povezani med seboj z vsebinami, ki so jim skupne. Presečno to pomeni, da se vsebina S, N in G spreminja od regije do regije in da ni mogoče uporabiti enakih pristopov za njihove povezave, če ne poznamo njihovih ozadij. Povezava N, G in S so za samooskrbne regije podlaga celostne obravnave in napredka oz. blaginje. Celostni učinki nastajajo šele presečno (Radej, 2009). Ravno zato je vsak vidik delnega razvoja s stališča celostne blaginje lahko ocenjen šele glede na sekundarne vplive, ki jih ima na druge delne razvoje, ki imajo drugačne primarne cilje. Samooskrbnost, ki temelji na spoštovanju ekosistemov lahko s preseki podsistemov razvije mnoge nove preseke, ki pomenijo trdno mrežo in povezavo narave in človeka. Samooskrbnostna dimenzija tudi pomeni, da se aktivirajo»mnoga kolesa«, ki ob skupni viziji peljejo v eno smer, kar je temeljna razlika od t.i. svetilniških pristopov, ki so na zunaj sicer vidni, a v bistvu so v temi - to je prispodoba za velike projekte, ki regiji dejansko ne prinesejo dolgoročne blaginje, celo nasprotno). V knjigi Politik der Inwertsetzung (2007) je med dvajastimi odločitvami, ki jih mora narediti vsaka regija na poti k trajnosti tudi navedena samooskrbnost kot osnova za celovit regionalni razvoj (Krotscheck s soavtorji, 2007). 146

147 Shema 5. Dimenziija samooskebnosti in vključene javnosti Učni poligon za samooskrbo Dole kot valilnica zelenih delovnih mest Dravinjska dolina z osrednjim območjem v občini Poljčane, je učna regija za učenje in poučevanje o naravi, njenih zakonitostih kot tudi njenih bogastvih. Je eno izmed učnih okolij v Sloveniji, ki omogočajo izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj v naravi. Učna regija Dravinjska dolina je nastala v okviru dveh projektov, in sicer Učilnica v naravi (2009) in Učni poligoni (2010). Na območju 38 km 2 so vzpostavljeni učni poligoni, ki so območja z učnimi točkami, opazovalnicami in učilnicami v naravi, na katerih poteka raziskovalno delo v naravi, s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. V Dravinjski dolini je opremljenih preko 20 tematskih učnih poti, mnogo opazovališč, kolesarske poti, naravne in grajene ekoremediacijske ureditve ter permakulturni sistemi za povečevanje samooskrbe. Z vzpostavitvijo učne regije Dravinjske doline smo pridobili»učilnico v naravi«za spremljanje in raziskovanje podnebnih sprememb, zelenih tehnologij, 147

148 biogospodarstva, samooskrbe, tradicionalnih praks ravnanja z naravnimi viri ter možnosti za razvoj inovacij na učnih poligonih. Ljudi v Dravinjski dolini že od nekdaj povezuje reka Dravinja, ki je že v preteklosti ustvarila slikovito pokrajino z mnogimi naravnimi potenciali, ki so omogočili poselitev ter razvoj dejavnosti. Poleg lege in naravnih pogojev ima Dravinjska dolina tudi prepoznavno zgodovino in kulturno dediščino. Prav te lastnosti so temelj za nove priložnosti v načrtovanju regionalnega razvoja, ki bo temeljil na naravnih in kulturnih potencialih. Potreba po povezovanju občin izhaja iz cilja po krepitvi lokalnih potencialov ter krepitve turističnega potenciala območja Dravinjske doline kot priložnosti za nov razvoj. Za nove dejavnosti v tem prostoru je ključno prepoznavanje pomena nadaljnjega razvoja, ki bo temeljil na naravnih in kulturnih potencialih ter aktivni udeležbi ljudi (Vovk Korže in Godec 2013, 8-9). Občina Poljčane z Razvojnim centrom narave spada med učne občine. Status učilnice v naravi ima od leta V sodelovanju z Mednarodnim centrom za ekoremediacije na Filozofski fakulteti Maribor in Ekoremediacijskim tehnološkim centrom Celje, so že v letu 2006 zaživele prve aktivnosti v smeri izobraževanja v občini Poljčane. V letih 2009 do 2011 so potekale različne aktivnosti konkretnih opremljanj območij v Modražah in Dolah, s ciljem vzpostavitve pogojev za izobraževanje na prostem. V tem obdobju so se namreč prenavljali učni načrti za osnovne in srednje šole ter se zaključevali bolonjski študijski programi na fakultetah. Vse bolj je bila izpostavljena potreba po zagotovitvi praktičnih pogojev za izobraževanje (Vovk Korže, 2014). Ker ima občina Poljčane več kot polovico zavarovanih območij in območij Nature 2000, so bili tukaj idealni pogoji za vzpostavitev Učilnice v naravi. Reka Dravinja nas že dolgo s svojim poplavnim režimom in poplavljanjem uči, kako moramo bivati z naravo. Kot je povedal župan občine Poljčane, Stanislav Kovačič je»namen učilnice v naravi prav v tem, da to, kar smo prej spremljali skozi zgodovino tako rekoč neopazno, konkretiziramo, ozavestimo in spravimo v vsakodnevno življenje, bodoče rodove, ki jih bomo tukaj poučevali, pa seznanimo s tem in na ta način ohranimo naravo takšno, kot jo želimo«(medmrežje 3). V neposredni povezavi z izgradnjo in funkcioniranjem učilnice v naravi je tudi izgradnja vseh preostalih informacijskih centrov, in sicer osrednjega informacijskega centra v Poljčanah, informacijskega centra za geologijo in geomorfologijo v Studenicah in informacijskega centra v Zg. Poljčanah, ki bo obdeloval predvsem Krajinski park Boč. Vsi ti centri bodo smiselno povezani s povezovalnimi potmi, ki se umeščajo v občinski prostorski načrt in bodo v kratkem doživele svojo umestitev in kasneje še realizacijo. Z zasnovo učilnice v naravi- s prepletom mnogih tematskih učnih poti in ekoremediacijskim učnim poligonom, je območje postalo leta 2009, s svojo kulturno in 148

149 naravno dediščino, izhodišče za izvedbo naravoslovnih in projektnih dni, interdisciplinarnih ekskurzij, raziskovalnih aktivnosti in obiska društev, šol, zainteresiranih posameznikov ter predstavnikov vodstvenih struktur. Učna regija je opremljena s številnimi učnimi gradivi, delovnimi listi, učnimi kartami in didaktičnimi igrami, ki so učiteljem in profesorjem v pomoč pri izvedbi izobraževanja v naravi. Pripravljena gradiva so velika pomoč zlasti pri izvedbi obvezne prakse in praktičnega pouka v okviru izobraževalnega programa Naravovarstveni in Okoljevarstveni tehnik, kot tudi za uresničevanje učnih ciljev v okviru okoljske vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na novo razviti učni programi v ospredje postavljajo učne vsebine, ki jih ponuja narava v Dravinjski dolini in dva učna poligona za ekoremediacije ter samooskrbo s permakulturo. V občini Poljčane so, skupaj z zainteresiranimi posamezniki, organizacijami in Občino Poljčane, povezali vsebine, ki so primarne občini, to je čuvanje narave za prihodnje generacije in medgeneracijski prenos izkušenjskega znanja, ki je nastajalo na tem območju stoletja. Želja v prihodnje je prijaviti čim več projektov, ki bodo nadomestili tradicionalna vedenja domačinov z novimi inovativnimi spoznanji. Ta spoznanja pa prenašajo v vrtce, osnovne in srednje šole ter na fakultete, pa tudi med društva, organizirane skupine zainteresiranih posameznikov ter na sosednje občine. Preko izvedene ankete na območju pretežno Dravinjske doline in delno Haloz, v kateri je sodelovalo 100 ljudi, smo pridobili podatke o pričakovanju ljudi glede funkcionalne regije Dravinjske doline in Haloz. Anketa je potekala v mesecih september in oktober Na osnovi odgovorov smo oblikovali nabor potencialov, ki jih to območje ima za teoretično vzpostavitev funkcionalne regije, ki bi bila prepoznavna pod skupno blagovno znamko Zakladi Dravinjske doline in Haloz. Poudarek na raziskavi je tudi na trajnostni zasnovi razvoja teh območij, ki mora biti prepoznaven tako v storitvah, produktih in v okolju ter ekonomiji funkcionalne regije. Glede na mnoge že potekajoče učno turistične dejavnosti v Dravinjski dolini in Halozah smo izhajali iz ugotovitve, da je učni turizem prav preko učnih poligonov in učnih poti že prepoznavna dejavnost v regiji, ki jo ljudje podpirajo, saj so kot ponudniki vključeni v podporne dejavnosti (ponudba hrane, vodenje). Vprašanje skupne regionalne zavesti ocenjujemo kot najtežje, saj smo že pri izvajanju anketnih vprašalnikov spremljali nizko stopnjo regionalne povezanosti, večina ponudnikov in vključenih v anketo v prvi vrsti gleda na svoj razvoj, v regionalni povezanosti pa vidi predvsem možnost lastnih koristi. Prav zato smo težko prepoznali obstoj regionalne zavesti, nenazadnje se posamezne občine tesneje povezujejo šele v zadnjem obdobju in te zavesti niti ni bilo pred leti na občinski ravni. 149

150 Geografska lega Dravinjske doline, ki vključuje tudi Dravinjske gorice ter Haloz je vezana na reko Dravinjo, ki povezuje številne občine in narekuje podobno ekosistemsko sliko ter prilagajanje na naravne razmere (poplave, suše). Enotnost naravno-pokrajinskih potez tega območja je idealna podlaga za povezavo občin, saj je možno v večjem obsegu razviti in ponuditi dejavnosti tako regiji kot zunanjim obiskovalcem. Strateška lega na izlivu Dravinje v Dravo in stik z zgodovino Ptuja omogoča razvoj mnogih dejavnosti, za katere imajo te občine potencial. Haloze z veliki reliefnimi energijami, plazovi, sušo in kmetijsko dejavnostjo so izziv, ki ga mnogokje več ne poznajo. Prav zato lahko iz ekosistemskih kriterijev sklepamo, da že obstaja enotna regija Dravinjske doline in Haloz. Pri oblikovanju predloga funkcionalne regije povezanih občin Dravinjske doline in Haloz želim raziskati možnosti oblikovanja funkcionalne regije na območju oseh občin, ki bi s svojimi naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi, znamenitostmi in danostmi lahko nudile priložnost za razvoji in nadgradnjo podeželskega in tudi čezmejnega turizma ter podjetništva. Anketa o poznavanju trajnostnega razvoja v Dravinjski dolini je bila izvedena v letu V njej je sodelovalo 100 ljudi. Anketne vprašalnike so bile razposlane na območju sedmih občin Dravinjske doline in Haloz in sicer Poljčan, Makol, Majšperka, Slovenskih Konjic, Vitanja, Oplotnice in Zreč. 150

151 Shema 6. Karta Dravinjske doline (Štih, 2014) Po raziskavi Monike Štih (2014) lokalne skupnosti vidijo pomembno prednost v povezavi lokalnih skupnosti v Dravinjski dolini. Slika 2. Pomembnost povezave lokalnih skupnosti za oblikovanje funkcionalne regije Dravinjske doline in Haloz Vir: Podatki izračunani iz odgovorov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom (Štih, 2014). Lokalne skupnosti podpirajo povezovanje v večje regije zato, da bi se: - okrepile občine (72 % anketiranih) - zmanjšal vpliv centralizacije države (84 % anketiranih) - povečala pobuda za skupni gospodarski razvoj (91 % anketiranih) - razvila bi se nova identiteta regije (65 % anketiranih) - povečala bi se kvaliteta življenja v regiji (91 % anketiranih) - povečale bi se možnosti za nadaljnji razvoj v regiji (82 % anketiranih) - povečala bi se skrb za naravne vire v smeri trajnostnega razvoja (86 % anketiranih) Glede na izhodišče, da je 82 % anketiranih izrazilo interes po primernosti povezave občin v funkcionalno regijo, so kot močan temelj temu razmišljanju še trditve, da predstavlja podeželje pomembno osnovo za povezavo (85 %), da je ohrajanje naravnih virov zelo pomembno (85 %), prav tako 85 % anketiranih trdi, da je temelj rodovitna zemlja in predelava domače in zdrave hrane (90 %), prav tako pa čista voda in zrak (85 %), ohranjena naravna dediščina (87 %) in kulturno-zgodovinska dediščina (83 %), za 151

152 kar pa je nujno povezovanje lokalnih skupnosti (88 %) in oblikovanje blagovne znanke (83 %), kar privede do novih delovnih mest (96 %) in posledično do izboljšanja kakovosti življenja na podeželja (94 %). S tem bi se povečala prepoznavnost regije (92 %). Če zložimo skupaj vse, kar regija premore, dobimo normalni trikotnik celostne podobe bodoče funkcionalne regije: Celostna podoba funkcionalne regije Razvoj ekoturizma: 1Izobraževalni turizem 2 Doživljajski turizem naravne in kulturne dediščine 3 Kmetijski turizem Vzdrževanje: 1Komunalna infrastruktura 2 Energija 3Komunikacije Temelji: Naravni viri, kulturna dediščina, lokalno gospodarstvo FUNKCIONALNA REGIJA DRAVINJSKE DOLINE IN HALOZ SPLETNA STRAN IN INFORMIRANJE BLAGOVNA ZNAMKA EKOLOŠKI STANDARDI Izdelava in vzdrževanje spletne strani Katalog ponudnikov produktov in storitev Evidentiranje števila obiskovalcev Koledar prireditev, koledar bioregije Povezave na strani ekošol Animirana predstavitev poti: kolesarskih, pohodnih povezava Oblikovanje skupne blagovne znamke Oblikovanje slogana bioregije z natečajem Določitev ekoloških standardov Podeljevanje nagrad za: - naj okolico, - naj storitev, - naj produkt, - celostno urejeno ekološko kmetijo 152

153 kulture narave in rekreacije ter točk Kontakti info točk obveščanje RAZVOJ TURIZMA 1. IZOBRAŽEVALNI TURIZEM 2. DOŽIVLJAJSKI TURIZEM 3. KMETIJSKI TURIZEM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE (NARAVA, KULTURA, ŠPORT) Center za aktivne počitnice: tabori, otroci s posebnimi potrebami Ureditev tematskih pohodnih poti: table, ERM za blaženje vplivov, možnost organiziranega vodenja Kulinarična tradicionalnih jedi ponudba Seminarji in delavnice za vinarje, kmetovalce, sadjarje Ureditev tematskih kolesarskih poti: table, ERM za blaženje vplivov, možnost organiziranega vodenja Tečaji kuhanja iz ekološko pridelanih živil Mreža šol, knjižnic, točk vseživljenjskega učenja razvojnih svetovalcev v regiji z namenom izmenjave dobrih praks Organiziranje izobraževalnih aktivnosti za občane Naravovarstveni tabori UČNA OBMOČJA V REGIJI Povezovanje vinotočev s tematskimi potmi Organizirano vodenje opazovanja divjadi Npr.: Poligon za opazovanje ptic v Dravinjski dolini Ureditev učnih poti ob revitaliziranih vodotokih Štipendijska shema Ureditev ekokampov na kmetijah Tečaji kuhanja, obrti, Zdraviliški turizem Ekotržnica: pridelkov prodaja Dnevi odprtih vrat ekoloških kmetij Prireditve: - praznik kolin, - martinovanje - trgatev Ponudba nočitev na seniku Prodaja ekoloških pridelkov za oskrbo šol, turističnih ponudnikov Prodaja izdelkov domače obrti Zimski turizem Celostna ureditev 153

154 VZDRŽEVANJE IN OSKRBA 1. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA IN TRANSPORT A) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH KOMUNANLNIH IN PADAVINSKIH VODA: - ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda izven aglomeracij z RČN B) OSKRBA Z VODO: - raba sonaravnih sistemov za kondicioniranje pitne vode - blažilne cone na vodovarstvenih območjih za varovanje vodnih virov C) RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI: - ločeno zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov - organiziranje pomladnih čistilnih akcij - sanacija divjih odlagališč Č) CESTNI SISTEM - spodbujanje rabe javnega transporta - ERM blažilne cone za zmanjševanje hrupa in prašnih delcev, varovanje vodnih virov, D) ŽELEZNIŠKI SISTEM - spodbujanje rabe javnega transporta TEMELJI Ogled mlinov turističnih, ekoloških kmetij Ogled starih mestnih jeder Sonaravne ureditve Ogled pridelave poljščin, aktivno sodelovanje Športne priprave Organizirane aktivne počitnice na ekološki kmetiji 2. ENERGIJA 3. KOMUNIKACIJE A) SPODBUJENJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE: biomasa, toplotne črpalke, sončni in solarni kolektorji, B) CENTER ODLIČNOSTI ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Zelena naročila v javni infrastrukturi: za občine, šole Okrepitev vodov energetskih Širokopasovna telekomunikacijska povezava Mreža informacijskih turističnih točk: ureditev info točke v vsaki občini Časopis - informator bioregije do vsake hiše 1. NARAVNI VIRI 2. KULTURNA DEDIŠČINA 3. GOSPODARSTVO Celovita presoja vplivov pri Izdajanje lokacijskih Spodbujanje inovativnih 154

155 posegih v okolje (CPVO) informacij skladno s tradicionalno arhitekturo Coniranje območij Obnova in oživljanje mestnih jeder podjetij z EU standardi Mreža poslovnih con, ki uporabljajo obnovljive vire E, imajo urejene blažilne cone Revitalizacija vodotokov Obnova vasi Manjši tehnološki center za okoljsko učinkovitost Sonaravna ureditev ribnikov in drugi stoječih voda z ekoremediacijami z namenom zagotavljanja njihovega dobrega ekološkega stanja Varovanje občutljivih območij (Natura 2000, vodovarstvena, zavarovana, ekološko pomembna) Ohranjanje tradicionalnih in trajnostnih kmetijskih praks Obnova mlinov, žag Mreža spomenikov kulturnih Mrežni podjetniški inkubator z ustreznimi ekološkimi standardi Temelji za razvoj funkcionalne regije so naravni viri, kulturna dediščina in ekološko usmerjeno gospodarstvo. Prav tako je zelo pomemben tudi razvoj podeželja, usposobljena delovna sila, informirani in motivirani domačini, perspektivna prihodnost mladih, tradicionalne obrti ter medijska zastopanost. TEMELJI ZA RAZVOJ FUNKCIONALNE REGIJE Naravni viri Celostno upravljanje z naravnimi viri z ekoremediacijami Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) Aktivno coniranje vodovarstvenih območij Revitalizacije vodotokov Sonaravna ureditev stoječih voda Aktivno varstvo občutljivih območij Varovanje prsti pred plazovi. Kulturna dediščina Ohranjanje tradicionalnih in trajnostnih kmetijskih praks; Obnova vasi; Obnova mlinov, žag; Mreža kulturnih spomenikov; Obnova in oživljanje mestnih jeder; Ohranjanje tradicionalne arhitekture; ERM ureditev mestnih jeder, vasi. Ekološko usmerjeno gospodarstvo: Spodbujanje inovativnih podjetij z EU standardi; Mreža poslovnih con; Manjši tehnološki centri za okoljsko učinkovitost; 155

156 Ekološko usmerjeno gospodarstvo Mrežni podjetniški inkubator z ustreznimi ekološkimi standardi. Spodbujanje inovativnih podjetij z EU standardi Mreža poslovnih con Manjši tehnološki centri za okoljsko učinkovitost Mrežni podjetniški inkubator z ustreznimi ekološkimi standardi. Da bo lahko razvoj funkcionalne regije potekal nemoteno, morajo biti zagotovljeni trije mehanizmi razvoja, to so urejena komunalna infrastruktura, lokalno koriščenje obnovljivih virov energije, zgostitev komunikacijskih poti in sredstev. Predlagani so trije modeli, ki se že lahko uvedejo v razvojne sheme funkcionalne regije. In sicer so to: Funkcionalna regija na temelju naravne in kulturne dediščine (naravne danosti, kulturna dediščina, prireditve, športne aktivnosti) Funkcionalna regija na temelju ekološkega kmetijstva (kulinarična ponudba in izdelki, prireditve, nastanitev) Funkcionalna regija na temelju poslovno-izobraževalnega turizema (učni poligoni, organizacija kongresov, konferenc, tematskih ekskurzij in mednarodnih aktivnosti). DODATNI POTENCIALI Naravna in kulturna Ekoremediacije za varovanje območij s posebnimi dediščina potrebami Sonaravna ureditev objektov kulturne dediščine Ponudba ekološko pridelanih živil na prireditvah Sonaravna ureditev golf igrišč, pohodnih in kolesarskih poti Poligon za opazovanje ptic Ekološko kmetijstvo Poslovno-izobraževalni turizem Tečaji kuhanja iz ekološko pridelanih živil Povezovanje vinotočev s tematskimi potmi Dnevi odprtih vrat ekoloških kmetij Organizirane aktivne počitnice na ekološki kmetiji Ekotržnice: prodaja pridelkov Prodaja ekoloških pridelkov za oskrbo šol, turističnih ponudnikov Seminarji za delavnice za vinarje, kmetovalce, sadjarje Mreža šol Naravovarstveni tabori Štipendijske sheme Center za aktivne počitnice za otroke s posebnimi potrebami Organiziranje izobraževalnih aktivnosti za občane Mednarodne dejavnosti na ravni EU in sveta 156

157 Raziskava na terenu (anketiranih) in izvedbe dejavnosti (sodelovanje z znanstvenimi inštutucijami, šolami, poslovnimi sistemi) kažejo, da bi za Dravinjsko dolino in Haloze bila izvedljiva funkcionalna regija, ki bi docela upoštevala naravne potenciale (to so aluvialni nanosi ob Dravinji, lapornata območja Haloz, fluvioglacialni sediment Dravinjskih goric, ta kamninsko-sedimentna osnova pomembno vpliva na razpoložljivost vodnih virov in njihovo samočistilno sposobnost). Na osnovi kamninske sestave so se razvili različni tipi prsti (v ravnini obrečne, na gričevjih evtrične in distrične rjave, na strmih pobočjih rankerji in redzine), ki neposredno vplivajo na sestavo ekosistemov. Prevladujejo gozdno-travniški ekosistemi, na meji med panonskimi in subalpskimi vplivi, zaradi česar je habitatska vrednost območja zelo visoka. Prav tako je visoka samočistilna zmožnost Dravinjske doline in Haloz, saj pogosto pihajo vetrovi, ki mešajo zrak in zmanjšujejo meglenost. Zaradi nizkih zunanjih obremenitev ni velikih pritiskov na okolje, kar v osnovi omogoča zdravo regijo. Na tem temelju je za Dravinjsko dolino in Haloze mogoč razvoj v dveh smereh in sicer v smeri permakulturnega kmetijstva in obrtno storitvenih dejavnosti, za kar so osnove tako v naravnih potencialih kakor tudi v tradiciji, obstoječih obratih in potekajočih dejavnosti. Druga smer razvoja pa je možna v že uveljavljeni smeri poslovno izobraževalnega turizma, saj je občina Poljčane in Dravinjska dolina že učna regija. Predlagan model funkcionalne regije bi omogočil trajnosti razvoj, ki temelji na ekosistemskih kriterijih, kriterijih celovitosti in blaginje ter samooskrbi z vključeno javnostjo (Vovk Korže, 2010). 6.1 Kriteriji trajnostno zasnovane regije Dravinjske doline Tovrstna izhodišča omogočajo, da trajnostna regija funkcionalna regija Dravinjske doline in Haloz ne bo le osnova za lokalni razvoj, temveč širše. Lokalna proizvodnja znanja, storitev in proizvodov mora prerasti lokalno regionalni okvir in se mora umestiti na nacionalni, evropski in svetovni okvir. Namreč zgolj zaprtost v lokalni okvir ne omogoča prave motivacije, ima omejeno količino potreb in posledično ne omogoča dovolj širok krog vključenih. Z mednarodno odprtostjo ter s trženjem znanja, proizvodov in storitev s prednostjo skrbjo za naravne vire je odprta pot trajnostnega razvoja. 157

158 FUNKCIONALNA REGIJA ZA POTREBE SLOVENIJE, EU IN SVETA PROIZVODNA REGIJA: PERMAKULTURNO KMETIJSTVO Funkcionalna regija na temelju OBRTNE ekološkega DEJAVNOSTI kmetijstva UČNA REGIJA ZA REGIONALNE POTREBE: POSLOVNE Funkcionalna DEJAVNOSTI regija na temelju poslovno-izobraževalnega IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI turizema STORITVENE DEJAVNOSTI EKOSISTEMI CELOVITOST RAZVOJA EKOSIST BLAGINJA SAMOOSKRBA AKTIVNO VKLJUČENA JAVNOST Model razvoja funkcionalne regije na temelju ekosistemov, celovitosti razvoja, blaginje ljudi in samooskrbe z vključeno javnostjo omogoča realni razvoj regije, saj mnoge tovrstne aktivnosti že delujejo. Ocenjujemo, da je v kratkem možen preboj v mednarodni prostor, saj se v regiji že dogajajo mednarodne aktivnosti. Profesionalni pristop ob izpostavljeni infrastrukturi, ki tudi že obstaja, je smer, v kateri potekajo dejavnosti v funkcionalni regiji. Lokalno prebivalstvo območja Dravinjske doline zelo dobro pozna trajnostni razvoj. Za vso tukajšnje prebivalstvo tega zagotovo vsekakor ne moremo trditi, vendar mislimo, da je zaradi vseh aktivnosti, ki v zadnjih letih potekajo na tem območju in so usmerjene v trajnostni razvoj, le ta že zelo dobro zlezel pod kožo lokalnim prebivalcem. S tem lahko potrdimo, kar smo predvideli s prvo postavljeno hipotezo. Glede na to, da v Dravinjski dolini in Halozah že potekajo mnoge izobraževalnoturistične dejavnosti, lahko izhajamo iz ugotovitve, da je učni turizem prav preko učnih poligonov in učnih poti že prepoznavna dejavnost v regiji, ki jo ljudje podpirajo, saj so kot ponudniki vključeni v podporne dejavnosti (gastronomsko- turistična ponudba na izletniških in turističnih kmetijah, vodenje, ponudba na lokalnih tržnicah). Ljudje podpirajo aktivnosti v smeri trajnostnega razvoja na območju Dravinjske doline. To je razvidno tudi iz kriterijev, ki se anketiranim zdijo pomembni za oblikovanje funkcionalne regije Dravinjske doline in Haloz in so vsekakor trajnostne narave. Na tem mestu bi torej lahko potrdili tudi drugo hipotezo. Vendar ni močne skupne regionalne zavesti. Že pri izvajanju anketnih vprašalnikov smo spremljali nizko stopnjo regionalne povezanosti. Večina ponudnikov in vključenih v anketo v prvi vrsti 158

159 gleda na svoj razvoj, v regionalni povezanosti pa vidi predvsem možnost lastnih koristi. Vendar se posamezne občine tesneje povezujejo šele v zadnjem obdobju in te zavesti do pred nekaj leti ni bilo niti na občinski ravni, kar je najverjetneje tudi glavni razlog za ta pojav. Da je učna regija Dravinjska dolina prepoznana kot način trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni, kot smo predvidevali s tretjo hipotezo, vsekakor drži. Z vzpostavitvijo učne regije Dravinjske doline smo pridobili učilnico v naravi za raziskovalno delo v naravi s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, ki je na lokalni ravni že zelo dobro poznana, regionalno pa vse bolj. Vsi projekti so zasnovani širše, saj v Razvojnem centru narave želijo postati vodilni pri snovanju podobnih centrov tudi drugod po Sloveniji in promocijsko središče za tujino. V Dravinjski dolini so bili v letih 2009 do 2013 urejeni naslednji objekti in učna okolja za izobraževanje o prilagajanju na podnebne spremembe ( - Učne poti za spoznavanje vodotokov, poplav, naravnih ekosistemov, mokrišč, rastlin in živali; - Opazovalne točke z opazovalnicami za ptice, živali poplavnih območij ter živali na zavarovanih območjih; - Naravni koridorji za zelene sisteme v naravi (vegetacijski pas, mokrišča, gozdni rob, otoki dreves, zelena infrastruktura); - Učni poligon za ekoremediacije za spremljanje delovanja narave pri čiščenju tal in vode; - Učni poligon za permakulturo za izobraževanje o permakulturnih pristopih pridelave hrane, trajnostne gradnje in skrbi za živali in rastline; - Kolesarske učne poti med ekološkimi kmetijami in - Etnološka učna vas za spoznavanje načina življenja v preteklosti (stara orodja, stare tehnike za pridelavo hrane). Navedene ureditve v naravi imajo visok izobraževalni potencial, saj omogočajo izkustveno učenje in aktivno pridobivanje izkušenj. Na učnih poteh obiskovalec sam spoznava značilnosti tekočih voda s pomočjo učnih tabel in merilnih inštrumentov. Na opazovalnih točkah so nameščeni didaktični pripomočki za spoznavanje ptic in drugih živali. V naravnih koridorjih obiskovalec dobi občutek realnosti, ko v živo spoznava fitoremediacijske rastline, blažilne cone med njivami in vodotoki ter zelene sisteme v naravi. Na učnem poligonu za ekoremediacije so vzpostavljena učna okolja za razumevanje delovanja hudourniških voda in možnosti naravnega upočasnjevanja, učno okolje za spremljanje erozije in njeno omejevanje. Prav tako so na učnem poligonu za permakulturo postavljeni sistemi, ki omogočajo razumevanje permakulture. To so visoke grede, uporaba zastirke, gojenje lastnih semen, uporabe 159

160 energije zemlje z zemljanko, skrb za prsti s pridelavo komposta ter posajanje v posode. S pomočjo kolesarskih učnih poti obiskovalec spozna delovanje ekoloških kmetij v Dravinjski dolini in ima možnost samooskrbe. Etnološka učna vas pa prikazuje tradicionalni način življenja v Slovenji s starimi tehnikami in tradicionalnimi znanji naših prednikov. Na vseh teh točkah obiskovalci pridobivajo praktična znanja, saj so programi ogledov zasnovani izključno na praktičnih osnovah. V Dravinjski dolini, ki meri 50 km in ima premer med 100 do 150 m, so bili preko različnih projektov vzpostavljeni pogoji za izobraževanje o podnebnih spremembah. Vzpostavljeni so naslednji pogoji: - ureditve v naravi: mokrišča, obrežni vegetacijski pasovi, gozdni ekosistemi, bioremediacijske površine, mešana raba, zelena infrastruktura, meandri ob vodotokih, zaplate v kmetijski pokrajini, zelene strehe, večnamenska raba vode, zbiranje deževnice, deževni vrtovi, ozelenitve odvodnih jarkov, rastlinske čistilne naprave, fitoremediacija zemlje, sistemi za zadrževanje vode, mejice; - permakulturne ureditve na učnem poligonu za samooskrbo; - ureditve ekoremediacij na učnem poligonu za ekoremediacije; - učna oprema: opazovalnica za živali, oaza za oddih, hostel Strug; - učne poti po dolini Dravinje; - kolesarske učne poti in - vzpostavljena lokalna ponudba v Dravinjski dolini. V Dravinjski dolini deluje tudi center za trajnostni razvoj, to je Razvojni center narave. Namenjen je povezovanju na lokalni in regionalni ravni in pospeševanju samooskrbe, podjetništva in zelenih delovnih mest. Posebno vlogo ima poligon za samooskrbo in permakulturo, kjer se tradicionalna znanja rabe tal prepletajo z inovativnimi pristopi varčne rabe energije in bogatitve prsti z organsko snovjo. Navedene prioritete so usmerjene v pripravo prilagajanj, medtem ko na izvedbeni ravni dejansko prilagajanja še ne potekajo. Zato je potrebno dati vodilno vlogo občinam, torej najnižji organizacijski ravni (slika 3). 160

161 Strategije na regionalni ravni Prilaganje podnebnim spremembam Vključitev lokalne skupnosti porečje regija občina regija Prilagajanje na podnebne spremembe mora izhajati iz lokalne ravni in povezovati regionalno raven Shema 7. Na primeru Dravinjske doline so aktivnosti prilagajanja skoncetrirane na porečju Dravinje, ki povezuje več občin. Največja vloga je na izkustvenem izobraževanju, in sicer na uvajanju permakulture in ekoremediacij. Permakultura in ekoremediacije pristopi za zelena delovna mesta Permakultura Besedo»permakultura«sta skovala Bill Mollison, avstralski ekolog, in njegov študent, David Holmgren. Je okrajšava za»permanentno agrikulturo trajno kmetijstvo«ali»permanentno kulturo trajno kulturo«(medmrežje 2).V začetku je šlo za vedo o trajnostnem kmetovanju, ki pa se je z leti razširila tudi na druga področja človeškega 161

162 življenja in tako dandanes obsega področja od medčloveških odnosov, ekonomije, načrtovanja bivališč, vrtnarjenja do gozdarstva in ohranjanje narave. Praetorius (2006) je permakulturo označil kot način življenja v harmoniji z ostalimi deli narave z oblikovanjem pokrajine, habitatov in ljudi, ki temelji na načelih ekologije. Permakultura je veliko več kot načrtovanje rabe prostora, kombiniranje naselitve in pridelave hrane, oskrba z vodo, energijo, čiščenje odpadne vode z ekoremediacijo in sobivanje z živalmi (Whitefield, 2012). Ekovasi so primer uporabe permakulture kot načina življenja. Vse bolj je znano, da samo z industrijsko pridelavo in predelavo hrane ter z globaliziranimi pristopi ni možno zagotoviti zdrave hrane in vode ter potrebnega standarda vsem ljudem. Zato so nujne iniciative na lokalni ravni za spodbujanje trajnostnih načinov pridelave hrane in življenja, saj se tako vzpostavljajo nova delovna mesta in mnoge storitve ter dejavnosti na lokalni ravni. Kupovanje vsega, kar potrebujemo v življenju v supermarketih je podpiranje izkoriščevalske industrije in izredno slabo plačanih delovnih mest za interese globalistov. Zato je tudi iz etičnega vidika pomembno čimprej vzpostaviti ob šolah in drugih izobraževalnih ustanovah take sisteme, kjer se bodo lahko mladi učili. Mnogokje so ohranjeni naravni čistilni sistemi (vegetacijski pasovi, peščeni filtri in zeleni koridorji) za vzdrževanje ravnovesja, poudariti je potrebno le njihovo vlogo. Nujno potrebno bo takoj začeti z aktivnostmi za varčno rabo energije, vode, prsti ter zavestno pristopiti k načrtovanju prihodnosti. Tisti, ki poznajo permakulturne sisteme, bodo znali celovito razmišljati in delovati. Zato so permakulturni učni vrtovi pot k doseganju blaginje tudi v Sloveniji. Permakultura je pristop za doseganje trajnosti in jo pozna ves svet. Je odgovor na ugotovitve znanstvenikov, da ni mogoča neomejena raba naravnih virov in da se bližamo mejam rasti. Kljub nekaterim dvomom o netrajnostni rabi surovin na našem planetu ter izkoriščanju ljudi je zagotovo, da bomo morali v prihodnje delati in živeti drugače, kot smo do sedaj. Zato s posnemanjem narave (ekoremediacije) ter premišljenim načrtovanjem že danes znižujemo stroške erozije, poplav, izginjanja redkih rastlinskih in živalskih vrst. Ker pa je tovrstnih pristopov v izobraževanju še premalo in ker je potrebno izkustveno učenje, so v tem prispevku predstavljeni načini permakulturnih ureditev na šolskih vrtovih. Strokovno se s temi pristopi ukvarja Mednarodni center za ekoremediacije na učnem poligonu za samooskrbo in permakulturo v občini Poljčane. Trajnostne, permanentne družbe lahko temeljijo samo na tem, kar traja in se obnavlja samo od sebe. Naša zdajšnja neuravnotežena politika, netrajnostna uporaba zemlje in pomanjkanje skrbi za ljudi in okolje že povzročajo potrebo po spremembi, ki nas mora popeljati nazaj k uravnoteženim družbam. Ljudje, ki živijo po načelih permakulture, so z opazovanjem naravnih ciklov razvili strategije, ki vsakemu omogočajo, da si lahko ustvari svoj sistem trajnostnega življenja (Bell, 2010). Potrebna je samo zavest, da ne moremo v neskončno izkoriščati narave in da se moramo prilagoditi naravnim ritmom (letnim časom, razpoložljivim virom in da to zmoremo). Permakulturni sistemi so trajnostni, dajejo donosni pridelek, zahtevajo minimalni trud za maksimalni rezultat, so etični ter skrbijo za zemljo in ljudi ter ustvarjajo presežke, ki si jih delimo z drugimi. Prav ta izhodišča permakulture in resnični rezultati, ki so že vidni na učnem centru za 162

163 samooskrbo Dole, so izhodišče, da se tudi izobraževalne ustanove lahko usmerijo k uporabi permakulture na šolskih vrtovih. Vedno potrebujemo praktične izkušnje, preden se lotimo nečesa novega. Zato so v tem prispevku zbrani načini ureditve permakulturnega vrta, so enostavni in nas prepričajo, da v naravi snovi in energija krožijo in da je najlažje, da upoštevamo smernice narave. Z ustvarjanjem svojih permakulturnih vrtov pa lahko razvijemo ustvarjalnost, povežemo zdravje, gibanje in pridelavo hrane ter navežemo poseben stik z zemljo in rastlinami ter živalmi, kar ustvarja dodano vrednost. Po svetu je največji problem dandanes prav pomanjkanje rodovitne zemlje. V naravi poznamo postopke, ko lahko brez kemije in dodatkov pridobivamo v obdobju enega leta s pomočjo deževnikov velike količine kvalitetne prsti. Prav gojenje deževnikov ali permakultura (Čamernik, 2012) je eden od pristopov, ki odpira nove možnosti rabe zemlje, ne da bi jo obremenjevali z gnojili. V prispevku prikazujemo enostavne permakulturne ureditve, ki jih lahko vsakdo uporabi, ne glede na to, ali živi v mestu ali na deželi. Še posebej so ti sistemi zanimivi za izobraževalne ustanove, saj je permakultura vir inovativnih idej, povezanih s preteklostjo in sodobnostjo. Prav zato so permakulturni šolski vrtovi lahko idealno učno okolje za vse razrede, za vse predmete in tudi za okoliško prebivalstvo lokalne skupnosti. Osnovno vodilo permakulture je, da opazujemo dogajanja v naravi in poskušamo dognanja, pridobljena z opazovanjem, prenesti v človekovo okolje. Naravni ekosistemi so trajnostni in če razumemo kako delujejo, lahko trajnost prenesemo v naše življenje. V naravi se ob najmanjši porabi energije proizvede največ. Poudarek ni na posameznih elementih, ampak bolj na odnosih, zgrajenih med njimi in na načinu, kako jih postavimo v pokrajino. Ta sinergija je dodatno poudarjena s posnemanjem vzorcev, ki jih lahko najdemo v naravi. Prenos tega dognanja v naše razmere se glasi: z najmanj dela dobimo največ (medmrežje 2). Permakultura predstavlja celosten sistem v katerem med njimi poteka medsebojna povezava. Lahko jo uporabljamo za ustvarjanje rodovitnih ekosistemov s stališča človeške uporabe, ali pa za pomoč propadajočim ekosistemom, da si povrnejo zdravje in prvotno stanje. Lahko jo uporabimo na vsakem ekosistemu, ne glede na to, v kako slabem stanju je. Permakultura spoštuje in potrjuje tradicionalno znanje in izkušnje. Vključuje trajnostne kmetijske navade in tehnike gospodarjenja z zemljo ter strategije iz vsega sveta. Permakultura je most med tradicionalnimi kulturami in pojavljajočimi se kulturami, usklajenimi z zemljo. Spodbuja ekološko kmetovanje brez uporabe pesticidov in onesnaževanja okolja. Prizadeva si za čim večje sožitje in medsebojno sodelovanje elementov na danem kraju (medmrežje 2). Permakultura zadovoljuje tudi dodatno komponento trajnosti in sicer etičnost. Etična načela permakulture so skrb za Zemljo (vključuje vse žive in nežive stvari: rastline, živali, zemljo, vodo in zrak), skrb za človeka (podpira zaupanje vase in odgovoren pristop skupnosti do virov, potrebnih za preživetje), in pravični delež za vsakogar (Praetorius, 2006). Permakultura prav tako priznava osnovno življenjsko etiko, ki pripisuje resnično vrednost vsakemu živemu bitju. Drevo ima vrednost samo po sebi, celo če ima s človeškega vidika netržno vrednost. To drevo je živo in njegovo delovanje 163

164 je vredno veliko. Igra svojo vlogo v naravi: reciklira odpadke, ustvarja kisik, porablja ogljikov dioksid, je zatočišče živalim, gradi zemljo in tako naprej (medmrežje 2). Gozdni vrt je eden bolj prepoznavnih elementov permakulture. Rastline z različnim načinom rasti ne zapolnjujejo le površine temveč tudi višino. Tu z nam ljubimi rastlinami posnemamo razmere v gozdu. V dobi odraščanja gozdni vrt zahteva vedno manj nege. Tako se količina dela v odrasli dobi (10-30let) v veliki meri zmanjša na pobiranje pridelka. Princip gozdnega vrta se uporablja za večje površine, lahko pa ga uvajamo tudi v vrtu in na okenski polici. Sinergičen vrt nadomešča klasičen vrt. Ko se ga vzpostavi, ga nikoli več ni potrebno prekopavati in gnojiti z razkopavanjem. Pletja je iz leta v leto manj. Čez let, ko obvladamo in prilagodimo vse postopke in krogotoke zahteva družinski vrt 1-2 uri dela na teden. Sinergičen vrt predstavljajo gomilaste grede, kjer je poudarek na tvorbi humusne plasti ter pestrosti življenja v zemlji in nad njo. Ker enakih rastlin ne sadimo skupaj, zemlje enostransko ne izčrpavamo. Hranilno zelo potratne rastline po potrebi zalivamo z zeliščno gnojnico. Z upoštevanjem dobrih sosedov, različnih potreb po hranilih, soncu in vodi rastlinam omogočimo prijetno združbo, ki se podpira in ščiti. S stalno zastrto zemljo zelo zmanjšamo zalivanje. Če je potreba, lahko uvedemo enostaven in učinkovit namakalni sistem. Na vrtu je prisotnih tudi veliko podpornih rastlin za živali in rastline, ki so hkrati domača lekarna za človeka. Izbiramo stare sorte gojenih rastlin, ki niso bile gensko spremenjene in so prilagojene domačemu naravnemu okolju. Spiralne gredice -ustvarjanje različnih mikroklimatskih razmer Spiralne gredice na manjši površini ustvarjajo kar največje možno število različnih mikroklimatov. Tako lahko na južni strani v našem okolju ustvarimo izrazito toplo klimo. Z lego v sončni pasti pa ob kamniti strukturi spiralne gredice ustvarimo primerne pogoje za vzgojo mediteranskih rastlin. Sončna past je področje odprto na južno stran, z ostalih treh strani pa zaščiteno pred vetrom. Učinek povečajo kamniti ali vodni zbiralniki toplote. Vrt na balkonu Permakulturo uspešno izvajamo tudi na okenskih policah. Če je stanovanje obrnjeno na zelo prometno ulico, sadimo rastline za naravno klimo in z nekaj zelenja prispevamo k boljši klimi v stanovanju in tudi čistejšemu zraku v mestu. Z dobrim zgledom lahko veliko prispevamo h kvaliteti bivanja v mestu. Organske odpadke, ko ni hude zime, pretvorimo v hranilo za rastline direktno, brez kompostiranja in smradu. Če je lega stanovanja primerna, lahko pridelamo zelenjavo in sadje, zase in otroke pa 164

165 pričaramo stik z naravo globoko v betonu. Vrt z enostavnim namakalnim sistemom brez težav uredimo za večdnevno odsotnost. Predvsem pa so zanimivi socialni vidiki vrta na balkonu, recimo ko nam buča uide k sosedu ali pa se mu ponuja svež kivi. Vodni ekosistemi uravnavajo temperaturo, vlago, omogočajo posebna mikroklimatska področja. V njih gojimo vodne rastline in živali. Glede na velikost jih lahko uporabljamo za namakanje ali majhne elektrarne, seveda pa je to odvisno od naših virov in potreb. Mlaka na vrtu omogoča zatočišče koristnim majhnim živalcam. Ribnik z otokom pred hišo predstavlja estetsko dopolnitev, ki s stalnim dogajanjem nudi sprostitev, večje površine pa lahko uporabljamo tudi v rekreativne namene. Stabilen vodni ekosistem dosežemo s primernim reliefom, z zasaditvijo primernega števila in vrst rastlin ter s premišljeno naselitvijo živali. Rezultat je samostojna regeneracija vode, in trajna združba rastlin in živali, ki ne potrebujejo posebne nege človeka. Vpeljava živali kot sodelavcev Živali imajo prirojene čudovite lastnosti, ki jih uporabljamo v podporo našim ekosistemom. Deževniki rahljajo in gnojijo prst, kokoši nam uravnavajo zalege ličink, race jedo polže, prašiči orjejo njivo, ptiči in žabe uravnavajo število insektov. Živalim moramo zagotoviti primerno okolje, da so lahko samostojne in imajo zagotovljene vse potrebe po hrani, vodi, varnosti in primerni družbi.tako dobimo vestne sodelavce, ki podpirajo naš ekosistem, poleg tega pa še prijatelje za otroke in tudi za odrasle. Organiziramo jih tako, da ne potrebujejo dnevne nege. V permakulturi pozabimo, da bolezni in škodljivci obstajajo, vlagamo le v stabilnost sistema. Zasaditev posod Obstoječi vrt si lahko polepšamo in obogatimo z zasaditvijo starih posod in košar. Tudi če vrta še nimamo, si ga lahko ustvarimo z zasaditvijo. Posode različnih oblik, barv in velikosti najdemo v zbirnih centrih, v kolikor jih nimamo doma. Stare košare, koše in podobno imajo na kmetijah, vse to dobimo brezplačno. Uporabimo lahko tudi glinaste lonce, keramična korita, sode, avtomobilske pnevmatike in drugi rabljen material. Vse te predmete lahko zbiramo dlje časa ali pa naredimo zbiralno akcijo in jih naberemo v enem dnevu. Že na dveh m 2 je možno pridelati solato in zelišča za nekaj ljudi, zato ni potrebno, da bi morali posaditi veliko število posod ali košar. Posode postavimo na mesta, kjer želimo, da bi bilo zelenje. Beton lahko ozeleni prav na tak način, da ga pokrijemo s posodami, ki jih napolnimo s prstjo. Prst se zelo razlikuje po vsebnosti gline, peska in melja. Ugodne za gojenje v posodah so ilovnate prsti z enakomernim razmerjem teksturnih frakcij (da niso prehitro suhe in da ne zadržujejo predolgo vlage). Prst nujno potrebuje organsko snov, ki jo lahko dodamo v obliki domačega 165

166 gnoja, komposta ali organskih odpadkov. Zelo priročno je listje iz gozda, saj obogati prsti z zračnostjo. Na dno posode nasujemo 3 cm debelo plast grušča, prodnikov ali drugega materiala, ki odvaja vodo. Nato napolnimo posode do tri četrtine z zemljo (obogateno z organsko snovjo), na zadnjo tretjino pa damo zastirko. Zastirka je posušeno seno, ki jo uporabimo za prekrivanje zgornjih površin posod s ciljem, da zmanjšamo izhlapevanje vlage in zaščitimo mikroorganizme v zgornji plasti prsti. Namreč zemlja je bogata z edafonom, še posebno koristno je, če imamo deževnike. Deževniki prebavljajo organsko maso in omogočajo nastajanje humusne prsti in rahljajo zemljo. Deževnike lahko naberemo ob jarkih, ob iztokih vode, na njivi, pogosto pa so že v kompostu. Pogosto je težava pri prsteh prav zbitost in ne pomanjkanje hranil, zato je delo deževnikov toliko bolj pomembno. Ko so posode napolnjene z zemljo, jih posadimo ali posejemo. Posadimo lahko krompir, ker hitro spremeni grob kompost v črno zemljo. Med hitro rastočimi rastlinami so še rman, ognjič in zimzelen. Za grobo prst so primerni posevki, kot so fižol, grah, čebula in špinača. Če imamo možnost predhodno vzgojiti sadike, jih presadimo v posode (npr. zelje, paprika, paradižnik). Na vrtu lahko izkoristimo še tretjo dimenzijo, zato pritrdimo palice ali napeljemo žično mrežo ali vrv tako, da lahko na njih speljemo plezalke kot npr. plazeči fižol. Med zelenjavo kombiniramo zelišča in rože, da barvno popestrijo naše posode (velika kapucinka, jagodnjak, ostrokrpa plahtica) in druge. Posajene posode vzdržujemo tako, da skrbimo za prekritost z zastirko, če je potrebno zalijemo in pobiramo pridelke, ko je potrebno, posadimo nove rastline (ko smo sejali, se vedno ukorenini več rastlin in jih lahko presadimo). Vrtiček okoli drevesa Na površinah, ki so bile v preteklosti njiva, vrt ali travnik lahko v kratkem času ustvarimo vrtiček. Ni smiselno urejati velikih površin, izberemo si drevo in pod njim uredimo večnamensko gredo. Drevo najprej obrežemo, da ostanejo samo štiri glavne veje. Drevo ima vlogo prestreznika padavin in dobavitelja koristnih in hranljivih snovi. Voda se zbira pri vznožju debla in pod zunanjim robom krošnje. Pod dežnikom drevesa je običajno bolj suho. Da bi čimbolj izkoristiti sistem samozalivanja, skopljemo 25 cm globok jarek pol metra od zunanjega roba krošnje drevesa s premerom do 120 cm. Izkopani jarek prekrijemo z dvojno plastjo kartona in na karton damo 10 cm debelo plast komposta ali gnoja (materiala, bogatega z dušikom). Nato posujemo organsko snov (npr. vejice, lesne sekance, slamo, obrezano rastlinje), torej z ogljikom bogat material. Na ta material damo izkopano zemljo. Tako ustvarimo gredo ob drevesu, koristimo vodo zunanjega roba drevesa in v plitvem jarku koristimo material bogat z dušikom ter material bogat z ogljikom. Na ta način vzpostavimo naravno kroženje hranil in energije. V eni sezoni odpadki rastlinja strohnijo in deževniki jih predelajo v rahlo prst. Po gredici nikoli ne hodimo, zato uredimo za dostop do gred poti (ploski kamni, nažagana debla dreves). Vrtiček pod drevesom je prava učilnica v naravi. Če nimamo drevesa, ga posadimo in okoli njega vzpostavimo gredico. Drevo namreč prestreza deževnico in zato je pod drevesom bolj suho. Ko odvrže listje, bogati tla s hranilnimi snovmi, korenine črpajo te 166

167 snovi iz tal. Drevo daje senco in oporo drugim rastlinam. Na gredo dodamo zastirko, ki drevesu daje hranilne snovi in varuje tla pred sušo ter zmanjšuje potrebo po zalivanju. Na vrtiček lahko posadimo: - fižol: je metuljnica, zato veže dušik v tla in pomaga drugim rastlinam pri zagotavljanju s hranilnimi snovni; - žametnice so cvetlice pisanih barv. Izločki iz njihovih korenin odvračajo ogorčice in nematode (drobna bitja, podobna črvom) in tako varujejo rastline. Cvetovi in listi žametnice so bogati vir vitamina E in jih lahko dodajamo v solate skoraj celo leto; - čebula zagotavlja zdravo območje za rast korenin, prav tako drobnjak, ki ga z rezanjem uporabljamo večji del leta; - barbica je trajnica, ki se zaseje sama in daje živo zastirko, pozimi pa je primerna za dodatek k solatam; - krebuljica sodi med rastline, ki jih dodajmo v solate. Pomembna je zato, ker ima na visokem steblu cvetove, ki privlačijo koristne žuželke. Ustvarjanje gredic vrtičkov okoli dreves je prijetno opravilo, saj na eni strani opravimo dobro delo za rastline in živali in na drugi strani pridelamo zelenjavo in še olepšamo okolico. Če imamo možnost, lahko drugo gredico uredimo ob drugem drevesu. Take vrtičke lahko vzpostavimo tudi v sadovnjaku in tako ustvarimo večji gozdni vrt. Greda na kartonu ali zelenici Pogosto so ob šolah ali hišah zelenice, ki jih je potrebno pogosto kositi, za to se porabi veliko energije, koristnosti pa zelenice za širše okolje nimajo. Zato jih je smiselno spremeniti v vrtiček. Dela ni veliko, tudi materiala ne potrebujemo veliko. Površino, ki jo bomo namenili vrtičku, pokrijemo na debelo s kartonom (lahko je tudi tekstil, vendar ne sintetičen). Na njega nasujemo za 10 cm debelo plast komposta, gnoja, starega listja ali kuhinjskih odpadkov. Na vrh posujemo z ogljikom bogati material, to so vejice, slama ali časopisni papir. Tak material se kmalu razgradi, čeprav se na začetku vidi precej grobo. Zato grede na zelenici delamo v jeseni, da čez zimo razpade organska snov v humus. V aprilu posadimo v pripravljene grede npr. krompir, fižol, grah, ognjič, ajdo in čebulo. Semena oz. gomolje potisnemo v plast, bogato z dušikom. Drobna semena (kapusnice) lahko vnaprej posejemo v posode, sadike pa presadimo na stalna mesta, ko so dovolj velike. Prvo leto pridelek ni velik, saj v tem času nastaja humusna plast. Prednost take gredice je, da ni treba lopatati, pleti, samo zastirati jo je potrebno z zastirko. Nujno je, da uporabimo veliko zastirke, saj le ta hitro preperi in jo je potrebno dodajati skozi celo leto. Če se na zastirki pojavijo polži, uporabimo lesni pepel, kar je tudi koristno za zemljo, da se ne zakisa. Polži nimajo radi rastlin s trni, zato na gredice posadimo tudi zelišča, kar poveča zdravje vrta. Polže imajo rade ptice, ježi in gosi, zato si zagotovimo čimbolj bogat ekosistem na vrtu. Teh gred nikoli ne prekopavamo, saj bi s prekopavanjem porušili ravnovesje v plasteh, ki se je ustvarilo z ustvarjanjem grede. 167

168 Okrogla visoka greda Odvečne veje, obrezane ostanke rastlin in kompost koristno uporabimo pri izdelavi visoke okrogle grede. Na vrtu povečajmo razgibanost, saj visoka greda izstopa od višine običajnih gred. Potrebujemo leseni material, to so veje iz obrezanih živih mej ter sadnih dreves. Zložimo jih na kup, visok pol metra, in v premeru 1 m. Na želenem mestu, kjer bomo imeli gredo, odstranimo rušo in izkopljemo vrhnjo plast prsti s premerom en meter. Rušo in prst shranimo ločeno. V izkopan krog naložimo veje in jih pohodimo. Kup vej prekrijemo z narobe obrnjeno rušo in še z zemljo. Potem nastali kup dobro zalijemo, da se bo sesedel. Nato sledi sajenje. Idealno je, da v sredino kupa zasadimo drevo ali grm (to lahko naredimo že med ustvarjanjem grede, pazimo, da okrog korenin dodamo dovolj zemlje). Nato posadimo gredo podobno kot gredo na kartonu in zelenici s krompirjem, fižolom, grahom in zelišči. Vrt za otroke Vrt je prikaz ureditev, ki jih lahko uporabimo za učenje in za igro. Za dovzetnost do vrtov je potrebno na vrtu združiti več aktivnosti. Ni veliko otrok, ki bi želeli pleti plevel na vrtu, zato jim je treba interes za vrtnarjenje povečati drugače. Zato morajo biti na vrtu sončni in senčni kotički, posaditve v pisanih barvah, oprema za sedenje, za igranje in ustvarjanje. Objekti kot vrt Mnoge objekte lahko obsadimo, pazimo na senčne in sončne lege. Ob objektih zbiramo deževnico, ki jo ponovno uporabimo. Dodamo oporne rastline, prinesemo prst, da uredimo grede ob objektih. Grede s trstjem za čiščenje sive vode S to enostavno ureditvijo poskrbimo za primerno kakovost vode za zalivanje. S tem zmanjšamo tudi količino odpadne vode. Odpadno vodo iz pomivalnega korita preusmerimo v čistilno napravo. Lahko tudi naredimo grede in v nje praznimo vedra in sklede. Pri čiščenju uporabimo silo težnosti, v gredo posadimo močvirske rastline kot so trst, ločje, perunika in podobne. Vodo, ki priteče iz te naprave lahko usmerimo v ribnik ali z njo zalivamo grede. Take vode sicer ne uporabimo na posevkih, ki jih jemo surove (varnostni ukrep). Če čistimo samo vodo iz gospodinjstva, ta ukrep ni potreben. 168

169 Ekoremediacije Pojem ekoremediacije se uporablja za funkcijsko povezavo delovanja rastlin in mikroorganizmov v prsti (Tissut, Raveton, Ravanel, 2006) in poudarja pomen terestičnih ekosistemov in delovanja rastlin. Zelene rastline opravljajo (a) fotosintezo s pomočjo svetlobe in (b) absorpcijo vode in hranil iz zemlje. Rastline opravljajo tudi čistilno vlogo z odvzemom hranil, pesticidov in drugih snovi. Ta sposobnost rastlin je vse bolj pomembna v 21. stoletju, ko nove tehnologije omogočajo zmanjševanje posledic onesnaževanja iz preteklosti. Ekoremediacije se od bioremediacij razlikujejo po tem, da je pri ERM poleg mikrobov vključen cel zeleni sistem rastlin. ERM temeljijo na ekosistemskih procesih in pospešujejo obnovo okolja. Ekoremediacija (ERM) je torej uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja in pomeni osnovo za ekosistemske tehnologije (Vrhovšek, Vovk Korže, 2009). Dodatna vrednost ERM je, da prinašajo ponovno oživitev že degradiranih delov okolja, kar je izjemna vrednost in največ, s čimer vračamo vrednost okolju. To je pomembno tudi zato, ker se z obnovljenim okoljem vrača vrednost okolja, saj ga je mogoče uporabiti za razvoj drugih dejavnosti. Z ERM varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem in omogočamo istočasno sonaravni razvoj, saj koristimo naravo za razvoj. S tem pa zmanjšujemo učinke naravnih pojavov. Ekoremediacija je ukrep za vzdrževanje ravnotežja v okolju in za povečevanje le tega, kar pomeni večanje samočistilnih sposobnosti okolja. Zaradi preventivne in istočasno kurativne vloge ekoremediacije, ima izjemno vrednost in bi jo bilo potrebno vključevati v razvojne in izvedbene načrte. Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je potrebno primerjati, upoštevati in izvajati tudi ekoremediacije kot preventivne ukrepe. Popravljanje škod v okolju je precej dražje in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem degradacije. Zato dajemo pomembno vlogo izobraževanju, kajti ERM omogočajo razumevanje delovanja narave, procesov v naravi in njihovo spremljanje (npr. čiščenje vode, zadrževanje težkih kovin v prsti, blažitev hrupa). Veliko težo ima tudi informiranje, obveščanje in vseživljenjsko učenje. Preventiven pomen ERM je izjemen, ker vključuje različne ciljne skupine, od otrok do starejših, različne poklicne profile in različne vladne in nevladne institucije. Zelo pomembna preventivna vloga je tudi v ohranjanju podeželja in izvajanju Skupne kmetijske politike. Zaradi potrebe po uporabi preverjenih postopkov sanacije okoljskih škod, ki so nastale pogosto zaradi neupoštevanja naravnih okvirov, se ERM uporabljajo tudi za sanacije škod. Z ekosistemskimi tehnologijami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice naravnih ujm (poplave, suše, plazovi itd), netočkovnega onesnaževanja (kmetijstvo, turizem, promet, industrija, odlagališča in razpršena poselitev). Z relativno nizkimi 169

170 stroški lahko dosežemo visoke učinke pri zaščiti življenjskega okolja, vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so velike puferske, samočistilne in habitatne sposobnosti. Le te bi morali izkoristiti pri varovanju vodnih virov, pri onesnaženih zemljinah in sedimentih ter pri blažitvi učinkov klimatskih sprememb. Blažilni pasovi med pozidanimi in obdelovalnimi površinami Zeleni koridorji iz gozdnih pasov med obdelovalnimi površinami in poseljenimi območji izjemno ugodno vplivajo na mikro podnebne razmere. Zadržujejo vlago v tleh in omogočajo bivanjski prostor predvsem prostoživečim živalim. Pasovi so učinkovitejši ob manjših vodotokih. Zaščita vodnih površin z zmanjševanjem spiranja in zadrževanjem delcev -sedimenta iz obdelovalnih površin, padavinskega odtoka, raztopljenih organskih in anorganskih snovi, kovinskih ionov, rastlinskih hranil, fitofarmacevtskih sredstev, dokazi tudi o učinkovitem odstranjevanju fekalnega onesnaženja (pašniki), lokalna zaščita pred erozijo, vetrom, vpliv na spremembo mikroklime, habitatna funkcija večanje biodiverzitete v sicer monokulturni krajini, nudijo večjo varnost pri obdelovanju površin s stroji, večajo estetsko vrednost, možnost proizvodnje tržnih produktov in prispevajo k večji rekreacijski vrednosti območja. Mešana raba tal Ohranjanje mešane rabe tal je pomembno iz ekosistemskega vidika, saj se na majhnih površinah ohranja večja pestrost vrst. Ob pojavu plesni in zajedalcev se le ti ne morejo širiti naprej, zato je ohranjanje mešane rabe izjemno pomembno. V naravnih ekosistemih se proizvajalci enostavno identificirajo, medtem ko je v industrijskih ekosistemih opredelitev industrijskih proizvajalcev bolj zapletena. V industrijskem ekosistemu so proizvajalci podjetja, ki proizvajajo blago tržne vrednosti, vključno z vodo in energijo. Še več, to blago je potrebno za izpolnjevanje zahtev trga. V industrijskem ekosistemu imamo lahko dve vrsti podjetij. Prva so podjetja, ki proizvajajo želene izdelke z uporabo primarnih surovin, vode in energije v svojih habitatih. Poleg želenih izdelkov, se proizvajajo tudi stranski proizvodi kot rezultat industrijskega metabolizma. V nasprotju z naravnimi ekosistemi, v industrijskih ekosistemih lahko obstajajo primarni, sekundarni in celo terciarni proizvajalci. Industrijski habitat je sestavljen iz določenega območja z infrastrukturo in viri. Naslednja analogija med naravnimi in industrijskimi habitati se lahko izvede tudi na naslednjih načinih: zemlja ali območje - območje, voda - vodovod in kanalizacija (meteorne in sanitarne vode), zrak - zrak, neomejena sončna energija - energetska omrežja (različne vrste energije). Vendar pa industrijski habitati vključujejo tudi informacijske sisteme (telekomunikacije) in prevozne sisteme (ceste, železnice in letališča), ki nimajo neposredne povezave z naravnimi habitati. Zelena infrastruktura K zeleni infrastrukturi spadajo koridorji in blažilne cone, ki so podolgovati pasovi s poudarjenimi funkcijami zaradi svoje oblike (npr. vetrobran, živa meja, obvodni vegetacijski pas). Je torej površina tal z avtohtono (prvotno) ali nasajeno vegetacijo, umeščeno k potencialnim virom onesnaževanja in vodno površino je vegetacijski pas. 170

171 Običajno gre za travnate trajnice ali drugo nizko vegetacijo z gosto razrastjo. Zelena infrastruktura konkretno za območje cone Tezno, ponuja številne prednosti, poleg čiščenja padavinske meteorne vode lahko integracija zelene infrastrukture v ulici, na parkiriščih, ob stavbah, ustvari pešcem prijazne prostore, miren promet, vpliva na izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšuje učinek mestnega toplotnega otoka, ustvarja življenjski prostor za različne živalske in rastlinske vrste in izboljšuje energetsko učinkovitost samega urbanega prostora. V občini lahko vzpostavimo naslednje sisteme ekoremediacijskih metod ali sisteme zelene infrastrukture: deževni vrt, zelena streha, zelena fasada, vetrna bariera, plantaža meteorne vode, zbiranje deževnice in porozni tlakovci in asfalt. Mlake in mokrišča Mlake in lokve so antropogena sladkovodna mokrišča, ki so pomembni življenjski prostori za rastline in živali. So zadrževalniki vode, vodo prečiščujejo, povečujejo biološko raznovrstnost in so pomembne tudi kot kulturna dediščina. Poleg napajanja živine je voda iz lokev/mlak služila še za druge namene kot so namakanje njiv, gašenje požarov, pranje perila, kot vir pitne vode, v posebno veselje pa so bile otrokom, ki so v njih plavali ali se igrali z vodo in blatom. V lokvah/mlakah so lahko prisotne plavajoče, zakoreninjene rastline, ki segajo nad površino vode, in potopljene višje rastline. S svojo funkcijo prispevajo k samočistilni sposobnosti, saj izboljšajo pogoje za sedimentacijo suspendiranih delcev, predstavljajo površino, na katero se naselijo mikrobi (ki so poglavitni nosilci čiščenja predvsem dušikovih spojin), privzemajo hranilne in strupene snovi, uvajajo kisik v koreninsko cono, kar omogoča aerobno razgradnjo organskih snovi in nitrifikacijo in ustvarjajo življenjski prostor za druge organizme. Obraščeni vodotoki Zmanjševanje hitrosti toka vode in s tem povečanje infiltracije omogoča odstranjevanje sedimentov in hranil vezanih na sedimente (fosfor, amonij) ter manj učinkoviti pri odstranjevanju topnih hranil (nitrat) in fitofarmacevtskih sredstev. Naravni odtok padavin po kopnem je odvisen od oblikovanosti površja (reliefa), prepustnosti tal, sposobnosti tal in vegetacije za zadrževanje voda (ki sprejemajo padavine in vodo ponovno oddajajo v zrak ali začasno 'skladiščijo'). Graditev objektov (naselja, prometnice, industrijske cone, skladiščno trgovske cone, zabaviščne cone, energetika) in preurejanje površin (kmetijske, gozdarske, vodne, rekreativne..) spreminjajo način odtekanja vode. Urbanizacije poplavnega prostora, pospeševanja odtoka voda zaradi izsuševanja kmetijskih površin, gradnje namakalnih sistemov in gradnje vodnih energetskih objektov povzročajo regulacije rek, gradnje vodnih zadrževalnikov in vodooskrbovalnih sistemov. Zaradi tega so vodozadrževalne sposobnosti (sposobnost zadrževanja vode) in s tem tudi ekološke lastnosti vodnega okolja zelo prizadete. Poselitev poplavnih površin in tudi gradnje zunaj teh površin, veliki odjemi in preusmerjanje večjih količin vode z enega kraja na drugega ter poseganje v povirne dele rek spreminjajo odtoke voda. Ceste in gozdne poti pokrivajo prej propustno 171

172 površino in preusmerjajo vodne tokove na površini in v tleh. Tudi hiše, podporni zidovi, tlakovana dvorišča, skladišča in parkirišča manjšajo sposobnosti zadrževanja vode v pokrajini. Umetno zgrajeni odtočni kanali in jarki ter utrjene struge povzročajo hitrejše odtoke voda, kar v niže ležečih predelih ustvarja nove poplavne površine ali celo plazove. Poplave, suše, erozija in plazovi so del naravnih procesov. Zadrževanje vode lahko vključuje ohranjanje naravnega namakanja in izsuševanja. Časovna razporeditev in velikosti površinsko odtekajočih voda, poplave in vodonosna napajanja lahko močno vplivajo na spremembe v poraščenosti tal, vključno s spremembami pri shranjevanju vode v različnih sistemih, kot so pretvorbe v močvirja ali zamenjavo gozdov s polji ali polja z mestnimi območji. Obrežni pasovi Obrežja vodotokov poraščajo sestoji breze in jelševja. Imajo izjemno sposobnost zadrževanja vode s svojimi koreninami, zato obrežja z rastlinsko zarastjo ostanejo vlažna. Obrežni drevesni sestoji so tudi blažilni pasovi med kmetijskimi površinami in vodotoki, zato opravljajo pomembno varovalno vlogo. Nudijo večjo varnost pri obdelovanju površin s stroji, zmanjšujejo hitrosti toka vode in s tem povečanjejo infiltracijo. So običajno učinkovitejši pri odstranjevanju sedimentov in hranil vezanih na sedimente (fosfor, amonij) ter manj učinkoviti pri odstranjevanju topnih hranil (nitrat) in fitofarmacevtskih sredstev. Učinkovitost filtra je večja ob enakomernem plitkem pretoku odtoka skozi vegetacijo, kot v primeru ko se tvori kanaliziran tok. Cilj je doseči maksimalni kontaktni čas za odstranjevanje onesnažil s pomočjo različnih fizikalnih procesov (pronicanje, odlaganje). Biološki in kemijski procesi so lahko v pomoč pri razgradnji in privzemu hranil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se zadržijo v filtru. Obrežja vodotokov poraščajo sestoji breze in jelševja. Imajo izjemno sposobnost zadrževanja vode s svojimi koreninami, zato obrežja z rastlinsko zarastjo ostanejo vlažna. Obrežni drevesni sestoji so tudi blažilni pasovi med kmetijskimi površinami in vodotoki, zato opravljajo pomembno varovalno vlogo. Nudijo večjo varnost pri obdelovanju površin s stroji, zmanjšujejo hitrosti toka vode in s tem povečanjejo infiltracijo. So običajno učinkovitejši pri odstranjevanju sedimentov in hranil vezanih na sedimente (fosfor, amonij) ter manj učinkoviti pri odstranjevanju topnih hranil (nitrat) in fitofarmacevtskih sredstev. Učinkovitost filtra je večja ob enakomernem pretoku odtoka skozi vegetacijo, kot v primeru kanaliziranega toka. Cilj je doseči maksimalni kontaktni čas za odstranjevanje onesnaževal s pomočjo različnih fizikalnih procesov (pronicanje, odlaganje). Biološki in kemijski procesi so lahko v pomoč pri razgradnji in privzemu hranil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se zadržijo v filtru. Gozdovi Obsežna območja občine Dolenjske toplice poraščajo gozdovi, ki so zaradi ponora CO 2 in sproščanja kisika pravi dihalni sistem v naravi. Zadržujejo talno in zračno vlago, regulirajo temperaturo, so dom številnim živim bitjem ter gozd je tudi energijski in surovinski vir. Gozdovi opravljajo ekoremediacijsko vlogo preventivnega varovanja prsti, voda in ozračja ter povečujejo pestrost ekosistemov in opravljajo pomembno ekosistemsko vlogo. Strokovnjaki opredeljujejo štiri različne vrste storitev, ki so vse 172

173 bistvene za človekovo zdravje in dobro počutje: oskrbovalne storitve oskrbujejo z dobrinami, na primer s hrano, vodo, z lesom in vlakni; uravnalne storitve uravnavajo podnebje in padavine, vodo (npr. poplave), odpadke in širjenje bolezni; kulturne storitve zajemajo lepoto, navdih in razvedrilo, ki prispevajo k naši duhovni blaginji; podporne storitve vključujejo nastajanje prsti, fotosintezo in kroženje hranilnih snovi, ki so osnova za rast in pridelavo. Ker nekatere pomembne storitve morda še niso znane, moramo biti previdni pri varovanju ekosistemov. Prepustno tlakovanje Prepustna tlakovanje uporabljajo za parkirišča in pločnike. Prepustno tlakovanje ponuja alternativo konvencionalnim asfaltnih in betonskih površinam in je namenjeno predvsem infiltriranju padavin skozi površino, s čimer se zmanjša odtok meteornih voda iz mesta nastanka. Poleg tega, prepustno tlakovanje zmanjšuje negativne okoljske vplive iz neprepustnih površin. Raba prepustnega tlakovanja povečuje polnjenje podzemne vode s pronicanjem meteorne vode in hkrati zagotavlja, da tla infiltrirajo onesnaževala. Porozna površina je prepustna asfaltna ali betonska površina, ki omogoča meteornim vodam, da se hitro infiltrirajo v osnovni rezervoar, v tem primeru kamen. S tem v prvi vrsti zadržimo odtok meteornih voda na mestu nastanka. Odtok meteorne vode nato neposredno odteka v prst, kar povzroča nenehno polnjenje podtalnice in hkrati omogoči infiltracijo meteorne vode skozi prst in odstranitev onesnaževal. V primeru, da je pločnik prekrit z porozno površino zgleda podobno kot običajen pločnik, vendar je njegova površina v primerjavi s pločnikom, ki je prekrit z neprepustnim asfaltom, oblikovana z večjimi agregati in z manj drobnimi delci, prav večji agregati povzročajo poroznost površine in dopuščajo možnost infiltracije. Porozni tlakovci opravljajo enako vlogo kot prepustne površine asfalta, ki omogočajo zmanjševanje hitrosti pretoka meteorne vode in omogočajo zadrževanje meteorne vode na mestu nastanka. Prepustno tlakovanje je zelo primerno vgraditi tudi na ceste, ki imajo nizko frekvenco prometa, predvsem na območjih, kjer je cesta speljana kot dovozna pot k majhnemu naselju hiš ali kot samostojni dovozi do hiš, poti okoli stanovanjske hiše ali poslovnih prostorov, vsekakor pa je tak način tlakovanja zelo primeren za pločnike. Prepustno tlakovanje je namenjeno za zajemanje in upravljanje manjših in pogostih padavin. Ti padavinski dogodki vključujejo kar % letnih padavin. Prepustno tlakovanje ima lahko veliko koristi, kadar se uporablja za sanacijo urbanih poti predvsem v mestnih središčih. Najpomembnejše prednosti poroznega tlakovanja so: bogatenje podtalnice, zmanjševanje hitrosti odtoka meteorne vode, ki vpliva na zmanjšanje tveganja omejitev zmogljivosti v omrežnih kanalizacijskih sistemih, učinkovito čiščenje meteornih vod in lepši estetski videz celotnega območja. Vegetacijski pasovi Vegetacijski pasovi so ožji in širši pasovi drevesne, grmovne, travnate in mešane vegetacije. Postavljamo oziroma sadimo jih na mejah med posameznimi kmetijskimi zemljišči (mejice), ob rekah, potokih in jezerih (filtrirni vegetacijski pasovi), ob cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere, žive meje), ob virih pitne 173

174 vode (zaščitni vegetacijski pas), kot zelene površine v mestih ali večjih monokulturnih kmetijskih območjih (blažilne cone in koridorji). V industrijskih okoljih navadno postavimo vegetacijske pasove zato, da zavarujemo okolico pred prašnimi delci, hrupom kakor tudi lahko z vegetacijskim pasom vplivamo na učinkovito varovanje z energijo. Zimski vetrovi povečajo stopnjo izmenjave zraka med notranjostjo in zunanjostjo hiše, s tem se zniža notranja temperature hiše in s tem se poveča zahteva po ogrevanju. V vetrovnem mestu, lahko vetrobranska zasaditev (imenovano tudi pas zavetja) predstavlja tudi do 50-odstotno zmanjšanje vpliva vetra in do 25-odstotno zmanjšanje porabe goriva za ogrevanje. Vetrobran se nanaša na eno ali več vrstic dreves ali grmov v linearni konfiguraciji. Cilj vegetacijskega vetrobrana je zmanjšati hitrost vetra. Naravna protivetrna zaščita bo zmanjšala hitrosti vetra na tridesetkratni razdalji višine vetrobrana. Vendar pa se največje območje zmanjšanja vetra pojavlja pri pet do sedemkratni višini vetrobrana. Na primer, če je višina posajenega vetrobrana 10 metrov, se nato območje največjega zmanjšanja vetra pojavi nekje metrov v smeri vetra glede na vetrobran. Vetrovna ovira, ki omogoča odstotkov vetrne penetracije (kot so v primeru zimzelena drevesa), je bolj učinkovita kot trdna ovira (kot so ograje), saj omogoča večje območje varstva, na zavetrni strani. Vedno zelena drevesa (iglavci ali zimzelena listnata) so zelo učinkovita pri zmanjševanju hitrosti vetra. Grmi zraven hiše lahko tudi zmanjšajo hitrost vetra. Gosta zimzelena grmovnica, zasajena okoli 5 metrov od hiše bo ustvarila območje mrtvegazračnega prostora. Ta mrtev zračni prostor zmanjša izgubo toplote iz hiše sten. Vegetacijski pasovi združujejo naslednje ekosistemske funkcije: preprečujejo erozijo (vetrno vetrni raznos prašnih delcev, vodno vodna erozija tal), omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zraka in tal (čistilna funkcija), pester preplet vegetacije prispeva k večji biološki pestrosti, saj izboljša pogoje za prehranjevanje in naselitev različnih živalskih in rastlinskih vrst, z zadrževanjem in evaporanspiracijo vode prispevajo k uravnavanju vodnih viškov (protipoplavni pasovi in ravnice), vplivajo na mikroklimo, zadržujejo prašne delce, omilijo širjenje neprijetnih vonjav, zmanjšujejo jakost hrupa, zmanjšujejo temperaturna nihanja, prispevajo k vezavi CO 2 v podzemno in nadzemno rastlinsko biomaso, sproščajo kisik v okolje, tvorijo uporabno rastlinsko biomaso Bioremediacija Bioremediacija je postopek, ki temelji na naravnih procesih, pri katerih mikroorganizmi spremenijo okoljsko onesnaževanje v tleh, podtalnici in sedimentih do neškodljivih končnih produktov. Bioremediacija je za svojo nizko ceno izredno učinkovita metoda odstranjevanja nečistoč, v nekaterih primerih pa je to edina praktična rešitev za čiščenje. Konvencionalne remediacijske metode za kontaminirana tla in podtalnico so počasne, drage, povečujejo število ogroženih lokacij ter 174

175 izpostavljajo ljudi. Bioremediacija pa temelji na naravno potekajočih biogeokemijskih procesih (tj. oksidacija in redukcija). Bioremediacijska okolja so največkrat večfazna, heterogena in neizenačena. V nekaterih degradiranih območjih se uporablja tudi novejša tehnologija imenovana fitoremediacija, ki omogoča čiščenje kontaminiranosti tal s težkimi kontaminenti s pomočjo globokih koreninskih sistemov. Fitoremediacija je ena izmed tehnik bioremediacije, kjer s pomočjo rastlin čistimo kontaminirana tla in onesnažene vode. Uporaba fitoremediacije v industrijskih conah je vezana na sanacijo tal ali podtalnice, onesnaženih zaradi industrijskih dejavnosti, ki v svojih procesih uporabljajo toksične kemikalije. Tla so lahko onesnažena tudi zaradi dejavnosti v preteklosti ali nekontroliranega izpusta onesnažil v tla (npr. nepravilno skladiščenje odpadnih kemikalij). Analiza tal in podtalnice je predvsem pomembna kadar gre za prestrukturiranje industrijskega območja v poslovno ali stanovanjsko četrt; in ozelenitev degradiranih površin kot so odlagališča internih odpadkov, gradbenega materiala, odprti kopi, opuščene delavne površine na prostem ipd. Primerno rastlino ali skupino rastlin izberemo glede na tip tal in rastne razmere, vrsto onesnaževalca in njegovo biološko dostopnost. Najpogosteje so v uporabi vrbe in topoli, zaradi hitre rasti. Dobri hiperakumulatorji so tudi trave in rastline iz družine križnic. Nekatere rastline dobro uspevajo v specifičnih okoljih, takšna so tudi območja, ki so onesnažena s težkimi kovinami. Takšne rastline imajo že po naravni poti sposobnost, da lahko absorbirajo težke kovine, strupene molekule pretvarjajo v manj strupene s pomočjo mikroorganizmov. Vse rastline ne morejo kopičiti enake količine strupenih snovi. Za fitoremediacijo so najbolj primerne rastline, ki akumulirajo velike koncentracije težkih kovin in imajo hitro rast. Fitoremediacija vodnih virov Za reševanje problematike onesnaženosti tal in vodnih teles z nitrati so predstavljene ekoremediacijske metode z uporabo fitoremediacije pri odstranjevanju organskih in anorganskih onesnaževal v tleh obdelovalnih površin zaradi dolgoletne uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Zajemajo metode neposredne remediacije onesnaženih tal (hiperakumulatorske rastline, rastline z visokim prirastom in visoko evapotranspiracijo) in vode (večnamenski melioracijski jarki, mokrišča) ter metode zaščite okolja pred netočkovnim onesnaževanjem kot posledica kmetijske dejavnosti (vegetacijski pasovi). Trije glavni sestavni deli, substrat, mikrobi in rastline, so sposobni zmanjšati količino hranilnih in strupenih snovi s pomočjo filtracije, različnih razgradnih procesov v anoksičnih ali oksičnih razmerah ter s pomočjo vgradnje v rastlinsko in živalsko biomaso. S pravilno izbiro rastlinskih vrst, z njihovim pravilnim gojenjem in rednim odstranjevanjem prirastka biomase lahko tako kontrolirano odstranjujemo onesnaževala in s tem čistimo vodo in tla pred onesnažili kot so nitrati in pesticidi. Zmanjšanje tveganj zaradi uporabe nitratov in pesticidov lahko zmanjšamo tudi s postavitvijo rastlinskih čistilnih naprav (RČN) na območjih, kjer nastajajo večje količine iztočnih voda iz kmetijskih površin, kjer nastajajo odpadne vode, ki vsebujejo FFS (npr. ob pranju opreme za nanašanje FFS) ipd. RČN posnemajo samočistilno sposobnost močvirskih sistemov s fizikalnimi in biokemijskimi procesi kot so aerobna 175

176 in anaerobna razgradnja, filtracija, sedimentacija, in adsorbcija ter zagotavljajo učinkovito čiščenje organskih, dušikovih, fosforjevih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih strupenih snovi, ki nastajajo v kmetijski dejavnosti. Zelena parkirišča Mnoga parkirišča imajo zelene pasove, ki so iz oblikovnega vidika zelo privlačni, imajo možnost zmanjševanja hrupa in predstavljajo nove habitate za rastline in živali. Prav tako pa ti zeleni prostori, ki so ob parkiriščih oblikovani kot deževni vrtovi in žive meje, opravljajo več ekosistemskih funkcij. Med temi je potrebno izpostaviti naslednje: zmanjšujejo hitrost odtoka meteornih voda, ohranjajo deževnico na mestu nastanka in s tem povečujejo količine podtalne vode, omogočajo infiltracijo meteornih voda v podtalje, zmanjšujejo efekt mestnega toplotnega otoka, vplivajo na boljšo kvaliteto zraka in vode. Oblikovanje parkirišč z zelenimi trakovi ima številne ugodne lastnosti za lokalno okolje. Prepustni prostori sredi parkirišč urejajo problematiko odpadnih voda in vzpostavljajo habitate za različne živalske in rastlinske vrste. Pri oblikovanju zelenih pasov na območju parkirišč oblikovalci najpogosteje uporabljajo avtohtone vrste dreves in grmovnice, ki zahtevajo manj namakanja in so primerne za značilnosti lokalnega podnebja. Vegetacija na parkirišču omogoča nižanje CO 2 v zraku, zmanjšuje vplive efekta mestnega toplotnega otoka in s tem vzpostavlja blagodejne bivalne okolje za prebivalce urbanih površin. Ozelenitve kamnolomov Rastna pulpa vsebuje terenu in rastnim razmeram ustrezno semensko mešanico, organsko gnojilo, organski material za zastirko, ekološko neoporečno vezivno sredstvo, ki sčasoma razpade na ogljikov dioksid in vodo, razne dodatke za zboljšanje tal in vodo. Potrebni dodatki bistveno zmanjšajo spiranje dodanih hranilnih snovi s pobočij, zato s takojšnjo namestitvijo lahko ustalimo erozijo zgornjega krušljivega sloja pobočja in omogočimo oziroma pospešimo naravne procese zaraščanja. Za ozelenitev kamnoloma je zato nujna saditev potaknjencev ter grmovnih in drevesnih sadik. V ta namen moramo vzpostaviti več rastnih jeder, s katerimi bodo sadike ustvarile ugodne rastne razmere. Glavna rastna jedra so nasipi na robovih berm in nasipni stožci, naslonjeni na brežine, manjša rastna jedra pa so lahko oblikovana tudi na policah in v razpokah v sami brežini. Na teh mestih tako nasujemo večjo količino rastnega substrata ob sočasnem dodajanju vrbovih vej. Ko se vrbe razrastejo, s koreninami povežejo nasip, nadzemni deli pa preprečujejo površinsko erozijo. Za ozelenitev z rastno pulpo je dobro pripraviti travno mešanico, primerno za izredno zahtevne rastne razmere, v kateri prevladujejo vrste bilnic. V mešanici so lahko tudi nekatere odpornejše vrste gozdnih trav in zelišč, metuljnic, zeli, vresja in mahov ter semena nekaterih lesnatih pionirskih vrst, kakršni sta črni gaber in bor. Za saditev grmovnic in dreves lahko uporabimo predvsem sorte, ki razmeroma dobro prenašajo občasno pomanjkanje vode in ki s svojim opadom prispevajo k izboljšanju možnosti za rast drugih rastlin. Posajene so lahko eno- in dvoletne sadike večinoma naslednjih drevesnih in grmovnih vrst: gabrovca / črnega gabra, gabra, velikega jesena, 176

177 sive jelše, vrbe, breze, trepetlike, rakitovca ter popenjalk oziroma pobešank bršljana, panešplje in divje trte. Ekoremediacije plazovitih območij Erozijska območja so neločljivo povezana s plazenjem tal. Plazenje pogosto»razgali«kamninsko osnovo, ki je podvržena erozijskim pojavom. Plazenje je vzrok morfoloških sprememb terena. Plazovi pogosto premaknejo večje količine sedimentov, ki ne ostanejo na pobočjih, ampak dosežejo fluvialno mrežo. Posledice plazenja in erozije so nerabne površine in njihovo širjenje na kmetijske, gozdne in druge površine, pri tem pa lahko ogrožajo različne objekte in infrastrukturo. Človek naravnih pojavov ne more preprečiti, lahko pa jih s premišljenimi potezami minimizira ali se jim do določene mere celo izogne. Bistvenega pomena pri pojavih erozije in plazenja je prepoznavanje nevarnosti, ocena nevarnosti in planiranje ukrepov. Pojava plazenja in erozije zahtevata premišljeno gospodarjenje s prostorom. Pomanjkljivo izvajanje preventivnih ukrepov, med katere štejemo izdelavo ocen ogroženosti in tveganja za različna območja, izogibanje novogradenj na kritičnih območjih ter preventivna sanacijska dela (kot so preprečevanje širjenja plazovitih in erozijskih območij, urejanje labilnih površin in hudournikov) se odrazijo v času izjemno močnih padavin v škodi, ki je nekajkrat večja od vloženih sredstev v preventivo. Pri omilitvi erozije z ustrezno vegetacijo stabiliziramo zemljino in ponovno vzpostavimo osnovne ERM funkcije. Zaradi evapotranspiracije (črpanje vode iz tal in oddajanje v atmosfero) se zmanjša količina vode v zemljini in s tem zmanjša nevarnost zdrsa. Pri zmanjševanju erozijskih procesov in stabilizaciji erozije igrajo pomembno vlogo rastline z globokimi in močnimi koreninami, ki s sidranjem na matično kamnino in gostim koreninskim prepletom preprečujejo erozijske procese. Pred izbiro oziroma zasaditivijo izbrane lokacije se naredi popis vegetacijskih vrst na območju in v skladu s tem izbere najprimernejše avtohtone drevesne vrste za zasadnjo. Za erozijsko zaščito so najbolj primerne rastline z dolgimi in razraščenimi koreninami kot so topol (Populus sp.), vrba (Salix sp.), evkaliptus (Eucalyptus sp.), črna jelša (Alnus glutinosa), zelena jelša (Alnus viridis), črni gaber (Ostrya carpinifolia), gaber (Carpinus sp.), jesen (Fraxinus sp.), breza (Betula sp.), brogovita (Viburnum opulus) in navadna krhlika (Frangula alnus). Za protierozijske ukrepe (ozelenjevanja pobočij, obrežna zavarovanja itd.) je vrba, kot pionirska grmovna vrsta najpogosteje uporabljena. Slabosti te metode so: odvisnost od številnih nepredvidljivih dejavnikov (predvsem neugodne in obsežne klimatske spremembe), šele po več letih začnejo opravljati vse svoje funkcije, nenadoma lahko izgubi svojo funkcijo zaradi požara ali zaradi drugega vzroka nenadne in nagle odstranitve rastlinske odeje in omejena varnost zaradi teže in dolžine korenin. Vendar lahko omenjene pomanjkljivosti rešimo z redno nego in vzdrževanjem rastja. 177

178 Pri sanaciji brežin je predhodno priporočljivo erodirano površino zasejati z mešanico različnih trav, ker le-ta obogati rastlinstvo in pospeši naselitev ostalih vrst. Mešanici trav je priporočljivo primešati tudi semena metuljnic in zelišč. Ekoremediacije poplavnih površin S pomočjo ekoremediacij lahko uravnavamo vodne količine, kar je zelo pomembno pri uresničevanju preventivnih protipoplavnih ukrepov. Zasaditev obrežne drevesne vegetacije ob potokih in rekah, revitalizacije vodotokov (obnova reguliranih vodotokov) omogočajo zadrževanje vode in s tem preprečevanje poplav v spodnjem delu toka reke. Naravni vodni ekosistemi so v svoji ontogenezi razvili številne remediacijske sisteme, ki jim omogočajo ohranjati dinamično ravnovesje in ublažiti določene ekstremne situacije (npr. poplave, suše itd). Revitalizacija vodotoka pomeni sanacijo nepravilnih posegov v vodotokih oz. regulacije vodotokov v melioracijske sisteme. Z revitalizacijo ali obnovo degradiranih vodotokov lahko ponovno vzpostavimo strukturo in funkcijo vodenega ekosistema z ustreznimi vodnogospodarskimi posegi. Za to se uporabljajo številne tehnike, ki so izvedene v strugi ali na obrežju vodotoka. Na takšne načine ciljamo in z določenim namenom obnovimo oziroma ohranimo zgradbo in funkcijo habitatov vodnega in obvodnega biotopa. Z revitalizacijami vodotokov zadržujemo vodo in tako preprečujemo sušo gorvodno in poplave dolvodno, povečamo samočistilno sposobnost vodotoka, ohranjamo biotsko raznovrstnost in izboljšamo ekološko stanje vodotoka. Z revitalizacijami vodotokov hkrati tudi zagotovimo dolgoročno trajnostno in gospodarno upravljanje z vodotokom. Revitalizacije vodotokov in omilitveni ukrepi omogočajo: izboljšanje kvalitete vode v strugi, obnovo vodnih in obvodnih habitatov, zadrževanje vode in preprečevanje poplav, naravno utrditev brežin in preprečevanje erozije, izboljšan vizualni izgled in vklapljanje v krajino možnost večjih odjemov vode za človekove potrebe ob hkratnem zagotavljanju ustreznega ekološkega statusa vodotoka. Na podlagi celovite obravnave porečja vodotoka, ki poplavlja izpostavimo sledeče ERM ukrepe v strugi vodotoka: - stranski rokavi za kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi. Hkrati pozitivno vpliva na habitatno strukturo, samočistilne sposobnosti in na zmanjševanje poplavnih valov. Tako v sušnih obdobjih bogatimo nizke pretoke v vodotokih ter ohranjamo ekološko sprejemljiv pretok v vodotoku in omogočimo odvzem vode za uporabnike; - meandriranje struge: vodotok si z meandri podaljša pot, zmanjša padec, upočasni tok vode, poveča globino vode in količino vode v pokrajini ter podtalnici. Podaljša se tudi obrežni pas, ki je ekosistemsko zelo bogat. Meandri povečajo pogostost preplavljanja 178

179 struge in tako vzpostavijo stik s poplavnim svetom na identificiranih mestih, kjer je škoda poplavljanja minimalna oziroma z naravovarstvenga vidika zaželjena (ohranjanje mokrotnih travnikov); - makrofiti v strugi (zadržujejo vodo, senčijo vodo (preprečujejo pregrevanje), pospešujejo sedimentacijo, umirjajo hitrost toka in zadržujejo vodo). Deževni vrtovi Deževni vrtovi so eden od ukrepov zadrževanja in čiščenja meteorne vode. Med seboj se razlikujejo po velikosti in večjem poudarku na parkovno ureditev. Deževni vrtovi se običajno uporabljajo za posamezen objekt in zadržujejo ter čistijo predvsem padavinsko vodo iz streh in neprepustnih javnih površin. Predstavljajo pomembno dodano vrednost lokalnemu okolju, blažijo mikroklimo in predstavljajo nadomesten habitat za vlagoljubne živali in rastline. V svoji zasnovi je deževni vrt, takšen vrt, ki izkorišča padavine in odtok meteornih voda ter različne rastlinske vrste za reševanje različnih problemov okolja. Običajno je to majhen vrt, ki je zasnovan tako, da prenese skrajne oblike vlage, ki se poveča predvsem ob deževnih nalivih in večjo koncentracijo hranil, predvsem dušika in fosforja ter možnost povečanja koncentracij težkih kovin, ki se nahajajo v odtoku meteornih voda. Dežni vrtovi so v najboljših primerih locirani v bližini vira odtekanja meteornih voda in služijo za zmanjševanje meteornih voda in njene onesnaženosti. Deževni vrt je lahko zasnovan tako, da opravlja samo funkcijo infiltracije deževne meteorne vode v podtalje ali pa lahko najprej opravlja funkcijo čiščenja meteornih voda in nato še funkcijo infiltracije, da se prečiščena voda odteka v podtalje. Na tak način deževni vrtovi preprečujejo v območjih z veliko količino neprepustnih površin zmanjšanje erozije in preprečujejo tveganje za nastanek poplav, saj zmanjšujejo tudi hitrost dotoka meteornih voda (Emanuel s sod., 2010; Bannerman, 2003). Bistvo deževnih vrtov ni v estetskem vidiku in v oblikovanju habitatov v grajenih okoljih, ampak predvsem v procesih, ki se dogajajo pod površino vrta. Procesi, ki se odvijajo pod površino, posnemajo hidrološko delovanje gozda. Deževni vrt mora biti vsaj 10 metrov od hiše, tako infiltracije voda ne pronica v temelje. Nikakor ne postavljati deževnih vrtov na dele dvorišča, kjer je že postavljen ribnik, saj je cilj deževnega spodbujanje infiltracije vode. Bolje je, da se zgradi deževni vrt v celoti in jih ne postavljati v neposredno okolico velikih dreves, saj drevesa potrebujejo dovolj vode za svojo rast in tem primeru ne bi sistem deževnega vrta najbolj učinkovito deloval, saj bi veliko drevo sodelovalo pri procesu infiltracije vode. Zadrževanje vode v pokrajini Za omilitev problemov nizkih voda v vodotokih je potrebno v času visokih voda zadrževati vodo. Za zadrževanje vode se lahko uporabijo stranski jarki in obvodna neuporabna zemljišča. Na območju zadrževanja vode se ustvari nov biotop, z novo naseljenimi vrstami rastlin in živali se poveča pestrost in biodiverziteta vodnega in obvodnega ekosistema. 179

180 Namen zadrževanja vode je kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi. V sušnih obdobjih iz zadrževalnikov bogatimo nizke pretoke v vodotokih. S tem ohranjamo ekološko sprejemljiv pretok v vodotoku in omogočimo odvzeme vode za uporabnike. Oblikovanje stranskega rokava je način s katerim omogočimo zadrževanje vodnih viškov, kar preprečuje pojav poplav v spodnjih delih vodotoka. Poleg tega predstavlja odličen habitat in refugij za rastline in živali. Za omilitev problemov nizkih voda v vodotokih je potrebno v času visokih voda zadrževati vodo. Za zadrževanje vode se lahko uporabijo stranski jarki in obvodna neuporabna zemljišča. Na območju zadrževanja vode se ustvari nov biotop, z novo naseljenimi vrstami rastlin in živali se poveča pestrost in biodiverziteta vodnega in obvodnega ekosistema. Namen zadrževanja vode je kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi. V sušnih obdobjih iz zadrževalnikov bogatimo nizke pretoke v vodotokih. S tem ohranjamo ekološko sprejemljiv pretok v vodotoku in omogočimo odvzeme vode za uporabnike. Oblikovanje stranskega rokava je način s katerim omogočimo zadrževanje vodnih viškov, kar preprečuje pojav poplav v spodnjih delih vodotoka. Poleg tega predstavlja odličen habitat in refugij za rastline in živali. Ozelenitve v pokrajini Ekstenzivna ozelenitev je manj obremenilna in manj zahtevna za vzdrževanje. Je najbolj pogosta ozelenitev. Na teh površinah so zasajene nizko rastoče rastline, ki so zelo odporne. Zasajene so rastline, kot so nagelj, perunika, rman, natresk, sivka, bor, pušpan, trave, odporne proti suši, mahovi, lahko celo kaktusi, ki so odporni proti zmrzali. To so rastline, ki imajo nizko rast, plitve korenine in so odporne proti suši. Barvni spekter rastlin je zelo raznolik, kar lahko naredi vsako streho unikatno. Zaradi tanke plasti zemlje je rast plevelu otežena. Zalivanje ni potrebno, dobrodošlo je le v pogojih ekstremne suše. Intenzivna ozelenitev je podobna v parkih in vrtovih. Zanjo je značilno, da vključuje vzgojo vseh vrst rastlin, tudi tistih z visoko rastjo, kot so grmovnice ali drevesa. Debelina vegetacijske plasti (substrata, ki ga rastline potrebujejo za rast) je odvisno od izbora rastlin in pri višjih rastlinah doseže debelino 90 centimetrov. Prestavljiva ozelenitev je ozelenitev, katero predstavljajo rastline v večjih in manjših posodah, na primer v koritih, in jo lahko po želji kombiniramo z intenzivno ali ekstenzivno ozelenitvijo. V njih lahko gojimo veliko različnih rastlin, med najprimernejše rastline sodijo majhne ali srednje velike grmovnice, ki pa morajo biti odporne proti mrazu. Primerni so predvsem listavci ali pa počasneje rastoči iglavci. Naklonska ozelenitev - Pri nagibih z 10 in več stopinjami se izvedba ozelenitve razlikuje od tistih na ravnih ali rahlo nagnjenimi strehah. Najprej je potrebno potisne sile, ki se z nagibom večajo, preusmeriti na primerne stabilne podpornike. Sloj substrata je nato potrebno zaščititi pred erozijo. Izbor in razpored rastlin mora biti usklajen z nagibom in izpostavljenostjo strehe. 180

181 Polintenzivna ozelenitev je kombinacija ekstenzivne in intenzivne ozelenitve. Izbor rastlin je večji kot pri ekstenzivni ozelenitvi, višina substrata je nekoliko večja, vendar sta strošek in vzdrževanje glede na celotno ozelenitev intenzivno manjša. Melioracijski jarki Melioracijski jarki za izsuševanje kmetijske zemlje so razširjeni po vsej Sloveniji na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Omogočajo osuševanje kmetijske zemlje v predelih, kjer je talna voda visoka. Glede na odvodnjo ločimo več tipov melioracij. Za odvodnjo odvečnih površinskih vod se uporablja površinska drenaža, ki jo običajno predstavljajo odprti umetni ali naravni kanali, kamor se steka voda iz kmetijskih površin. Za lažje odtekanje vode so kmetijske površine lahko umetno nagnjene proti kanalom. Za odvodnjo talne vode iz cone korenin pa se uporablja t.i. podpovršinska drenaža. Lahko je v obliki odprtih jaškov ali cevi na globini 1 do 3 m. Pri tem tipu melioracije, odvečna voda odteka podzemno do kanalov oz. cevi. Na ta način se lahko kontrolira nivo talne vode. Hkrati z vodo se iz tal odstranijo tudi odvečne soli. Melioracije v kombinaciji z namakanjem se uporabljajo tudi za odstranjevanje odvečnih soli iz zemlje. Pri tem se v zemljo dovaja več vode za namakanje kot je potrebno za rast rastlin. Odvečna voda ponika skozi sfero korenin, raztaplja soli in jih odvaja v zbirne kanale. Zaradi očiščenosti imajo melioracijski jarki zgolj funkcijo odvajanja vode, medtem ko so druge ekosistemske funkcije zanemarljive (npr. samočistilna sposobnost, biodiverziteta, skladiščenje biomase). Kljub temu pa drenažni jarek v okolju, kjer prej ni bilo odprte vodne površine, predstavlja nov ekosistem vodno telo, kjer se lahko naselijo določeni vodni organizmi. Prav tako ima prioritete kot vsaka stoječa voda, zato ga moramo tudi temu primerno vzdrževati. Poleg pozitivnih prispevkov melioracij k večji donosnosti pridelka, pa imajo melioracije tudi negativne posledice za okolje in naravne ekosisteme. Z drenažo talne ali površinske vode iz kmetijskih zemljišč se v melioracijske kanale iztekajo tudi velike količine gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Melioracijski kanali so po ustaljeni praksi goli (brez rastlinja) zemljeni jaški, namenjeni zgolj odtekanju vode. Zaradi nizke biodiverzitete in homogene zgradbe, je čiščenje vode v melioracijskih jarkih minimalno. Onesnažena drenažna voda iz kmetijskih površin se tako izliva neposredno v površinska vodna telesa (potoke, reke, jezera, močvirja), ter slabša njihovo kakovost. Hkrati pa zaradi neposrednega stika s podtalnico vpliva tudi na kakovost podzemnih voda ter prek pitne vode na zdravje ljudi in živali. Do vnosa patogenih organizmov prihaja predvsem z uporabo organskih gnojil, saj lahko vsebujejo veliko količino patogenih organizmov (do 10 6 na gram blata) kot so bakterije, virusi, praživali in gliste. Število živih organizmov se lahko močno zmanjša s skladiščenjem gnojila pred uporabo. Tla običajno predstavljajo učinkovito oviro pri prehajanju patogenov v podtalnico. Zaradi hitrega umiranja patogenov pod površjem je število živih patogenov v podtalnici običajno nizko. Onesnaževanje podtalnice s 181

182 patogeni je predvsem problematično na območjih s tanko ali brez plasti prsti čez skalnato podlago ali kraški teren. Biofiltri za čiščenje deževnice Biofiltri (ali biološki valovi) so krajinski elementi za odstranjevanje odpadnih voda in mulja ter drugega onesnaževanja iz površinski odtokov vode. Sestavljeni so iz drenaže s položnimi stranmi (manj kot šest odstotkov) in napolnjeni z vegetacijo, kompostom in kamenjem. Pot pretoka vode je skupaj s širokim in plitvim jarkom, ki je načrtovan tako, da voda čim več časa ostane v tej drenaži in pomaga, da se voda očisti. Glede na geometrijo zemljišča, ki je na voljo, lahko imajo biološki valovi vijugaste ali skoraj naravnost poravnane kanale. Prav tako biološki dejavniki prispevajo tudi k zmanjšanju nekaterih delov onesnaženja. Najpogostejša uporaba le teh je okoli parkirišč. Biološki valovi so v okolju ustvarjeni kot valovi, poglobljeni v okolici, njihova spodnja plast je posipana s peskom, ki opravlja funkcijo filtriranja meteorne vode; na pesek se nato zasuje plast prsti, na katero lahko posadimo avtohtone rastline, ki razvijejo svoj koreninski sistem, ki je sposoben čiščenja kontaminirane meteorne vode. Tako ustvarjeni zadrževalni bazeni in mokrišča zagotavljajo stalen dotok vode za namakanje in za urejanje krajine. Prav tako mokrišča pomagajo zagotoviti habitate za lokalne vrste živali in rastlin. Živalske vrste, ki uporabljajo mokrišče za svoj habitat na območju parkirišča so ptice, vodne kače, kačji pastirji, metulji, želve in žabe. Takšne inovativne oblike imajo za lokalno okolje tudi velike koristi. Trave, rastline, drevesa in travniške cvetlice, ki so uporabljene v celotnem sistemu ozelenitve parkirišča, so avtohtone in ne potrebujejo nobenih pesticidov za rast in razvoj. Prav tako ponujajo hrano in zatočišče mnogim avtohtonim živalim in pomagajo ustvariti bolj vizualno estetsko prijeten prostor. Avtohtone vrste, ki so prilagojene na lokalne podnebne značilnosti, potrebujejo le malo vzdrževanja z dodatnim zalivanjem, saj je deževnica pogosto dovolj za rast in razvoj rastlin. Zelene strehe Ideja živih zidov je zelo stara in sega vse do visečih vrtov Babilona. Prav neverjetno je, da na tem področju do sedaj ni bilo storjenega več, toda zaradi podnebnih sprememb je spreminjanje naših navad nujnost. Ozelenjevanje streh in sten starih ali novih stavb je čedalje bolj popularen ukrep, ki popestri izgled objekta ter blaži temperaturna nihanja v stavbi in njeni okolici. Za ozelenitev so primerne ravne strehe ali strehe z naklonom do 25 %. Pri postavitvi sta ključnega pomena ustrezna hidroizolacija in drenaža padavinske vode. Izbor rastlin je vezan na lokalne klimatske značilnosti in nosilnost strehe. Na strehah, ki lahko nosijo debelejše plasti prsti nasičene z vodo, lahko gojimo tudi grmovnice in zelenjavo. Na strehah z manjšo nosilnostjo pa se na tankem substratu s hitrim odvodnjavanjem običajno sadijo rastline odporne na sušo. Ozelenitev vodoravne strehe podaljša obstojnost strešne membrane in dodatno izolira stavbo. Zbiranje deževnice 182

183 Zadrževanje in shranjevanje deževnice ima velik potencial za zagotovitev okoljske in gospodarske koristi z zmanjševanjem odtoka meteornih voda in varčevanje s pitno vodo. Shranjevanje deževnice ponuja alternativno oskrbo z vodo. Sistem shranjevanja deževnice najpogosteje sprejema meteorno vodo iz streh. Imenovan je kot čisti odtok meteornih voda in je strešni odtok, ki v večini primerov ne vsebuje škodljivih snovi kot so kovine ali ogljikovodiki iz strešnih materialov, vsebuje pa odpadne snovi iz izpustov, bakterije iz ptičjih iztrebkov, vendar so na splošno vse spojine v nižjih koncentracijah in ni veliko strupov, prisotnih v odtoku iz drugih neprepustnih površin. Namestitev sistema za zbiranje deževnice zahteva preusmeritev meteorne vode iz strehe v posebne cisterne ali v sode za zajemanje in shranjevanje odtekanja. Te posode so izdelane iz materialov, ki so pogosto temni, da preprečijo prodiranje svetlobe, ki bi lahko povzročila evtrofikacijo vode in rast alg. Od shranjevalne posode je nato speljan poseben vodovodni sistem, ki omogoča rabo deževnice v notranjih prostorih za sanitarne namene. Drugi del sistema pa je lahko speljan do namakalnih sistemov. Barierne pregrade Za učinkovitost bariernih pregrad bi morala biti protivetrna zaščita usmerjena pravokotno na smer prevladujočih vetrov. Vetrobran sme biti daljši kot območje, ki ga je treba zaščititi. Primerne drevesne in grmovne vrste so razmeroma hitro rastoče, gosti iglavci in širokolistne zimzelene vrste, ki imajo močne veje. Take vrste ohranjajo nizke veje ob tleh tudi ob najboljšem rastju. Večina borov izgubi nižje veje s starostjo, toda kljub temu služijo kot učinkovit vetrobran za dvajset let. Za dolgoročen vetrobran se izberejo vrste, ki ohranjajo manjše veje, kot so smreke, jelke ter vzhodne rdeče cedre. V primeru, da v vetrobranu drevesa izgubijo nižje veje, lahko ob vznožju dreves posadimo gosto zimzeleno grmičevje. Norveška bela ter Koloradska modra smreka sta med najboljšimi vetrobranskimi drevesi; modra smreka ponavadi zagotavlja najboljšo zaščito, vendar počasneje raste kot ostale. Z gostimi drevesi kot so smreka, sta dve vrstici običajno najbolj stroškovno učinkoviti. Razdalja med vrstami je odvisna od zrele višine drevesnih vrst. Več severnih vrstic dreves bo oddajalo senco drevesom na sosednjih vrsticah na jugu. Ker večina iglavcev tolerira le malo sence, bodo morale biti vrstice dovolj daleč narazen, da se prepreči pojav senčenja. Drevesa so lahko zasajena na razdalji manjši od svojih zrelih širin. Razmik je odvisen tudi od tega, kako hitro želimo, da rastline rastejo skupaj. Biološki valovi Biološki valovi so krajinski elementi za odstranjevanje mulja ter onesnaževanja iz površinskih odtokov vode. Sestavljeni so iz drenaže s položnimi stranmi (manj kot šest odstotkov) in napolnjeni z vegetacijo, kompostom in kamenjem. Pot pretoka vode je skupaj s širokim in plitvim jarkom, načrtovana tako da voda čim več časa ostane v tej drenaži, ki pomaga, da se voda očisti onesnaženosti in mulja. Glede na geometrijo zemljišča, ki je na voljo, lahko imajo biološki valovi vijugaste ali skoraj naravnost poravnane kanale. Prav tako biološki dejavniki prispevajo tudi k razčlenitvi nekaterih delov onesnaženja. Biološki valovi so v okolju ustvarjeni kot valovi, poglobljeni v okolici, njihova spodnja plast je posipana s peskom, ki opravlja funkcijo filtriranja meteorne vode; na pesek se nato zasuje plast prsti na katero lahko posadimo avtohtone 183

184 rastline, ki razvijejo svoj koreninski sistem, kateri ima sposobnost čiščenja kontaminirane meteorne vode. Tako ustvarjeni zadrževalni bazeni in mokrišča zagotavljajo stalen dotok vode za namakanje in za urejanje krajine. Prav tako mokrišča pomagajo tudi zagotoviti habitate za lokalne vrste živali in rastlin. Trave, rastline, drevesa in travniške cvetlice, ki so uporabljene v celotnem sistemu ozelenitve parkirišča, so avtohtone in ne potrebujejo nobenih pesticidov za rast in razvoj. Avtohtone vrste, ki so prilagojene na lokalne podnebne značilnosti, potrebujejo le malo vzdrževanja z dodatnim zalivanjem, saj je deževnica pogosto zagotavlja dovolj potrebne vlage za rast in razvoj. Fitoremediacije kmetijskih površin S pojmom fitoremediacija označujemo način čiščenja onesnaženih zemljin, podtalnice, površinske vode ali sedimentov s pomočjo rastlin na mestu onesnaženja. Ker gre za izbor posebnih vrst rastlin glede na vrsto in mesto onesnaženja, kot tudi za poseben način zasaditve, priprave terena in vzdrževanja nasada, opredeljujemo to tehnologijo kot fitotehnologija. V zadnjem času je fitotehnologija postala privlačna alternativa klasičnim načinom čiščenja zaradi relativno nizkih stroškov kot tudi lepega izgleda zasaditev. Fitoremediacija izkorišča naravno sposobnost rastlin za privzem, zadrževanje, razgradnjo in evapotranspiracijo snovi iz tal in vode. Razvoj sodobnih fitotehnologij je tako omogočil trajnostno ravnanje s številnimi onesnažili, med katerimi so številne kovine, mineralne snovi (soli), radionukleidi, organska onesnažila (naftni ogljikovodiki, klorirane spojine, pesticidi, eksplozivi). Številni primeri uporabe fitotehnologij v praksi kažejo na možnost uspešnega zmanjševanja oziroma omejevanja onesnaževanja okolja. Primerno rastlino ali skupino rastlin izberemo glede na tip tal in rastne razmere, vrsto onesnaževalca in njegovo biološko dostopnost. Najpogosteje so v uporabi vrbe in topoli, zaradi hitre rasti. Dobri akumulatorji so tudi trave in rastline iz družine križnic. Izbira rastlin je odvisna predvsem od zahtev uporabljenega procesa in od vrste v tleh prisotnih onesnaževalcev. Na primer, za proces organske fitotransformacije se uporabljajo rastline, ki so odporne, hitro rastoče, nezahtevne za vzdrževanje, imajo veliko transpiracijo in spremenijo strupene snovi v manj strupene. V večini primerov so zelo primerne rastline z globokimi koreninami. Fitotehnologija oziroma fitoremediacija je trenutno še v fazi razvoja. Je eden izmed redkih biotehnoloških procesov, ki je pri ljudeh priljubljen oziroma povzroči pozitiven odziv in zato se bo najverjetneje začel pospešeno uporabljati in raziskovati. Poleg pozitivnega vpliva na okolje (čiščenja) je prednost teh procesov še v tem, da rastline izkoriščajo sončno (solarno) energijo (s tem se ohrani ogromno količino energije) in s tem se ne uporabljajo druge tehnologije, ki bi onesnaževale okolje. Ta lastnost, da črpajo sončno energijo v kombinaciji z njihovimi metaboličnimi mehanizmi omogoča, da je veliko vrst rastlin zelo uporabnih v procesih fitotehnologije brez genetskih sprememb. Rastline posadimo po kontaminiranem območju in ko zrastejo jih običajno požanjemo/posekamo. Nastalo biomaso lahko pod ustreznimi pogoji uporabimo v energetske namene, možno je tudi kompostiranje in reciklaža kovin. Glede na količino 184

185 onesnaženja se postopek zasadnje z rastlinami večkrat ponovi. Ko je zemlja očiščena, pa jo lahko uporabimo v želene namene. Drevesa kot čistilni sistemi Zračna vlaga je v gozdu neobhodno potrebna, s transpiracijo pa gozdovi ustvarjajo bogatejše vlažnostne razmere v okolju. Relativno visoka zračna vlaga v gozdu nastaja z zadrževanjem padavin v krošnjah in v tleh ter zaradi transpiracije. S transportom snovi, ki jih gozd srka iz tal, potujejo velike količin vode v drevo in kasneje v ozračje. Zato ima gozd po eni strani pozitivni učinek pri preprečevanju zamočvirjenja in hkrati tudi blažilnega pri izsuševanju. Temperatura v nekem naravnem okolju je odvisna od globalnih klimatskih razmer, hkrati pa od mnogih razmer v bližnjem okolju, kjer ima gozd izjemno velik vpliv. Gozd deluje kot blažilec temperaturnih ekstremov. Deluje kot izravnalec temperatur v okolju. V poletnih dneh, ko leži vroč zrak nad odprtimi površinami, prodira iz gozda svež in tudi čist zrak, ki izrinja pregrete in onesnažene zračne plasti nad mesti in polji v višave. Gozd blaži temperaturne razlike v okolju do 100 km tudi do 20ºC. Za proizvodnjo v rastlini so potrebni energija (sončna svetloba), voda in sestavine zraka. Proces poteka v sistemu zelene rastline, kjer se pridružijo še nekateri odločilni dejavniki (klorofil, mineralne snovi itd.). Proces proizvodnje se imenuje fotosinteza. Gozd kot surovinski vir: Slovenija ima zelo skromne zaloge rud, rudnin (ki jih skoraj nima); ima le nekaj slabega premoga. Edina pomembna surovina v Sloveniji je les, ki ima še to prednost, da je obnovljiva in ob pametnem gospodarjenju z gozdovi, je tudi vedno boljša. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev. Grajena močvirja za čiščenje meteorne vode iz prometnih površin Močvirja so plitva vodna telesa (10-30 cm) z gosto rastlinsko odejo. Postavljene so navadno ob cestah in čistijo vodo iz asfaltnih površin. V padavinski vodi, ki odteka iz asfaltnih površin se nabirajo strupene snovi, ki jih nato dež izpira v kanalizacijo. Rastlinske čistilne naprave delujejo po posnemanju samočistilnih procesov v naravnih močvirskih ekosistemih. Globina vode niha v odvisnosti od padavin in sezone. Struktura močvirja je raznolika in vključuje predele s prosto vodno površino, predele z gosto rastlinsko odejo in celo manjše otočke. Raznolikost v strukturi močvirja vpliva na fizikalne, kemijske in biološke procese. Z grajenimi močvirji dosežemo, da se ta voda prečisti in čista odteka v podtalnico. Sestavljena je iz betonskega korita, ki je opremljeno z mrežami, prekati, filtrirnimi vložki in cevmi ter velikim vmesnim prostorom, v katerega nasujemo zemljo in posadimo rastline. Razen občasnega praznjenja žične košare, ki prestreza večje kose nesnage, vzdrževanje ni potrebno. Ob manjšem dežju voda vstopa skozi mrežo v prvi prekat in se počasi preceja in očisti med zemljo in koreninami. Kadar je vode preveč, jo iz prvega prekata odvedeta dve prelivni cevi v izstopni del, tudi opremljen s filtri. Vse cevi so naluknjane, zato se voda vedno 185

186 preceja tudi skozi zemljo. Posebne tkanine preprečujejo izpiranje, izpustni ventili pa določajo stopnjo primarnega in sekundarnega filtriranja. Čistilna sposobnost je izjemna. Zemlja v koritu in rastlinske korenine so sposobne vodo filtrirati in izločiti patogene fekalne organizme, dušik, fosfor, baker, svinec, cink in jih pretvoriti v neškodljivo obliko, razgraditi klorirane pesticide in težke kovine, delo pa v kombinaciji z rastlinami opravijo še zemeljski mikroorganizmi. Terasaste brežine Terasate brežine poleg preprečevanja erozije izboljšajo tudi habitat za obrežne rastline in živali. Obrežna vegetacija reguliranega odseka je zelo osiromašena. Predvsem manjkajo lesne vrste. Po brežini sadijo sinjezeleno robido (Robus caesius), gosji petoprstnik (Potentila anserina), zvezdico (Stellaria media), mokrico (Myosoon aqaticum), travniško kaduljo (Salvia pratensis), travniško penušo (Cardamine pratensis) in druge. Izboljšanje stabilnosti terena dosežemo z oblikovanjem teras in z odstranitvijo zemlje. Nato brežino utrdimo ter zaščitimo z geotekstilom ter čezenj nasujemo prst. Pod vodno gladino brežino utrdimo z zdrobljenim kamenjem. Prednost uporabe zdrobljenega materiala je, da omogoča naselitev vodne flore, favne in razvoj drevesnih korenin. Na mejo med geotekstilom in kamenjem namestimo hlod. Pod hlodom namestimo polico iz bombažnih vlaken. Sajenje rastlinskih vrst je tehnika revegetacije obrežja, ki je najbolj sprejemljiva zaradi njene efektivnosti. Direktno sajenje rastlinskih vrst je na obrežju manj učinkovito, ker se lahko večina semen zaradi erozije prsti ter občasnega poplavljanja izgubi. Pred implementacijo rastlinskih vrst je potrebno upoštevati izvor rastlinske vrste. Poleg izvora vrste na izbor vrste najbolj vplivata naslednja dejavnika - tip prsti in hidrološki režim rečnega ekosistema. Mejice Mejica je pas grmovja ali drevja (ali lesne vegetacije) v pretežno odprti kulturni pokrajini, široka je tudi do 10 metrov. Večinoma so mejice vzdolž njiv, pa tudi cest, kolovozov in melioracijskih kanalov. Lahko so ostanek gozdne vegetacije, ki je ostala po krčenju gozda za pridobivanje obdelovalnih površin ali pa so jih ljudje zasadili kasneje. Prvotni namen mejic je bil predvsem označevanje mej med parcelami. Značilne so za kulturno pokrajino, ki ni bila v celoti podvržena industrijskemu kmetovanju. Mejice blažijo vremenske pojave: delujejo tudi kot vetrna bariera in zmanjšujejo vetrno erozijo na poljih in njivah ter blažijo vplive suše s tem da zadržujejo vlago. Lesne vrste v mejicah pripomorejo k zadrževanju vode v pokrajini. Danes vemo, da imajo tudi pomembno biodiverzitetno, blažilno (pufersko) in estetsko vrednost. So vrstno pestre in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. V njih najdejo zatočišče številne ptice, metulji in druge žuželke, netopirji, polhi itd. Mejice predstavljajo ustrezno zavetje tudi za travniške ptice kot je kosec, še posebej spomladi, ko travna vegetacija še ni dovolj razvita. 186

187 Številne živali, ki živijo v mejicah, se hranijo na poljih in njivah in uničujejo tamkajšnje škodljivce. Mejice predstavljajo tudi blažilno cono za vplive kmetijstva med drugim vežejo pesticide in nitrate iz tal in s tem pomembno pripomorejo k čiščenju območja ter ščitijo podtalnico. Rastlinska čistilna naprava Rastlinska čistilna naprava (RČN) je učinkovita rešitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, ki niso priključena na kanalizacijsko omrežje oziroma ležijo na naravovarstveno občutljivem območju. RČN za odpadne vode je sestavljena iz dveh vodotesnih bazenov, napolnjenih z mešanico različnih frakcij peska in zemlje ter zasajenimi močvirskimi rastlinami. Voda gravitacijsko teče skozi sistem 10 cm pod površino in tako ne prihaja do smradu ter razvoja insektov. Pred RČN mora biti tudi manjši prekatni zadrževalnik usedalnik, kjer se zadržuje mulj, ki preprečuje zamašitev sistema. Mulj se lahko kompostira v kompostni gredi. Sistem se na koncu zbira v bajerju, ki lahko služi kot okrasni element ali zbiralnik vode za zalivanje. Gradnja RČN se začne z izkopom jam v velikosti posameznih gred RČN. Glede na obremenitve RČN dimenzioniramo za 5 oseb, kar pomeni približno 15 m 2. Prva filtrirna greda bo velikosti 2x2 m in z globino 0,5 m ter druga greda čistilna bo površine 5x2 m in globine 0,6 m. Na dotoku v prvo gredo, med gredama in na iztoku iz čistilne grede bo odvzemno mesto namenjeno monitoringu in spremljanju učinkovitosti delovanja naprave. Po izkopu jam sledi postavitev dotočnih in iztočnih cevi ter nepropustne folije, s katero sta zatesnjeni filtrirna in čistilna greda. Gredi bosta večji del napolnjeni s peskom velikosti 16-32, zgornji sloj pa bo mešanica substratov manjših frakcij ( 1-4, 4-8, 8-16). Filtrirna in čistilna greda bosta zasajeni za navadnim trstom (Phragmites australis). Rastlinska čistilna naprava (RČN) pri čiščenju onesnaženih voda posnema samočistilno sposobnost narave. RČN delujejo praviloma brez strojne in elektroopreme, zato je prihranek pri njihovi postavitvi, vzdrževanju in obratovanju velik. Sistem je sestavljen iz več zaporednih vodotesnih bazenov izoliranih s folijo, napolnjenih z mešanico substratov ter zasajenih z močvirskimi rastlinami. Voda gravitacijsko teče skozi sistem 10 cm pod površino in tako ne prihaja do smradu ter razvoja insektov. Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin ter aktivni, vnaprej načrtovani vlogi fizikalnih in kemijskih procesov, se voda očisti do zahtevanih standardov. Prečiščeno vodo iz RČN lahko ponovno uporabimo za zalivanje zelenic, gašenje požarov, lahko jo zbiramo v okrasnem ribniku ali pa se direktno odvaja v odvodnik. V RČN potekajo procesi absorbcije, mineralizacije, aerobne in anaerobne razgradnje odpadnih organskih in anorganskih snovi v vodi. Glavni delež prispevajo bakterije, ki se zadržujejo na koreninah močvirskih rastlin ali med njimi. Rastline uvajajo v substrat kisik in tako ustvarjajo aerobne cone. Med aerobnimi conami se nahajajo anaerobne cone. V tako mozaično razporejenih področjih s kisikom in brez prihaja do razgradnje snovi v odpadni vodi. Produkte razgradnje uporabijo bakterije, vloga rastlin pa je predvsem v tem, da s svojim koreninskim sistemom nudijo podlago bakterijam za 187

188 pritrjanje in da vgrajujejo mineralizirane snovi (fosfate, nitrate in nekatere strupene snovi) v rastlinsko tkivo. Vzdrževalna dela obsegajo redno odstranjevanje mulja iz greznice, čiščenje dotočnih in drenažnih cevi, pregledovanje zapornih ventilov, dopeskanje, 1x letno košnjo rastlin, ki se jih uporabi kot izolacijo v zimskem obdobju (po potrebi) in se jih spomladi odstrani na kompost ter po potrebi dosajanje rastlin. Rastlinska čistilna naprava je učinkovita rešitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, ki niso priključena na kanalizacijsko omrežje oziroma ležijo na naravovarstveno občutljivem območju. Učni poligon Dole kot učilnica v naravi Trajnostno zasnovana prihodnost temelji na zadovoljevanju ključnih materialih potreb (ne želja) vseh prebivalcev in opozarja na nujnost stabilizacije rasti prebivalstva. Materialno in energetsko potratno življenje moramo zamenjati s trajnostno zasnovanimi sistemi, ki upoštevajo preusmeritev v organsko kmetijstvo, ki je zasnovano na sončni energiji, rabi obnovljivih virov energije, primarnih tehnologijah, lokalnih virih in decentralizirani proizvodnji zaradi večjih potreb po samooskrbi. Namreč samooskrba ima nižje stroške transporta in manj obremenjuje okolja (Stutz, Warf, 2005, str. 114). Kot akcijski premik k večji samooskrbi je v Evropi primer mesto Todmorden v Nemčiji (Prijatelj, 2012). Skupina posameznikov se je odločila, da ne bo s tesnobo v srcu pričakovala dneva, ko bomo iz zemlje iztisnili poslednji pridelek in ko se bodo nepovratno zaostrile posledice globalnega segrevanja. Zato so izdelali strategije in načrte, po katerih živijo in delujejo bolj preudarno, odgovorno in polnejše. Pravijo, da ne govorijo o energiji, o stanju planeta Zemlja in o težavah, o katerih poročajo mediji, ampak poskušajo najti pozitivne zglede v pridelavi in uživanju doma pridelane hrane. Sodelujejo s šolami, namesto zgolj teoretičnih znanj jim pomagajo ustvariti praktična znanja o pridelavi hrane in ta znanja umestiti v učne načrte. Šole postajajo»užitno okolje«, otroci so lastniki svojih sadik in spremljajo, kako rastejo. Tako se otroci navežejo na okolje, zavedajo se, da ne smemo zgolj prevažati s tovornjaki in ladjami. Sami ugotavljajo, da je smisleno hrano pridelovati ob domu. Zato ima ključno vlogo izobraževanje, ki zagotavlja premik v razmišljanju. Propagandni vrtovi so idealna priložnost za motivacijo in učenje. Take generacije bodo razmišljale drugače. Ljude se bomo morali zavedati, da si moramo sami priskrbeti hrano, kar pomeni spremembo načina življenja. Tehnologije nas ne morejo rešiti, moramo spremeniti življenjski slog, na kar opozarja situacija danes. Pogosto tudi v Sloveniji opažamo pasiven odnos ljudi do samooskrbe. Na lokalni ravni je premalo drznih, inovativnih in lokalno prilagojenih pristopov, ki bi povečali motivacijo za odgovorno sobivanje in varstveno rabo naravnih virov. Potrebno je povečati odgovornost, si zastaviti cilje in predvsem motivirati mlade, da bodo znali razmišljati o svojih poklicih. Poklici prihodnosti so zagotovo povezani z biogospodarjenjem, z naravo, okoljem in naravnimi viri. Potrebno je jasno zavedanje, 188

189 da je dela okoli nas zelo veliko, da pa ni poklicev, ki bi usposabljali za tovrstna dela. Zakaj ne bi sedanje izobraževalne ustanove prevzele del izobraževanja na tem področju? V sprejeti Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja Slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 je opredeljeno kmetijstvo kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njena temeljna naloga je zadostna preskrba z varno hrano. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da imamo zelo nizko samooskrbo, približno okoli 30% (Klinc). Slovenija je tako odvisna od uvoza hrane in v prihodnje, če se želimo izogniti prehranski krizi, je potrebno povečati samooskbnost in povečati odgovornost do zdravo pridelane hrane, kar je eden izmed zahtev uresničevanja trajnostnega razvoja. Zato je nujno potrebno, da se v šolah tudi učimo o pomenu kmetijstva za življenje in o načinih pridelave zdrave hrane, kjer varujemo naravne vire, skrbimo za družbo in v resnici udejanjamo trajnostni razvoj. Po pregledu nekaterih osnovnošolskih učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov smo ugotovili naslednje. Regionalne značilnosti kmetijstva učenci spoznavajo pri obveznem predmetu Geografija. Vsebina je predvsem usmerjena v poznavanje značilnosti različnih oblik kmetijstva in o njihovem vplivu na okolje (UN Geografija, 2004). Pri izbirnem predmetu Varstvo okolja, ki je interdisciplinarno oblikovan, je glavni cilj, da učenci razvijejo akcijsko kompetenco pripravljenost in sposobnost zavzetega in odgovornega ravnanja v okolju, ki bo omogočalo trajnostno prihodnost. V okviru predmeta učenci spoznajo vpliv kmetijstva na tla, načrtno rabo prostora in tal v skladu z sonaravno trajnostjo tal biološko kmetijstvo (UN Varstvo okolja, 2004). V UN Raziskovanje domačega kraja (2004) se vsebine s področja trajnostne predelave hrane in samooskbe nanašajo na preučevanje izrabe obdelovalne zemlje in oskrbe prebivalstva. Poznavanje značilnosti kmetijstva je glavna tema izbirnega predmeta Kmetijstvo. Sam predmet želi učence ozavestiti o pozitivnem pomenu kmetijstva za družbo in o predelavi zdrave hrane ob sočasnem varovanju okolja, zato se učenci spoznavajo pomen naravnih dejavnikov za razvoj kmetijstva. Sam predmet zelo spodbuja aktivnost učencev pri pouku (UN Kmetijsko gospodarstvo, 2001). Po pregledu teh učnih načrtov smo ugotovili, da so vsebine predvsem izbirnih predmetov naravnane v poznavanje značilnostih kmetijstva v soodvisnosti od naravnih pogojev, vplivu kmetijstva na okolje, značilnostih biološkega kmetijstva in o pomenu predelave zdrave hrane. Pri tem pa manjkajo vsebine o pomenu samoosrbnosti in tudi vsebine o trajnostnem kmetijstvu, kjer mora biti v okolju vse povezano. Dober primer trajnostnega kmetijstva v praksi je permakultura, ki se v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju ne pojavlja. Vse učne aktivnosti, ki potekajo na učnem poligonu v Dolah so usmerjene v aktivnost učencev, ki na izkustven način osvajajo znanja s področja permakulture in trajnosti. David Kolb, eden najpomembnejših teoretikov izkustvenega učenja, izkustveno učenje opredeli kot»vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo«. Izkustveno izobraževanje učencem ponuja učenje z vsemi njihovimi čutili, doživetji in izkušnjami. Cilji takšnega izobraževanja so jasno zastavljeni. Učenci sami prihajajo do novih znanj in jih trajno osvojijo, saj sami sodelujejo v realnem okolju, ki je predmet poučevanja in 189

190 ni nobene abstrakcije ali predstav o določenih pojavih. (Tal, Maroag, 2009; Kokot Krajnc s sod., 2011). Med učnimi metodami, ki jih uporabljamo prevladujejo opazovanje, primerjanje, načrtovanje, timsko delo. Samo učno okolje nam omogoča, da učenca postavimo v konkretno okolje, kjer lahko na različne načine prihaja do znanj o permakulturi. Izkustveno učenje izhaja iz načel permakulture, kjer lahko učenci na doživljajski in čutni način ugotovijo ali poligon upošteva vsa načela trajnosti. S pomočjo karte 1 se sprehodijo po poligonu in s čutili opazujejo okolico, ter tako ugotovijo, da je bivanjski prostor postavljen na najbolj energetsko bogatem mestu poligona, kjer je možno izkoristiti naravne vire za bivanje. Spoznajo, da tiste rastline, ki jih najpogosteje potrebujemo v gospodinjstvu in katere potrebujejo največ naše nege so postavljene najbližje domu, medtem ko rastline, ki jih tako pogosto ne potrebujemo in so bolj prilagodljive na vremenske razmere so bolj oddaljene od doma. Nadalje spoznajo, da ima vsaka stvar svojo funkcijo in so med seboj povezane, kar je izredno dobro opazno pri oblikovanju vrtnih gred. Na primer greda treh sester, kjer se skupaj sadijo koruza, fižol in buče. Vidijo, da se koruza uporablja zato, da lahko po njej raste fižol, fižol se posadi, ker bogati zemljo z dušikom, katerega potrebujeta za rast koruza in buče in buče zato, da naredijo zastirko, katera pripomore k večji vlagi zemlje. Na podlagi teh konkretnih ugotovitev, lahko učenci oblikujejo načrte za svoje permakulturne vrtove, ki jih lahko oblikujejo v naposredi bližini šole. Njihovi načrti so zelo konkretni, saj načrtujejo kje bi lahko pri šoli postavili permakulturni vrt, tako da bi maksimalno izkoristili energijo, ki jim jo ponuja narava. Nato se odločijo katero gredo bodo postavili in katere naravne zakonitosti je potrebno pri tem upoštevati. V nadaljevanju naštejejo vse pripomočke, ki jih bodo potrebovali ter zapišejo seznam rastlin, ki jih bodo posadili. V večini primerov, so se učenci odločali večinoma za dvignjene grede, kjer bodo gojili zelenjavo in tako iskali dobre sosede, ki jih lahko sadijo skupaj. Končni korak priprave načrta oblikovanja permakulturnega vrta je bil zapis navodil za negovanje vrta. V tej konkretni nalogi učenci spoznajo, da je s permakulturnimi vrtovi dejansko malo dela, saj večino dela narava opravi sama, hkrati pa se na vrtovih pridela zdrava hrana. Prav tako pa imajo učenci možnost, da ustvarijo in oblikujejo svoje permakulturne grede, kamor posadijo zelenjavo ali zelišča. S takšnim izkustevenim načinom dela učenci dejansko pridejo v stik z naravo, kjer morajo upoštevati zakonitosti narave, da pravilno oblikujejo svoje vrtove. Ključna ugotovitev je da učenci na konkreten način spoznajo in vidijo, da je možno živeti z rabo le obnovljivih virov energije, ki so omejeni in v kolikor upoštevamo določene zakonitosti narave, ne potrebujemo veliko dela, da se sami oskrbimo z hrano, ki je zdrava in varna. Permakulturni poligon Dole uresničuje cilje vzgoje in trajnostnega izobraževanja, s pomočjo izkustvenega izobraževanja. Učenci ob aktivnih metodah dela oblikujejo svoj odgovoren odnos do narave, kmetijstva in pomena zdrave prehrane iz lokalnega okolja. To znanje, ki ga pridobijo na tem učnem poligonu lahko prenesejo v svoje okolje in s tem širijo zavest o pomenu permakulture, kar bi dolgoročno vplivalo na dosego trajnostnega kmetijstva v Sloveniji, katerega značilnost je, da bi povečali samooskrbo 190

191 prebivalstva, pridelali kvalitetno in zdravo hrano ter cenili lokalno pridelano hrano. S tem bi hkrati skrbeli za čisto okolje in varovali kvaliteto prsti in naravne vire energije. Glavni poudarek je t. i. 'learning by doing', kar pomeni učenje ob delu.»te aktivnosti smo že podaljšali v steber vseživljenjskega izobraževanja in pri nas se učijo tudi gospodinje, društva, obrtniki, podjetniki, ljudje, ki jih zanimajo novi pristopi obdelave, pridelave, bodisi zaradi službe ali čisto privat. K nam hodijo na tabore, naravoslovne dneve, na izlete. Pri nas lahko tudi prespijo na obeh poligonih.«ideja je torej ob delu spoznati načine, ki omogočajo samooskrbo na večih področjih. Končno je znanost pripeljana do točke, da je dejansko uporabna.»vrhunske znanstvene rezultate sedaj znamo prenesti v realno življenje. Dosežki, ki jih je sodobno kmetijstvo razvilo skupaj s škropljenjem in gojenjem so obremenili okolje in zemlja je sedaj mrtev skelet. Če ne bomo spremenili načina obdelave, vrnili naravi, kar ji pripada, se nam slabo piše. Začeti moramo oživljati zemljo in to z novimi pristopi. Tukaj mi vidimo izhod iz krize. Ker to, da smo se znašli tako nizko, je posledica neke nezdrave konkurenčnosti in nemogočih razmer v ekonomskem svetu, ki temeljijo na nerealnih dejstvih. To je treba ustaviti. Mi imamo izbrano občino Poljčane, ki ima uradni status učne občine. Ta dva poligona za samooskrbo in zelene tehnologije imamo, da ljudem pokažemo, kaj se da narediti. Cela infrastruktura je nastavljena za učenje. Fokus je na izobraževanju, povezava tradicionalnega znanja z inovativnimi pristopi. Zgolj tradicionalno znanje danes več ni dovolj, razmere so bile včasih drugačne, drugačen ritem življenja je bil, zgolj vrhunska znanost, ki ni prikoreninjena v način življenja ljudi, pa danes ni uporabna. Ti sferi je treba povezati.«z načinom, ki je prikazan na obeh poligonih preživiš, delaš z zemljo, ob sam vplivaš na zdravje, na dinamiko življenja, ob tem pa pristopi ponujajo čas za razmislek.»sploh uporaba visokih gred in zastirk. Te ne zahtevajo stalnega pletja, zalivanja, v bistvu imaš čas, da načrtuješ, da tekom leta spreminjaš rabo tal. Klasični sistem kmetijstva, kot ga poznamo, je dejansko obsojen na propad, ker je eno monokulturno usmerjen. Če imaš koruzo in ti jo toča uniči, nimaš na koncu nič. Tukaj pa ves čas dodajaš kulture in če pride bolezen in uniči grah, tega nadomestiš z fižolom in podobno. S kulturami ves čas krožiš. Dobesedno pobereš in daš v lonec. Bistvo polikulturnosti je, da imaš vedno nekaj za pojest in to direktno z grede. In tudi pridelane količine niso pretirane. Iz tega vidika je toliko alternativ za kakovostno življenje.«osnovna dilema danes je, ali bomo preživeli? Kako je mogoče, da se v 21. stoletju o tem sploh pogovarjamo? Zdaj mora biti osnova res le kvalitetno preživetje, saj smo prišli tako daleč, da je materialne blaginje dovolj, ne potrebujemo več izumov na nivoju znanstvene fantastike, ker to ne bogati življenja, kvečjemu ga omejuje. Zdaj moramo iti v smeri, ki jih dejansko radi delamo. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj obsega kompleksne in med seboj povezane cilje, ki razvijajo tri dimenzije učencev, in sicer: spoznavno, čustveno oz. vrednostno ter akcijsko, kar sledi zahtevam po poudarjanju celostnega holističnega pristopa poučevanja z uporabo inovativnih oblik in metod poučevanja, kot so raziskovanje, izkustveno učenje, igra vlog, razprava, terensko delo, didaktične igre, projektno delo itd. (Zupan 2008). Med ključnimi metodami in pristopi dela pri uresničevanju ciljev okoljske vzgoje pa vsekakor ne smemo pozabiti na neposredno izkušnjo v naravi, ki 191

192 ima svojo nenadomestljivo doživljajsko vrednost že sama po sebi, saj celovito čutno in čustveno prevzame učence in dijake. V kombinaciji z raznimi opazovalnimi nalogami, igrami na prostem itd. poglablja doživljanje vrednosti narave in tako posledično prispeva k razvijanju pozitivnega odnosa do narave (Golob 2001). Izhajajoč iz teh usmeritev se je razvila pobuda po vzpostavitvi učnih centrov, poligonov, ki bodo ustvarjali pogoje za izkustveno učenje z neposredno izkušnjo v naravi, akcijsko raziskovanje in projektno delo ter razvijanje znanj in kompetenc s področja varstva narave in okolja. V Sloveniji so zaradi specifičnih naravnih pogojev (preplet klimatskih tipov, hitri prehodi med naravnimi enotami, biotska pestrost in še ohranjeno naravno okolje) ekoremediacije zanesljiva trajnostna metoda za varovanje okolja in narave. Kot ugotavlja Eurobarometer v Poročilu o stanju okolja v Evropi 2005 (prim. The European Environment 2005), ima Evropa ima vse možnosti, da prevzame vodilno vlogo z oblikovanjem pametnejše, bolj konkurenčne in varnejše evropske družbe. Za okolje bi lahko naredili več, kar velja za vlade in za državljane, da bi gospodarski razvoj uskladili z nosilnimi zmogljivostmi Zemlje. Tovrstni napredek bi spodbudil izboljšave v okoljski učinkovitosti, ki je temelj kakovosti življenja ( Slovenija ima izjemno priložnost, da z ekoremediacijami prispeva inovativni pristop k varovanju okolja in s tem okrepi skrb za ohranjanje pokrajine, obvarovanje biotske raznovrstnosti in izboljša kakovost in količino sveže vode, kar omogoča varno in zdravo življenje. Za varovanje narave in okolja ter reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov. Rešitve, ki vključujejo visoko tehnologijo, so lahko učinkovite, vendar zahtevajo ogromen vložek energije, so operativno prezahtevne in pogosto ne dosegajo ciljev trajnostnega razvoja. Z naraščajočim razvojem in znanjem o naravnih procesih, ekologiji in odnosih v ekosistemih smo odkrili neraziskane potenciale v naravi. Ti so zelo učinkoviti za varovanje in obnovo že degradiranih in ogroženih območij. Koncept ekoremediacij se nanaša na uporabo trajnostnih sistemov in procesov za sanacijo okolja in njegovo zaščito. Ekoremediacijske tehnologije vključujejo principe puferskih sposobnosti narave, fiteremediacije (fitostabilizacijo, fitoekstrakcijo, fitostimulacijo, fitodegradacijo, fitotransformacijo, fitovolatizacijo) in bioremediacijo za sanacijo onesnaženja v okolju. Sonaravni (zeleni) pristopi večajo biodiverziteto in s tem vračajo ekosistem v ravnotežje. Ekoremediacijske metode imajo potencial za zmanjševanje, preprečevanje in odpravo naravnih katastrof (poplav, suš, plazov), netočkovnih virov onesnaženja (kmetijstvo, transport) in točkovnih virov onesnaženja (komunalne, industrijske odplake). Visoko učinkovitost lahko dosežemo z varovanjem življenjskega prostora, posebej vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so visoka puferska sposobnost, samočistilna sposobnost, večanje biotske pestrosti in zadrževanje vode. Z ekoremediacijami (fitoremediacijo, puferskimi območji in rastlinskimi čistilnimi napravami (RČN) lahko revitaliziramo degradirana območja (kamnolomi, obrobje cest), odstranjujemo čezmerne vsebnosti hranil in čistimo odpadne vode. 192

193 Prilagajanje na podnebne spremembe z izobraževanjem Real World Learning Prilagajanje podnebnim spremembam je nujno, zato smo v vzhodni Sloveniji v Dravinjski dolini vzpostavili pogoje za izkustveno izobraževanje o možnostih prilagajanja. Vzpostavljene so učne poti z vsebinami za razumevanje ekosistemov in ekosistemskih storitev. Zgrajeni so naravni čistilni sistemi, rastlinske čistilne naprave, vzpostavljena je permakulturna raba tal in uporabljajo se sistemi za varovanje tal (ekoremediacije). V prispevku smo raziskali skladnost vzpostavljenih pogojev v Dravinjski dolini s Strategijo prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji (Strategija). Stategijo smo analizirali po prioritetah ter jih primerajli z vzpostavljenimi pogoji v Dravinjski dolini ter ugotovili, da je bistveno praktično izobraževanje, ki ljudem omogoča realizacijo na lokalni ravni. Strategijo smo presodili tudi po kriterijih trajnosti in ugotovili, da so uradni dokumenti zasnovani sektorsko, brez širšega sodelovanja javnosti. Trdimo lahko, da niso trajnostno zasnovani, saj prilagajanja potekajo zelo počasi (ali sploh ne) in večina rešitev se išče na administrativni in ne na izvedbeni ravni. Zaznali smo tudi, da manjkata ekonomski in socialni vidik trajnosti in da je upoštevan le okoljski vidik. Zato bi bilo potrebno razmišljati o prilagajanju od spodaj navzgor (in ne od zgoraj navzdol, kot je sedaj v Sloveniji), saj bi lahko razvili več aplikativnih in delujočih praks. Ena takih je prav gotovo Dravinjska dolina, kjer ljudje živijo z ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. V naslednjih 50 letih bodo podnebne spremembe vplivale na gospodarstvo, še posebej na kmetijstvo, energetiko, promet, turizem in zdravstvo. Pospešile bodo izgubo ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prizadele bodo gospodinjstva in podjetja ter predvsem najbolj ranljive družbene skupine (starejši, ljudje s posebnimi potrebami in gospodinjstva z nizkimi prihodki). Vplivi se bodo razlikovali po regijah, najbolj občutljiva bodo priobalna in gorska območja ter poplavne ravnice (Bela knjiga, 2009). Številna območja po svetu se že danes spopadajo z negativnimi posledicami zvišanja povprečne svetovne temperature za 0,8 C od leta Brez učinkovite politike in izobraževanja o blažitvi podnebnih sprememb se ocene globalnega segrevanja gibljejo med 1,8 C in 4 C do leta 2100 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990 (FAO, 2007). Posledice podnebnih sprememb so tudi v Sloveniji že precejšnje in izmerljive. Slovenija se je v zadnjih 50 letih ogrela za več kot 1 C, kar je hitreje od svetovnega in evropskega povprečja (Strategija prilagajanja, 2008). Časovne spremembe letne količine padavin na večini območij Slovenije zaenkrat niso statistično značilne, a pri padavinskem režimu opažamo upadanje količine padavin v prvi polovici leta in naraščanje v drugi polovici. Take spremembe tudi v Sloveniji vplivajo na zmanjšano razpoložljivost vode ter pogostejše in dlje časa trajajoče pomladne in poletne suše. V Sloveniji je suša v strukturi škod zaradi naravnih nesreč dosegla leta 2003 več ko 80 %, 70 % leta 2000 in 60 % leta 2001, kar kaže na naraščanje ekstremnih razmer. Pogostejše so hujše ujme, neurja, močne padavine, hitre poplave in gozdni požari (Kajfež Bogataj 2012). 193

194 Nabor mogočih prilagoditvenih odzivov je zelo velik in sega od čisto tehnoloških rešitev (npr. obramba pred poplavljanjem morja), prek spremembe vedenjskih vzorcev, do upravljavskih(npr. spremenjene prakse kmetovanja) in političnih odločitev (npr. prostorski predpisi, cilji zmanjševanja emisij). Ker se vplivi podnebnih sprememb razlikujejo med regijami, se morajo razlikovati tudi prilagoditveni ukrepi. Zato bo njihov izbor in izvajanje predvsem v pristojnosti držav članic in regij. Vloga EU pa bo v podpori in dopolnjevanju njihovih naporov skozi celovit in usklajen pristop, posebej pri čezmejnih zadevah in politikah, ki se oblikujejo na EU ravni. EU lahko izboljša učinkovitost nacionalnih prizadevanj, zlasti: 1) v tistih sektorjih, ki so tesno povezani na ravni EU (npr. kmetijstvo, ribištvo, oskrba z vodo, zaščita biološke raznovrstnosti, promet in energetika); 2) pri čezmejnih vprašanjih, kot je gospodarjenje s povodji in z biotsko raznovrstnostjo; 3) v prikrajšanih regijah in regijah, ki so jih najbolj prizadele podnebne spremembe (Bela knjiga, 2009). Prilagajanje na podnebne spremembe bo vključeno tudi v vse ostale EU politike in boizpostavljeno predvsem v zunanjih politikah EU v obliki pomoči najbolj prizadetim državam. Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit. Prilagajanje lahko zajema nacionalne ali regionalne strategije in tudi praktične ukrepe, ki se izvajajo na ravni EU ali jih uporabljajo posamezniki. Konkretni ukrepi v javnem in zasebnem sektorju so zelo raznovrstni in zajemajo enostavne ukrepe, npr. varovanje vode, učinkovito porabo nezadostnih virov vode, spremembe pri kolobarjenju in datumih setve, uporabo poljščin odpornih na sušo, ohranjanje prilagoditvenega potenciala gozdnih drevesnih vrst na spremembe v okolju, prilagajanje gospodarjenja z naravnimi ekosistemi in ukrepanje ob motnjah, javno načrtovanje in ozaveščanje javnosti (Giger 2010). Nekateri ukrepi so bolj zapleteni in tudi dragi kot npr. grajenje zaščit in preselitveni ukrepi. Ukrepi so potrebni tudi v javnem sektorju, npr. prilagajanje rabe prostora ali posodabljanje strategij za ravnanje ob primeru naravnih nesreč in zgodnji sistemi za opozarjanje nanje (Mitsch, Jorgensen 2004). Vloga EU pri prilagajanju na podnebne spremembe je zlasti pomembna takrat, ko vplivi podnebnih sprememb presegajo meje posameznih držav. Najbolj ranljive regije so južna Evropa, Sredozemski bazen in Arktika. Težave se pojavljajo tudi na gorskih območjih, predvsem v Alpah, na otokih in obalnih območjih ter urbanih in gosto poseljenih ter poplavnih območjih. Usklajeno ukrepanje EU bo potrebno tudi v nekaterih sektorjih npr. v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, varstvu biotske pestrosti, ribištvu in v energetiki. Evropska unija je na podlagi obsežnih raziskovanj izdala več dokumentov na temo prilagajanja. Leta 2007 je izdala zeleno knjigo o prilagajanju vplivom podnebnih sprememb v Evropi. Okvir za zmanjšanje ranljivosti EU na vplive podnebnih sprememb je nastal v beli knjigi leta 2009 (EC, 2009). V tem dokumentu je 194

195 EU določila ukrepe za učinkovitejše prilagajanje naravnih in človeških sistemov podnebnim spremembam (EC, 2009). Bela knjiga o prilagajanju in zmanjšanju ranljivosti Evrope na podnebne spremembe ima poudarek zlasti na področjih zdravja, kmetijstva, voda, obale in morja. Izpostavljena je potreba po pravočasnosti ukrepanja. Prilagajanje je lahko uspešno le na lokalni in regionalni ravni. Na osnovi Bele knjige je bila ustanovljena Evropska platforma za prilagajanje podnebju (European Climate Adaptation Platform CLIMATE.ADAPT). To je spletno orodje na strani Evropske agencije za okolje AEEA) v Koebenhavnu ( Za dobro prilagajanje podnebnim spremembam so strokovnjaki različnih področij sestavili priporočila, ki naj bi jih upoštevale države pri prilagajanju (Prutsch in sod. 2010). Priporočila so splošna in usmerjena v zavedanje pomembnosti za prilagajanje. Ukrepanje glede podnebnih sprememb zahteva dve vrsti odzivanja. Na prvem mestu, kar je zelo pomembno, moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tj. sprejeti ukrepe za ublažitev, poleg tega pa moramo ukrepati tako, da se prilagodimo neizogibnim posledicam. Zakonodaja o podnebnih spremembah, ki jo je nedavno sprejela EU, določa konkretne ukrepe za dosego zaveze EU, da bo do leta 2020 dosegla zmanjšanje emisij na raven 20 % pod ravnijo iz leta 1990, in se lahko spremeni tako, da omogoča 30-odstotno zmanjšanje, če bo to dogovorjeno v okviru mednarodnega dogovora, s katerim bi se tudi druge razvite države zavezale k primerljivim zmanjšanjem ter ustreznim prispevkom gospodarsko naprednejših držav v razvoju v skladu z njihovimi odgovornostmi in zmožnostmi (Bela knjiga, 2009). V raziskavi smo se ukvarjali s področjem izobraževanja za prilagajanje na podnebne spremembe. V vzhodni Sloveniji v Dravinjski dolini so potekali v preteklih letih različni projekti z namenom vzpostaviti pogoje za izkustveno izobraževanje o prilaganju podnebnim spremembam. Zato smo predstavili vzpostavljene pogoje za izobraževanje o podnebnih spremembah v učni regiji Dravinjski dolini. Analiza Strategije prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji kaže, da je potreben akcijski pristop in da brez konkretnih sprememb na vseh področjih (vode, tla, kmetijstvo, industrija, promet itd.) ni možno izpeljati prilagajanja. Pomembno je, da morajo biti vključeni vsi deležniki, kar je pogosto problem strategij. Zato smo v raziskavi ocenili pogoje za izobraževanje o prilagajanju na podnebne spremembe glede na merila Strategije prilagajanja in Bele knjige. Za oceno prilagajanja podnebnim spremembam učne regije Dravinjske doline smo uporabili metodo trajnostne rože, ki vključuje etične razmere, postopke odločanja ter vse tri segmente trajnostnega razvoja, to je okoljski, socialni in ekonomski. Z oceno učne regije Dravinjske doline dobimo vpogled v trajnostno zasnovo Dravinjske doline, ki je osnova za izvajanje prilagajanja na podnebne spremembe. Ker je Dravinjska dolina zahodni del Panonske kotline, so lahko izkušnje iz te regije tudi model za vzpostavitev 195

196 prilagajanja širše po Evropi. V učni regiji Dravinjska dolina so namreč vzpostavljene praktične možnosti za izobraževanje o prilagajanju na podnebne spremembe, zato je lahko ta del Slovenije učna regija za izobraževanje o prilagajanju na podnebne spremembe tudi za druge države. Za raziskavo o izobraževanju za prilagajanje na podnebne spremembe smo izhajali iz Dravinjske doline, kjer so že postavljene tehnične in edukacijske ureditve. Vse te ureditve so prikazane na kartah, v brošurah in na spletnih straneh (Vovk Korže, 2013). Podatke smo pridobili tudi od zaposlenih na občinah Poljčane, Makole in Majšperk (Intervju). V dolini Dravinje so urejeni učni poligoni, učne poti, naravni čistilni sistemi, ekoremediacijske ureditve in permakultura. Močno je vzpostavljeno tudi sodelovanje Univerze v Mariboru z občinami Dravinjske doline, kar omogoča razvoj novih znanj (raziskave, inovacije) in vključitev mladih ter izvajanje vseživljenjskega izobraževanja. Izobraževanja za zelena delovna mesta na poligonu v Dolah Od junija 2009 do junija 2013 smo zbirali podatke o številu obiskovalcev ter jih mesečno in letno spremljali s ciljem poznavanja dinamike obiska. Pomembno je poudariti, da je poligon namenjen raziskovanju in izobraževanju in da ne gre za turistično točko, zato nismo izvajali nobenih reklam. Tekom glavne sezone od maja do junija ter septembra je interes šol za raziskovanje na poligonu velik, zato ne uporabljamo propagandnih tehnik privabljanja obiskovalcev. Kot kaže tabela 1 se je število vseh ciljnih populacij v obdobju 4 let povečalo, najbolj pri ciljni skupini osnovne šole, saj je postalo izkustveno izobraževanje obvezen del pouka. Prvo leto na poligon ni bilo otrok iz vrtcev, saj so vzgojiteljice mislile, da so vsebine za male otroke na poligonu prezahtevne. Ko se je razširil dober glas, da se na poligonu vsak lahko nauči vse, so najmanjši otroci sosednjih šol stalni obiskovalci. Iz osnovnih šol so otroci iz vse Slovenije, iz srednjih šol pa zlasti iz vzhodne in srednje Slovenije. Zanimivo je, da pridejo na poligon različne usmeritve dijakov, njihov glavni cilj je prepoznati trajnostni razvoj v praksi. Študentje so Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Visoke šole v Velenju ter iz Univereze na Primorskem. V drugi skupini pa so člani društev, člani tretje univerze, družine, turisti in učitelji ter vodje turističnih organizacij in raznih združenj (graf 1). Preglednica. Število obiskov na učnem poligonu Dole Leto VRTEC OSNOVNA SREDNJA ŠTUDENTI DRUGI ŠOLA ŠOLA Skupaj

197 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 leto VRTEC OŠ SŠ ŠTUDENTI DRUGI Slika 9. Naraščanje števila obiskov na učnem poligonu Dole. Z namenom spremljanja odnosa študentske populacije do permakulture smo ob izobraževalnih programih opravili vodene intervjuje (Table 2) Tekom izvajanja izobraževanja smo beležili motivacijo za obisk, z namenom spremljanja prenosa znanja v prakso (Graf 2). Preglednica 6.. Interes študentov za obisk učnega poligona za permakulturo Leto Videti Spoznati Se naučiti Imeti sam Drugo poligon permakulturo permakulturo doma permakulturo Leto Leto Leto Leto Leto Skupaj

198 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Slika. Krepitev interesa po izobraževanju na učnem poligonu Dole. Zanimivo je, da je bil najprej velik interes samo za ogled poligona, zdaj pa se vsako leto krepi želja po spoznavanju in učenju permakulture. Leta 2012 in 2013 je to bil tudi glavni motiv za obisk učnega poligona. 17,1 % študentov želi imeti permakulturo tudi doma (Table 3). Interesno skupino študentov, ki je izrazila interes, da želi imeti tudi doma permakulturo, spremljamo še danes z namenom pridobitve informacij, katere permakulturne ureditve so si ustvarili. Od skupine, ki je izrazila željo, da želi imeti doma permakulturo (505 oseb), jih je doma v resnici naredilo 46, to je 9 % vseh. Glede na to, da se v zadnjih letih interes teh, ki v praksi izpostavijo permakutluro doma povečuje (od leta 2011 na leto 2012 se je interes povečal za 47 % in v času med 2012 in 2013 še za 20 % ), pričakujemo naraščanje interesa (preglednica 7). Pregledica. Praktična izvedba permakulture doma Leto Izvedba doma Leto Leto Leto Leto Leto Skupaj 46 Prevladujejo dvignjene grede, gomilaste grede, gozdni vrtovi, travniški sadovnjaki, pa tudi gojenje zelenjeave v posodah ter vrtne ureditve s poudarkom na skrbi za pikapolonice, koristne žuželke in ureditve vodnih zbiralnikov. 198

199 Permakulturni sistemi za povečanje samooskrbe se v zadnjih letih vse uveljavljajo kot privlačni pristopi za pridelavo hrane. Permakultura je kot znanstveni način celostnega načrtovanja uporabna na vseh področjih življenja. Temeljna permakulturna etična načela so skrb za zemljo, skrb za ljudi in skrb za delitev viškov ter permakulturna načela načrtovanja. Glavna značilnost permakulturnega načrtovanja je umeščanje stvari na pravo mesto v prostor glede na medsebojne odnose z ostalimi elementi sistema, kar omogoča učinkovito rabo časa, energije in virov. Primer permakulturnega pristopa pri hiši je tak, da spiralno gredico z zelišči namestimo blizu kuhinje, saj jo potrebujemo večkrat na dan; kompostni kup postavimo vstran od vhoda hiše, da nas ne moti morebitni vonj, vodno zajetje postavimo tako, da izkoristimo gravitacijsko energijo. Pri načrtovanju so glavni vir znanja ekosistemi in njihove naravne značilnosti. Permakultura je mnogostranska. Nikoli določena ureditev ne opravlja samo ene funkcije. Npr. v živo mejo posadimo rastline, ki so čebelja paša in ki nam dajejo užitne sadeže, kurjavo, bogatijo prst in so skladne z naravnimi ekosistemi. Zato se izogibamo sajenja cipres, ki imajo samo funkcijo zastiranja, ne opravljajo pa nove ekosistemske vloge. S takimi konkretnimi primeri približamo mladim odgovornost za odločanje o skrbi za okolje in naravo. Na učnem poligonu za samooskrbo učimo permakulturo različne generacije. V štirih letih se je povečalo število šoloobveznih otrok na učnem poligonu ter število drugih, med njimi je največ upokojenske populacije. Za medgeneracijski prenos znanja je permakultura idealna, saj starejši še poznajo upoštevanje naravnih načel, mlajši pa imajo interes te zakonitosti uporabljati v praksi. V drugi skupini je pomemben potencial prav upokojenska generacija, ki je še aktivna in se lahko preko permakulture spet aktivno vključi v družbo. Pomembno je tudi spoznanje, da so vsebine trajnostnega razvoja v osnovni šoli obvezne, zato imajo vsi učenci možnost spoznati permakulturo kot pristop doseganja trajnosti. Od leta 2009 do 2013 se je število vseh ciljnih skupin povečalo, študentska generacija pa želi že tekom študija dobiti lastne delovne izkušnje. Tudi tu se je izkazala permakultura kot odlični pristop za inovativno praktično izobraževanje, za odgovoren odnos do naravnih virov, povečanje samooskrbo ter kot doprinos k družbeni odgovornosti. S permakulturo se razvijajo zelena delovna mesta, možnosti dopolnilnih dejavnosti na podeželju in s tem možnosti samozaposlitev. Ker ima permakultura v Sloveniji veliko somišljenikov, se na tem področju odpirajo nove priložnosti za mlade, ki so jih nekateri že izkoristili. 199

200 Zaključek Glede na porast zelenih delovnih mest, ki se jih pričakuje v prihodnosti je potrebno razmisliti tudi o študijskih programih, ki bodo izobraževala za ta delovna mesta. Ta delovna mesta zahtevajo nova znanja ter nove načine razmišljanja. Študijski program druge stopnje nepedagoške geografije na Univerzi v Mariboru ima potenciale za izobraževanje in usposabljanje na področju zelenih delovnih mest, vendar trenutno še ni prepoznaven kot tak. Z intenzivnostjo naravnih pojavov se krepi nujno po spoštovanju narave, in iskanje ravnotežja med ekonomsko, socialno in ekološko sestavino trajnostni. Ideja trajnosti pomeni sposobnost, da se raba naravnih virov ali ekološkega sistema odvija v mejah njegovih nosilnih sposobnosti (vzeti iz narave toliko, kot potrebujemo: živeti od obresti, glavnico pa pustiti nedotaknjeno). Mejnik na področju trajnostnega razvoja v svetu je bila konferenca ZN o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. Sprejet je bil načrt o doseganju trajnostnega razvoja v 21. stoletju, imenovan AGENDA 21. Prvič je poleg gospodarskega razvoja v politiko vključena tudi okoljska in socialna problematika. Razumevanje razvoja in trajnosti se je spremenjalo kot merilo razvoja se namreč vse bolj poudarja splošna blaginja ljudi (zdravje, okolje, socialne vezi, osebne aktivnosti, izobrazbo, kulturo) in ne več samo gospodarski razvoj. Učni poligon Dole je v naselju Modraže. Zaselek Dole ima ime po obliki površja, ki spominja na»dol«, torej dolino v obliki črke U. Območje v velikosti nekaj manj kot 1,5 ha nikoli v preteklosti ni bilo intenzivno obdelano, saj so prsti dokaj skromne. Prevladujejo namreč pobočni psevdogleji, ki imajo plitev zgornji horizont s kislo reakcijo prsti in z malo organske snovi. Zato je bila izbira permakulture in ekoremediacije kot načina obdelave prsti nujna. Poligon za samooskrbo je razdeljen na pet delov: - prvi del je viden takoj pri vhodu, to je permakulturni vrt z rastlinjakom in zemljanko, kjer se pridelujejo različne vrste rastlin in shranjujejo semena. Zemljanka je podaljšan vrt, saj se v njej zaradi višje vlage, nižje temperature in odsotnosti svetlobe shranjujejo pridelki. Naravni wc deluje po sistemu čiščenja s peščenim filtrom; - drugi del poligona je na pobočju, tu so terase jagod in kartonaste grede, ki izkoriščajo vpojnost materialov za zadrževanje vlage in tvorbo prsti; - tretji del poligona je namenjen biodinamičnim akumulatorjem, to je rastlinam, ki imajo sposobnost v sebi kopičiti zdravilne snovi. Tod je tudi prostor za izvajanje delavnic za permakulturo, kjer je možno dobiti praktične izkušnje; 200

201 - četrti del poligona je jurta s toplo gredo, kompostnim wc in pred prostorom z umivalnico ter priročno kuhinjo, ki dobiva energijo iz sonca (ogrevanje vode), elektrika. Okoli jurte je več tipov gred in sicer spiralasta greda, greda na ključ, dvignjena greda in greda z biomaso ter rastoče grede. Posajene so rastline, ki imajo moč naravnih antibiotikov. Tod je tudi večja mlaka brez folije, hotel za žuželke, dom za pikapolonice in grmovne zasaditve; - peti del poligona je namenjen ekoremediaciji. Vzpostavljena so različna rastišča (kisloljubna, bazofilna, nitrofilna), fitoremediacijske grede in njivica z divjim krompirjem topinaburjem. V zgornjem delu poligona je vodni bajer za zajem padavinske vode, ki se uporablja s padcem za zalivanje rastlinjaka. S ciljem, da bi povečali možnosti izobraževanja o samooskrbi smo pripravili Katalog ponudbe programov Učnega poligona za samooskrbo. V katalogu je pet vsebinskih sklopov: 1. SKLOP: PROGRAMI IZKUSTVENEGA IZOBRAŽEVANJA NA TERENU - namenjeni so predvsem dijakom, učencem pa tudi učiteljem in drugim delavcem v vzgoji in izobraževanju; - temeljijo na izkustvenem raziskovanju, kjer si uporabniki pridobijo znanja in veščine o novih metodah dela na terenu, meritvah in ugotavljanju stanja v naravi (spremljajo delovanje narave); - bistveni poudarek je na inovativnih pristopih, na ustvarjanju novega znanja in na reševanju aktualnih problemov; - programi so primerni za naravoslovne dneve, tehniške dneve, strokovne oglede, projektne dneve, krajše tabore in druge aktivne oblike izobraževanja. 2. SKLOP: PROGRAMI UREJANJA UČNIH OKOLIJ OB IZOBRAŽEVALNIH IN DRUGIH USTANOVAH S CILJEM PROMOCIJE SAMOOSKRBE - program se izvaja pri naročniku. Glede na predhodni dogovor uredimo izbrane samooskrbne ureditve. Materialne stroške izvedbe (les, zemljo in drugi drobni material priskrbi naročnik); - rezultat izvedbe programa so konkretne ureditve, ki imajo močan edukacijski in vzgojni učinek; - izobraževalne ustanove lahko ob teh ureditvah izvajajo pouk v naravi, raziskovalno delo in druge oblike aktivnega učenja. 3. sklop: PROGRAMI ZA DRUŽINE IN ZAKLJUČENE SKUPINE - so namenjeni manjšim skupinam, ki si želijo pridobiti izkustveno znanje o posameznih ureditvah s ciljem prenosa teh znanj v domače okolje; 201

202 - udeleženci pridobijo praktične izkušnje in teoretično znanje ter imajo možnost videti želene ureditve v naravi; - programi so primerni predvsem za tiste, ki si urejajo lastno okolje in želijo vzpostaviti samooskrbne sisteme. 4. sklop: STROKOVNA PREDAVANJA - izvajajo se kot poglobitev praktičnih aktivnosti s ciljem dolgoročnega vzdrževanja samooskrbnih sistemov; - namenjena so vsem, ki želijo poznati ozadja skrbi za prsti in vodo in ki želijo opravljati lastne meritve lastnosti zemlje in vode; - strokovna predavanja so prenos novih znanj v prakso, zato so primerna za vse, ki želijo nadgrajevati lastno znanje o samooskrbnih sistemih. 5. STROKOVNE EKSKURZIJE - obiskovalci, ki prispejo s svojim avtobusom, pridobijo s programom celovito vodenje po Dravinjski dolini; - namenjene so ogledu učnih poligonov in Dravinjske doline, ponujajo celovito poznavanje trajnostne zasnove Dravinjske doline in procesov, ki potekajo v regiji s poudarkom na učnem turizmu; - v okviru strokovnih ekskurzij je možno organizirati aktivne oblike izobraževanja na učnih poligonih ter pokušnjo domače hrane in pijače, ki jo ponujajo domačini v Dravinjski dolini. 202

203 Shema 8. Zloženka programov izkustvenga izobraževanja na učnem poligonu za samooskrbo Dole. Viri in literatura A Sustainable for a better World: The European Sustainble Development Strategy Brussels, COM(2001)264 Earth Summit +5: Programme for the Further Implementation of Agenda 21. United Nations, Environmental Assessment Report, No. 10, European Environment Agency. Ekins P., J. Medhurst, Evaluating. The Contribution Of The European Structural Funds to Sustainable Development; presented at the 5th European Conference on Evaluation of Structural funds, Budapest, June 26-27, 2003, m. 203