SPREMENJENI PROGRAM. Številka: /2016/6 Datum:

Transkripcija

1 Gregrčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: gp.gs@gv.si Številka: /2016/6 Datum: SPREMENJENI PROGRAM SPODBUJANJA KONKURENČNOSTI POMURSKE REGIJE V OBDOBJU

2 Kazal 1. UVODNA POJASNILA IN IZHODIŠČA PRIKAZ STANJA IN RAZVOJNIH TEŽAV POMURSKA REGIJA Z VIDIKA GLOBALNIH RAZVOJNIH IZZIVOV RAZVOJNI OKVIR PROGRAMA Strategija Ključne razvjne prilžnsti Skladnst z reginalnim razvjnim prgramm in drugimi prgrami CILJI, KAZALNIKI IN NAČELA IZVAJANJA PROGRAMA INSTRUMENTI PROGRAMA POMURJE Instrument 1: spdbujanje začetnih investicij pdjetij in ustvarjanja nvih delvnih mest Instrument 2: spdbujanje razvja člveških virv Instrument 3: spdbujanje scialnega pdjetništva Instrument 4: prmcija regije, da bi privabili tuje in dmače investicije Instrument 5: pdpra pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji FINANČNI OKVIR PROGRAMA PRIPRAVA, IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMA PRILOGA Lgični kvir prjektv (LFA) v kviru Prgrama POMURJE

3 Vizija Reginalnega razvjnega prgrama Pmurske regije za bdbje regije :»Pkrajina b Muri b pstala invativna, visk ustvarjalna regija, ki b prebivalcem zagtavljala visk kakvst življenja prek snaravnega bivanja z kljem in jim mgčila celsten razvj lastnih zmgljivsti. Gspdarski razvj regije b temeljil na razvju nvih tehnlgij, znanju, ustvarjalnem delu, turizmu in snaravnem kmetvanju.«vizija Reginalnega razvjnega prgrama Pmurske regije za bdbje :»Pmurje b re(j)dn dbra slvenska pkrajina. Skladn z zastavljen vizij b v letu 2020 Pmurje pkrajina, ki svjim prebivalcem in biskvalcem s trajnstnim razvjem zagtavlja snaravn bivanje z kljem, visk kakvst življenja in celsten razvj lastnih ptencialv«1. UVODNA POJASNILA IN IZHODIŠČA Nrmativni kvir Za ustvarjanje razmer in spdbuditev razvja v Pmurski regiji, ki b pmembn prispeval k uresničevanju vizije iz Reginalnega razvjnega prgrama Pmurske regije in k uresničevanju vizije iz RRP je bil pripravljen Prgram spdbujanja knkurenčnsti Pmurske regije (v nadaljnjem besedilu: POMURJE 2017). Prgram POMURJE 2017 je bil pripravljen na pdlagi Zakna razvjni pdpri Pmurski regiji v bdbju ZRPPR1015-A (Uradni list št. 87/09, 82/15) (v nadaljnjem besedilu: zakn). Prgram 2017 predstavlja del nve paradigme reginalnega razvja, ki j je v razpravah refrmi khezijske plitike v letu 2009 predlagala Evrpska kmisija in predstavila v tak imenvanem»barcvem prčilu«1. Pri tem se Prgram POMURJE 2017 zgleduje predvsem p dveh priprčilih, pmembnih za slvensk reginaln plitik: Reginalna plitika naj b usmerjena na bmčja z razvjnimi izzivi (»place based plicy«), pri čemer v slvenskih razmerah lahk gvrim»bmčni razvjni plitiki«, in bi kt»bmčje«lahk predelili del regije, ki psebej zastaja ali pa je uspešen pri razvju. Spdbujati je treba uprab eksperimentiranja b hkratnem vključevanju lkalnih dejavnikv. Pri tem se priprča spdbujanje lkalnih dejavnikv, da sprejmej investicijska tveganja in presežej plitik zkih lkalnih interesnih skupin ter se pdaj na pt priprave piltnih prjektv. Tukaj se pudarja nepsredna vlga Evrpske kmisije pri vzpstavitvi sklada za male invativne prjekte (»Innvative territrial actins«) in pri vključevanju mednardnih strkvnjakv na lkalni ravni. Od skupaj desetih priprčil (ali»stebrv«) Barcvega prčila za refrm evrpske khezijske plitike p letu 2013 lahk cenim, da sta ravn»bmčje«in»eksperiment«tisti dve, ki zagtavljata izvajanju zakna Pmurju ptrebn svežin, invativnst in nujn pržnst. Izkušnje, pridbljene v Pmurski regiji, b mgče uprabiti tudi v drugih regijah in bmčjih v Slveniji. Z bjav Zakna spremembah Zakna razvjni pdpri Pmurski regiji v bdbju (ZRPPR1015-A, Uradni list RS, št. 82/15 z dne ) je bil zakn za dve leti pdaljšan, tj. d Namen in instrumenti Prgram POMURJE 2017 je namenjen ustvarjanju nvih delvnih mest in hranjanju bstječih, vzpstavljanju razvjne infrastrukture ter dpravljanju psledic gspdarske in finančne krize v Pmurski regiji. Namenjen je vsem, ki sdelujej pri prgramu in bd pripmgli k uresničitvi ciljev. 1 Glej»An Agenda fr a Refrmed Chesin Plicy, A place-based apprach t meeting Eurpean Unin challenges and expectatins, Independent Reprt prepared at the request f Danuta Hübner, Cmmissiner fr Reginal Plicy by Fabrizi Barca, April 2009«. 3

4 Prgram je temeljni ukrep razvjne pdpre, ki mu zakn iz državnega prračuna Republike Slvenije v celtnem bdbju izvajanja namenja 33 milijnv evrv. Sredstva za izvedb Prgrama POMURJE s v predlgu državnega prračuna zagtvljena na psebni prračunski pstavki Ministrstva za gspdarski razvj in tehnlgij (v nadaljnjem besedilu: ministrstv). Skladn s prračunskimi mžnstmi in ptrebami izvajanja Prgrama POMURJE lahk vlada s prgramm ali z njegv sprememb dlči tudi ddatne instrumente, višji skupni znesek in drugačn letn dinamik izvajanja, vendar mra biti prgram uresničen d leta 2017 v skupni vrednsti 33 milijnv evrv. Kt primerjalne prednsti bmčja s pudarjeni 2 : I. getermalna energija in drugi bnvljivi viri energije, II. trajnstn in knkurenčn kmetijstv ter agrživilstv in III. turizem. Prestrukturiranje regije se b pspešil v smeri njenih dlgrčnih primerjalnih prednsti. Usmeritve se bd preverjale, prilagajale in spreminjale, če b t ptrebn. Prgram se b izvajal s temi instrumenti: 1. spdbujanjem investicij pdjetij in ustvarjanjem nvih delvnih mest, 2. spdbujanjem razvja člveških virv, 3. spdbujanjem scialnega pdjetništva, 4. prmcij regije, da bi privabili dmače in tuje investicije ter 5. pdpr pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji. Z nvimi investicijami bd ustvarjena nva delvna mesta v perspektivnih dejavnstih, tak da je mgče pričakvati, da b Prgram POMURJE pripmgel tudi k blaženju psledic finančne in gspdarske krize na trgu dela v Pmurju. Cilj prgrama je s kmbinacij različnih instrumentv v šestih in dveh ddatnih letih razvjn razgibati regij ter nepsredn ustvariti čim več nvih pdjetij in delvnih mest, še psebej tistih z višj ddan vrednstj. Priprava in izvajanje Predlg Prgrama POMURJE 2015 je pripravil ministrstv v sdelvanju z Reginaln razvjn agencij Mura, d... Predlg prgrama je bil bravnavan na skupni seji Reginalnega razvjnega sveta Pmurske razvjne regije in Sveta regije Pmurske razvjne regije. Prgram POMURJE je sprejela Vlada Republike Slvenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). V skladu z zaknm se vzpstavi prjektna pisarna Vlade Republike Slvenije v Pmurski regiji (v nadaljnjem besedilu: pisarna) kt začasna blika delvanja ministrstva. Sredstva za delvanje pisarne s se zagtavljala iz Prgrama POMURJE. Za medresrsk usklajevanje je vlada imenvala Medresrsk kmisij za usklajevanje ukrepv razvjne pdpre Pmurski regiji (v nadaljnjem besedilu: medresrska kmisija). Medresrsk kmisij je ktbra 2013 nadmestila Delvna skupina za spremljanje izvajanja ukrepv razvjne pdpre na prblemskih bmčjih z visk brezpselnstj v skladu z Zaknm spdbujanju skladnega reginalnega razvja in Zaknu razvjni pdpri Pmurski regiji. Prgram POMURJE 2017 je pripravil ministrstv v sdelvanju s pristjn reginaln razvjn agencij. 2 Pmurska regija je p zaknu in Prgramu POMURJE 2015 bmčje bčin Apače, Beltinci, Cankva, Črenšvci, Dbrvnik, Grnja Radgna, Grnji Petrvci, Grad, Hdš, Kbilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutmer, Mravske Tplice, Murska Sbta, Odranci, Ormž, Pucnci, Radenci, Razkrižje, Rgašvci, Središče b Dravi, Sveti Jurij, Sveti Tmaž, Šalvci, Tišina, Turnišče, Velika Plana, Veržej. Pleg Pmurske razvjne regije je vključen tudi bmčje upravne ente Ormž zirma tri bčine: Ormž, Središče b Dravi in Sveti Tmaž. V prgram sta trej vključena in enakvredn bravnavana celtn Prekmurje in celtna Prlekija. Obe bmčji sta med razvjn najblj grženimi bmčji v Slveniji in sta bili zaradi tega že tradicinaln predmet analiz in razvjnih prgramv. Ob tem želim pzriti, da se v prgramu uprabljeni statistični pdatki večinma nanašaj na Pmursk statističn regij, da pa bmčje treh ddatn vključenih bčin v smislu ključnih razvjnih kazalnikv ne dstpa bistven. 4

5 Izvajanje aktivnsti prgrama mra biti v skladu z Uredb Kmisije (EU) št. 651/2014 razglasitvi nekaterih vrst pmči za združljive z ntranjim trgm pri uprabi členv 107 in 108 Pgdbe (UL L št. 187 z dne 26. junija 2014) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/ES) ali Uredb Kmisije (EU) št. 1407/2013 uprabi členv 107 in 108 Pgdbe delvanju Evrpske unije pri pmči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. decembra 2013). Pmč izvzeta z uredb se lahk akumulira z vsak drug pmčj, izvzet p uredbi, če ukrepi pmči zadevaj različne upravičene strške. Pmč izvzeta p uredbi, se ne akumulira z nben drug državn pmčj, izvzet p uredbi ali s pmčj»de minimis«, ki izplnjuje pgje iz Uredbe Kmisije (EU) št. 1407/2013, ali z drugimi finančnimi sredstvi Skupnsti b upštevanju istih upravičenih strškv, ki se delma ali v celti prekrivaj, če bi bila s tak akumulacij presežena največja intenzivnst pmči ali znesek pmči, ki se uprablja za pmč v skladu s t uredb. Pri dlčanju, ali se spštujej pragvi za psamičn priglasitev in največja intenzivnst, se upšteva skupni znesek ukrepv javne pdpre za dejavnst ali prjekt, ki prejema pmč, ne glede na t ali se ta pdpra financira iz lkalnih, reginalnih, nacinalnih virv ali virv Skupnsti. Pmč se lahk ddeli na pdlagi sheme pmči ali p pravilu»de minimis«pri čemer se mra vsak ukrep individualne pmči ddeljen v skladu z Uredb 800/2008/ES z. z Uredb 651/2014ES izrecn sklicevati na veljavn dlčb iz pglavja II te uredbe in na nacinaln pravn pdlag, ki je snva za psamezn individualn pmč. Uredb 800/2008/ES in Uredb 651/2014/ES se ne uprablja za pmč, ddeljen upravičencu, ki je naslvnik nepravnanega nalga za izterjav zaradi predhdne dlčbe Kmisije, ki je pmč razglasila za nezaknit in nezdružljiv s skupnim trgm. Uredba 800/2008/ES je veljala d Nadmestila j je Uredba Kmisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 razglasitvi nekaterih vrst pmči za združljive z ntranjim trgm pri uprabi členv 107 in 108 Pgdbe (Uredba 651/2014/EU) (UL L št. 187 z dne 17. junija 2014) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU, z začetkm veljavnsti PRIKAZ STANJA IN RAZVOJNIH TEŽAV V letu 2007 je BDP na prebivalca v Pmurju 3 znašal evrv in dsegel 65,2% slvenskega pvprečja. Regija je pnvn pvečala razvjni zastanek za slvenskim pvprečjem za 0,5 dsttne tčke glede na let Ob tem se zastajanje Pmurja za pvprečn prduktivnstj dela v gspdarskih družbah v Slvenji zmanjšuje. Od leta 2006 d 2008 se je prduktivnst dela nminaln pvečala za 20,3% in dsegla evrv, kar pa je še vedn sam 69,8 % pvprečja Slvenije (65,7 % leta 2006). BDP na prebivalca v Pmurju je v letu 2013 znašal evrv in dsegel 69,5% slvenskega pvprečja. V bdbju se je vrednst BDP-ja v primerjavi s slvenskim pvprečjem pvečala za 4,3 dsttne tčke, vendar še vdn predstavlja manj kt 70% slvenskega pvprečja. V letu 2014 je bila v Pmurju net ddana vrednst na zapslenega v gspdarskih družbah evrv, kar je 79.6% pvprečja Slvenije. Tak se je prduktivnst dela v bdbju nminaln pvečala za 23,2%, v slvenskem merilu pa za 9,8%. Gspdarska mč regije se pčasi krepi, vendar še vedn zastaja za pvprečjem Slvenije. 3 Pdatki v nadaljevanju pglavja se večinma razplžljivi le za bmčje statistične regije Pmurje (NUTS-3), ne pa tudi za bmčje Upravne ente Ormž. 5

6 Demgrafija in izbrazbena struktura Demgrafsk stanje regije je slab, kar nemgča nrmalen razvj, predvsem pa je treba pzriti na prihdnst, k b zaradi manjšanja že tak malštevilnega prebivalstva težk najti ustvarjalne ljudi za zapslvanje. Indeks rasti prebivalstva v Pmurju je v letu 2008 glede na let 2006 znašal -0,3 in je psledica pzitivnega selitvenega salda in negativnega naravnega prirasta. Težava je tudi ta, da gre za izseljevanje mladih, predvsem s pdeželja in bmejnih bmčij. Sredi leta 2008 je v Pmurju živel prebivalcev. Indeks staranja prebivalstva je za Pmursk regij v letu 2008 zanašal 125,3 za Slvenij pa 117,1. Pvečuje se hitreje d pvprečja Slvenije, reginalna demgrafska struktura pa kaže stanje, ki je pvezan z negativnimi eknmskimi dejavniki. Letna stpnja rasti prebivalstva v letu 2012 je bila negativna -8,1 in je psledica negativnega naravnega prirasta in negativnega selitvenega salda, dselil se je več prebivalcev, kt se jih je priselil. Sredi leta 2012 je v Pmurju živel prebivalcev. V začetku leta 2015 pa je v Pmurju živel prebivalcev 4. Pdatki izbrazbeni strukturi prebivalstva, ki temeljij na anketi delvni sili, kažej, da se je v letu 2007 v primerjavi z letm 2003 izbrazbena struktura prebivalstva regije sicer hitreje izbljševala, kt je slvensk pvprečje, vendar je regija še vedn bistven zastajala za slvenskim pvprečjem. Števil študentv na prebivalcev je bil v letu 2007 za kli 20 % nižje d slvenskega pvprečja, delež vključensti prebivalstva v starsti d 20 d 24 let v ddiplmski študij pa je znašal 82 % slvenskega pvprečja. Stpnja izbrazbe in zanimanje za izbraževanje v regiji sta bila nizka, kar je pslabševal knkurenčnst regije navzven in upčasnjeval gspdarski razvj. Omejena je bila pnudba višje in srednješlske izbrazbe, predvsem pa primanjkuje šl za psebne pklice. Tudi mžnst e-učenja ni razširjena. V letu 2012 je števil študentv na prebivalcev narasl, saj se je zastanek za slvenskim pvprečjem zmanjšal za kli 10% (v letu 2012 je bil 10,3%). Madžarska nardnst, rmska etnična skupnst in scialna vključenst Nardnstn mešan bmčje z madžarsk nardn skupnstj zajema bčine Hdš, Mravske Tplice, Šalvce, Lendav in Dbrvnik. Na nardnstn mešanem bmčju je uradni jezik tudi madžarščina. Madžarska nardna skupnst je rganizirana v Pmursk madžarsk samupravn skupnst s sedežem v Lendavi. Pleg tega je v navedenih bčinah madžarska nardna skupnst rganizirana v madžarske samupravne nardne skupnsti bčin. Na nardnstn mešanem bmčju je z zaknm dlčen dvjezičn šlstv (izbraževanje pteka za vse prebivalce v beh jezikih). Delvanje manjšinskih kulturnih društev vdi in usmerja Zavd za kultur madžarske nardnsti, infrmativn dejavnst manjšine pa Zavd za infrmativn dejavnst madžarske skupnsti. V nekaj strnjenih naseljih v Pmurski regiji živi tudi dbr rganizirana rmska skupnst. Z zaknm rmski skupnsti s bila na lkalni ravni vpeljana psebna delvna telesa za spremljanje plžaja rmske skupnsti, ki s v Pmurju ustanvljena v teh bčinah: Beltinci, Cankva, Črenšvci, Dbrvnik, Kuzma, Lendava, Murska Sbta, Rgašvci, Tišina in Turnišče. Pristjna ministrstva izvajaj prgrame in ukrepe s svjih delvnih pdrčij, ki s usmerjeni v izbljšanje plžaja rmske skupnsti ter zagtavljanje in uresničevanje njihvih pravic. Predvsem se izvajaj prgrami in ukrepi za izbljšanje bivalnih razmer, prgrami in ukrepi na pdrčju vzgje in izbraževanja, zapslvanja ter zdravstvenega varstva. 4 Pdatki zajemaj števil državljanv RS s stalnim prebivališčem v Slveniji in števil tujcev z izdanim dvljenjem za staln prebivanje v RS, ki imaj prijavljen staln prebivališče v RS na dan (vir: MF in SURS). 6

7 V Nacinalnem prčilu strategijah scialne zaščite in scialnega vključevanja za bdbje s kt ranljive skupine prebivalstva predeljene sebe z nizkimi dhdki (še psebej tiste, katerih preživetje je pgst dvisn d scialnih transferjev), trci, starejši, invalidi in druge sebe z mtnjami v duševnem in telesnem razvju ter drugi (brezdmci, sebe s težavami zaradi dvisnsti, Rmi, žrtve nasilja). Zaradi neugdnega demgrafskega stanja, nizke stpnje gegrafske in pklicne mbilnsti pdeželskega prebivalstva ter psledic gspdarske in finančne krize za dhdkvn stanje prebivalcev lahk precejšen del prebivalstva regije uvrstim v večin predeljenih ranljivih skupin. Zaradi tega s prgrami scialnega vključevanja mladih in starejših nujnst, da bi tak zmanjšali še večje negativne psledice brezpselnsti. Prav tak b s prgrami scialnega vključevanja ranljivih skupin prebivalstva treba zmanjšati stpnj sammrilnsti in vseh blik dvisnsti. Gspdarstv Gspdarska mč Pmurske regije se je v letu 2008 mčn pslabšala saj vpliv finančne in gspdarske krize ddatn pvečuje razvjni zastanek. Prihdki na zapslenega s zastajali za slvenskim pvprečjem za tretjin, ddana vrednst na zapslenega za 30,2 % in plača na zapslenega v gspdarskih družbah za 20,2 %. Pmursk gspdarstv je bil v finančngspdarskem krču, tak kt tudi sicer gspdarstv drugje p Slveniji, vendar je zaradi eknmske šibksti v Pmurski regiji njegv vpliv bistven mčnejši. Stečaja Pmurke in Mure t ptrjujeta. V začetku leta 2014 je bil v Pmurski regiji brezpselnih, kar je 5,9% več kt knec leta V mesecu juniju 2014 je števil nezapslenih upadl za 10,5% (8.848 nezapslenih) ter za 5,5% v primerjavi s kncem leta Temu primerna je stpnja registrirane brezpselnsti, ki je mesecu januarju 2014 znašala 20,1%, v mesecu juniju 2014 pa nižja za 2,2 dsttni tčki. Pvprečna stpnja registrirane brezpselnsti je bila v prvih dveh mesecih v letu ,1%, kar je za 1,1 dsttne tčke višja kt v enakem bdbju 2014 ter za 7,7 dsttne tčke višja d pvprečne stpnje v enakem bdbju na ravni Slvenije. V mesecu nvembru 2015 je bila stpnja registrirane brezpselnsti 18,1%. Pvprečna stpnja registrirane brezpselnsti v letu 2015 je bila 18,9 dsttni tčki, kar je za 0,1 dsttne tčke manj, kt v enakem bdbju v letu Najnižja pvprečna stpnja brezpselnsti je bila v enakem bdbju v letu 2012, ptem pa je začela naraščati, v letu 2013 za 0,5 dsttne tčke in v letu 2014 za 1,1 dsttn tčk. P pdatkih pmurske izpstave AJPES je v letu 2008 v Pmurski regiji pslval (88,7 %) mikr družb, 86 (6,2 %) majhnih družb, 36 (2,6 %) srednjih družb in 34 (2,5 %) velikih družb. Industrijske zmgljivsti s skncentrirane na mestnih bmčjih. Večja industrijska središča s: Murska Sbta (predelvanje hrane, predelvanje kvin, medicinska prema in tekstilna industrija), Lendava (petrkemična industrija, prema za skladišča), Grnja Radgna (predelvanje hrane, elektrnske naprave) in Ljutmer (umetna vlakna, predelvanje hrane). V primerjavi z letm 2007 se je pslvanje vseh družb v letu 2008 mčn pslabšal, najblj velikih družb. Družbe s ustvarile net čisti dbiček evrv, ki je bistven manjši kt leta 2007, k je znašal evrv družb v Pmurju (skupn števil družb v Slveniji je ) je v letu 2008 zapslval delavcev. Pleg družb pa je v Pmurski regiji p pdatkih za let 2008 delval še samstjnih pdjetnikv (v Slveniji jih je bil v letu 2008 skupaj ) in 37 zadrug, v Slveniji 310. Velika pdjetja s v letu 2008 zapslvala 36 % zapslenih, srednja 21 %, majhna 19 % in mikr pdjetja 24 % zapslenih v družbah. Od leta 2005 v Pmurju narašča števil samstjnih pdjetnikv (približn 100 na let) ter stagnirata števil gspdarskih družb (+/- 10 na let) in števil zadrug (37 v zadnjih treh letih). P pdatkih registra AJPES je v Pmurju v letu 2014 delval gspdarskih družb, samstjnih pdjetnikv in 34 zadrug. Velike družbe predstavljaj 1,4% (25), srednje velike družbe 2,0% (37) ter male in mikr družbe 96,6% (1.760) vse družb v regiji. V letu 2014 s velika pdjetja zapslvala 23,4% zapslenih, srednja 27,2% zapslenih, majhna 16,8% zapslenih in mikr 32,5% zapslenih v družbah. V primerjavi z letm 2008 se je zapslvanje pvečal v srednjih in mikr pdjetjih ter zmanjšal v velikih in majhnih pdjetjih. 7

8 Družbe s v letu 2008 gspdarile z realn večjim premženjem in ustvarile realn višji bseg pslvanja, kar pa je še ddatn krepil ptrebe p ddatnih virih financiranja. Ker s se bresti (TOM) pvečale za 54 % (s 3,35 % v letu 2007 na 6,18 % v letu 2008), je zaradi tega v Pmurski regiji nastala izguba na pdrčju financiranja, kt psledica ddatnega zadlževanja kar je na reginalni ravni znižal sicer pzitivni rezultat pslvanja. Ustvarjeni dbiček je bil najmanjši v zadnjih treh letih. Gspdarske družbe s v letu 2014 bčutn izbljšale knčni pslvni rezultat in izkazale za 20,9 mi evrv net čistega dbička. Gspdarska mč regije se je krepila, pvečal se je delež v ustvarjenih prihdkih, net ddani vrednsti in zmanjšal delež v izgubah. Prav tak s družbe v primerjavi z letm 2013 izbljšale temeljne kazalnike pslvanja, vendar je še precejšen razkrak viden pri temeljnih kazalnikih prduktivnsti, tak regija zastaja pri prihdkih na zapslenega za 16,6%, pri net ddani vrednsti na zapslenega za 20,4% in pri brut plači na zapslenega za 12,6%. Samstjni pdjetniki s pslvn let 2008 knčali s pzitivnim rezultatm. Dnsnst sredstev in kapitala je cel višja d slvenskega pvprečja za 7,7 %. Tda kazalniki gspdarnsti in prduktivnsti pri samstjnih pdjetnikih pkažej manj uspešn pslvanje in zastajanje za slvenskim pvprečjem. V letu 2008 s le zadruge bčutneje izbljšale pslvanje (predvsem tiste s pdrčja kmetijstva, lva, gzdarstva in ribištva). V letu 2014 s samstjni pdjetniki prav tak pzitivn pslvali, net pdjetnikv dhdek je znašal v višini 15,9 mi evrv, ki je za 22,5% višji d predhdnega leta. Pdjetniki v Pmurju s dsegli slabš celtn gspdarnst, medtem k s vrednsti kazalnika gspdarnsti pslvanja izenačene s slvenskim pvprečjem, pri kazalnikih dnsnsti s pdjetniki dsegli večj uspešnst, pri kazalnikih prduktivnsti pa zastajaj za slvenskim pvprečjem. Zadruge s let 2014 zaključile z negativnim pslvnim izidm, ter v primerjavi s preteklim letm bseg čistega dbička zmanjšale za 46,1%. Težave Mure d.d. in stečaj njenih družb s pmenile za Pmurje izgub ddatnih več tisč delvnih mest. Tudi druga pdjetja v regiji se v bdbju pred Prgramm večinma nis prestrukturirala. Večina pdjetij je sredstva vlagala v redn pslvanje in jim ni uspel preiti na nve tehnlgije in prizvde, prav tak jim ni uspel spremeniti pslvnih praks in pristpa na svetvne trge. Trge s zasedli tekmeci in vrnitev nanje b težka. Z razvjem pdprnega klja za pdjetništv b ptrebn pdpreti ustvarjanje nvih delvnih mest in spremeniti način razvja pdjetij, da b temeljil na nvih prizvdih in tržnih ciljih. Argument za t v tem, ker največ delvnih mest daje tradicinalna industrija t pa pmeni, da se srečujem z nizk stpnj znanja pslvanju in upravljanju ter izkušenj pri tem. Manjka tudi pdjetniška kultura, primanjkuje tudi sdbnih blik zapslvanja, kt sta scialn pdjetništv in zadružništv, ki sta lahk dplnitev zapslitvam v gspdarskih družbah. Ne le v Pmurju, tudi v drugih kljih, sta tekstilna in živilskpredelvalna industrija v velikih strukturnih težavah. Zaradi glbalizacije je na svetvne trge uspel priti manjšim predelvalcem in prizvajalcem, ki z uprab sdbnih tehnlgij lažje zadvljij ptrebe trgv in se zaradi manjših nalžb v tehnlgije lažje dzivaj na hitre spremembe na trgih. Prizvajalci s se predvsem v živilski industriji pvezali v knglmerate, ki na tržnih pteh še ddatn zmanjšujej strške in pvsem prevzamej trg p vertikali in hrizntali. V tekstilni industriji s se manjši prizvajalci usmerili na nekaj segmentv in znamke diferencirali glede na kakvst in cen ter pnvn združeni zaplnili celten spekter ptreb kupcev. Zaradi zastajanja v razvju je celtna predelvalna industrija Pmurja stala kapitalsk in delvn intenzivna. Raziskave in razvj s v Pmurju na razmerma nizki stpnji. Raziskvalne ustanve s pravilma pvezane s stpnj univerzitetne izbrazbe, zat v Pmurju ni večjih raziskvalnih središč. Raziskave v zasebnem sektrju s redke. Raziskvalci v zasebnem sektrju pgst nimaj primerne preme in ne uprabij vsega svjega strkvnega znanja. Zaradi tega je ptreba p raziskvalnih in tehnlških središčih velika. Pleg tega prav tak ni visk-tehnlške industrije ter mreženja in združevanja industrij v grzde. Kljub temu bstajaj pbude za raziskave na teh pdrčjih: kljska ergnmija, 8

9 industrijsk blikvanje, ftvltaika in bimasa, nvi materiali ter biplin. Smiseln je pdpreti predvsem tiste p katerih pvprašuje gspdarstv in jih je pripravljen tudi financirati. Glavne težave v turizmu s: le seznsk delvanje turistične industrije (razen tplic), nizka stpnja trženja turistične pnudbe, neizkriščenst kulturne in naravne dediščine, pmanjkanje izmenjave infrmacij v turistični industriji in tržnega sdelvanja in pvezvanja med turističnimi pnudniki v regiji. Ddatna težava Pmurja kt širše regijske turistične destinacije je pmanjkanje mikr in malega turističnega pdjetništva (družinskega pdjetništva) s pnudb specializiranih (certifikati kakvsti in tržne znamke), invativnih, viskkakvstnih turističnih prizvdv in stritev, ki bi mgčali ustvarjanje višje ddane vrednsti pri prdaji le-teh. Kmetijska dejavnst je zaradi ugdnih naravnih dansti ena d najpmembnejših gspdarskih dejavnsti v Pmurju in pmeni precejšen razvjni ptencial. Prevladujč tip kmetvanja v Pmurju je mešana rastlinska pridelava in pljedelstv. Slaba četrtina vseh kmetijskih gspdarstev, ki se v Slveniji ukvarjaj s pljedelstvm, je v tej regiji. Zaradi mžnsti izkriščanja getermalnih virv energije v regiji narašča zanimanje za vrtnarstv. Glede na siceršnje ugdne naravne dansti tega bmčja s velike zmgljivsti za razvj knkurenčnega kmetijstva, pri katerem se bd upštevala načela trajnstnega razvja. Kmetije s večinma premajhne za učinkvit prizvdnj in uprab spdbud (71% kmetijskih gspdarstev razplag s pvršin manjš d 5 ha), večina kmetv je starih čez 40 let (pvprečna starst kmetijskega gspdarja je v letu 2010 bila 57 let). Na splšn lahk pvzamem te težave: kmetije s majhne, stpnja izbrazbe je nizka in med kmeti primanjkuje znanja upravljanju, nizka prduktivnst in ddana vrednst, velik delež kmetv s plvičnim delvnim časm, nerganiziran trženje kmetijskih izdelkv. Bi pridelava in lkalni prizvdi s tržna niša, ki še ni pvsem izkriščena. Pestra bitska in krajinska raznvrstnst tega bmčja, s specifičnimi značilnstmi, predstavljaj prednst za razvj kmetijstva, kar nakazuje tudi stpnja samskrbnsti, ki je petkrat višja d slvenskega pvprečja. Trg dela Zaradi premal širkega razvja gspdarstva regije in dpuščanja v nekaterih pdjetjih se v regiji srečujej s strukturn brezpselnstj. Precej zapslenih, ki še delaj v tekstilni industriji, b sčasma verjetn pstala brezpselnih in sicer v starsti, k b za izbraževanje za druge pklice že prepzn. Knec leta 2009 je bil v Pmurski regiji brezpselnih. Stpnja registrirane brezpselnsti je bila v ktbru ,4-dsttna. Prgram predvideva, da se b pleg velike brezpselnsti težk zapsljivih seb v Pmurju, učinek brezpselnsti prenesel tudi na mlade. Brezpselni starši bd namreč slab vplivali na mlajše generacije, ki v regiji ne bd videli mžnsti za lasten razvj, zat bd iskali mžnsti za študij in zapslitev drugd. Ključni pdatki trgu dela v Pmurski regiji v letu 2009 s bili sledeči: priliv v evidenc brezpselnih: , 76 % več kt leta 2008, dliv iz evidence brezpselnih: 7.652, 10,7 % več kt leta 2008, vključeni v zapslitev: 4.165, 17 % več kt leta 2008 (670 Mura in Partnerji), bjavljena prsta delvna mesta: 8.303, 19 % manj kt leta 2008, vključeni v aktivn plitik zapslvanja 6.063, 32 % več kt leta 2008, izmed teh: 559 vključenih v delvni preizkus 80 % izhd v zapslitev, 691 v uspsabljanje na delvnem mestu 60 % izhd v zapslitev, 179 subvencij za samzapslitev (258 vključenih v prgram), 284 subvencij»zapsli me«, 118 za krajši delvni čas, 822 vključenih v javna dela, strukturne težave brezpselnih pri katerih Pmurska regija najblj dstpa d državnega pvprečja: 51 % nekvalificiranih, 51,5 % žensk, 9

10 18 % invalidv, 50% dlgtrajn brezpselnih. Delež prijavljenih s VII stpnj izbrazbe je bil nizek: 3,5-dstten (slvensk pvprečje je 7,2 %). Stpnja delvne aktivnsti je bila ktbra 2009 v Pmurju 52,5-dsttna in se je v primerjavi z ktbrm leta 2007 pvečala za 3,4 dsttne tčke. V primerjavi s slvenskim pvprečjem je stpnja delvne aktivnsti v Pmurski regiji nižja za 7,4-dsttne tčke (ktber 2009). Števil delvn aktivnih se je ktbra 2008 v primerjavi z ktbrm 2007 pvečal za 1,4 %, ktbra 2009 pa zmanjšal za 10,5 % v primerjavi z ktbrm V primerjavi z ktbrm 2001 je bil števil delvn aktivnih ktbra 2009 za 9 % nižje. V letu 2008 je bil pvprečn števil zapslenih na gspdarsk družb 14,2, kar je najmanjše letn pvprečje v zadnjih smih letih (leta 2001 je bil pvprečje zapslenih na družb 20,6). Ključni pdatki trgu dela v Pmurski regiji 5 v letu 2014 glede na 2013 s: priliv v evidenc brezpselnih: 8.199, 4,5% več kt v letu 2013, dliv iz evidence brezpselnih: 7.593, 0,2% več kt v letu 2013, vključeni v zapslitev: 5.778, 8,1 % več kt v letu 2013, bjavljena prsta delvna mesta: 4.547, vključeni (na nv) v aktivn plitik zapslvanja: 3.507, 14,0% več kt leta 2013, izmed teh največ: v javna dela, v prgrame institucinalnega uspsabljanja, 287 v subvencinirane zapslitve (zapsli.me, prvi izziv), 485 v uspsabljanje na delvnem mestu in delvni preizkus, strukturne težave, pri katerih Pmurska regija najblj dstpa d državnega pvprečja (pdatki december 2014): 48,1% dlgtrajn brezpselnih (1 let in več), 34,9% starih 50 let ali več, 25,4% trajn presežnih delavcev in stečajnikv, 22,1% invalidv. Ključni pdatki trgu dela v Pmurski regiji [1] v letu 2015 glede na 2014 s: priliv v evidenc brezpselnih: 7.563, 7,8 % manj kt v letu 2014, dliv iz evidence brezpselnih: 8.041, 5,9 % več kt v letu 2014, vključeni v zapslitev: 6.337, 9,7 % več kt v letu 2014, sprčena prsta delvna mesta: 4.813*, vključeni (na nv) v aktivn plitik zapslvanja: 2.731, 21,5 % manj kt leta 2014, izmed teh največ: v javna dela, 606 v prgrame institucinalnega uspsabljanja, 430 v uspsabljanje na delvnem mestu, 120 v delvni preizkus, strukturne težave, pri katerih Pmurska regija najblj dstpa d državnega pvprečja (pdatki december 2015): 54,8 % dlgtrajn brezpselnih (1 let in več), 5 Pdatki se nanašaj na bmčje, ki ga pkriva OS Murska Sbta. Obmčje OS Murska Sbta ni enak bmčju, ki ga bravnava ZRPPR1015, saj ne zajema bčin Ormž, Središče b Dravi in Sv. Tmaž, ker le-te bčine sdij pd pristjnst OS Ptuj. [1] Pdatki se nanašaj na bmčje, ki ga pkriva OS Murska Sbta. Obmčje OS Murska Sbta ni enak bmčju, ki ga bravnava ZRPPR1015, saj ne zajema bčin Ormž, Središče b Dravi in Sv. Tmaž, ker le-te bčine sdij pd pristjnst OS Ptuj. 10

11 37,2 % starih 50 let ali več, 37,1 % z snvnšlsk izbrazb ali manj, 23,5 % invalidv. *12. aprila 2013 je pričel veljati Zakn spremembah in dplnitvah zakna urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil bvezn prijav prstega delvnega mesta pri Zavdu. Ker deldajalci, ki ne sdij v javni sektr ali nis družbe v večinski lasti države, bjav prstega delvnega mesta lahk zagtvij sami, tem pa Zavda ne bveščaj, Zavd nima več pdatkv vseh prstih delvnih mestih v državi, prav tak ni več mgča primerjava s pdatki iz preteklih bdbij. Razvjne institucije V Pmurju se izvajaj številni prjekti, ki pa nis med sebj pvezani, kt bi t bil ptrebn. Pleg tega bi bil treba b pripravi prjektv upštevati njihv izvedljivst in smtrnst izvedbe ter izbirati prjekte, ki gradij na virih, ki pmenij knkurenčn prednst regije in nalžb v dlgrčni razvj. Ključn vlg pri gspdarskem prestrukturiranju regije, pri bljšem sdelvanju med zasebnim in javnim sektrjem s spdbujanjem, vdenjem in pvezvanjem trajnstnega pslvanja in tehnlškega razvja naj bi imele reginalne razvjne institucije. Vse t pa je mgče sam b tesnem medsebjnem sdelvanju vseh ključnih dejavnikv na reginalni ravni: reginalnih in bmčnih razvjnih agencij, bčin, javnih in zasebnih ustanv, rganizacij in pdjetij, ki s gibal gspdarskega razvja. Razvjne institucije bi mrale več časa nameniti razvju nvih zamisli in pvezvanju ter vsebinam, ki s pvezane z regij. Prebj lahk pmeni le kncentracija znanja in kapitala, ki sta v regiji že tak mejena. Pri razvju lkalnih ter malih in srednjih pdjetij s dejavne številne nevladne rganizacije in agencije, kt npr. zbrnice, lkalna pdjetja, inkubatrji itd. V preteklih letih se je partnerstv med njimi krepil ter s tem tudi njihva spsbnst za razvj in izvajanje prjektv. Ne-pripravljenst (regijskih) prjektv Pri pripravi zakna je bila izvedena analiza pripravljensti prjektv v Pmurski regiji. Ta analiza je ptrdila nekatere že znane primerjalne prednsti regije in dala pdatke knkretnih prjektih regije. S stališča pripravljensti regijskih in siceršnjih prjektv lahk ugtvim pdbn stanje, kakršn je bil v Pmurski regiji in celtni Slveniji pred članstvm v Evrpski uniji. Kritičn namreč primanjkuje razvjnih prjektv, ki bi izražali pdjetnišk-razvjni cikel v smislu Schumpetrve»kreativne destrukcije«. Tudi zat v Pmurju primanjkuje živahne regijske dinamike pri nastajanju nvih pdjetij in ptenciala za nastajanje nvih zapslitev. Za razvj knkurenčnsti bi bil treba v Pmurju spdbuditi eknmsk, kljsk in scialn invativnst. 3. POMURSKA REGIJA Z VIDIKA GLOBALNIH RAZVOJNIH IZZIVOV Predstavljen analiz stanja in prikazane primerjalne prednsti je mgče bravnavati v dnsu d šestih glbalnih izzivv ter tak v bistvu predstaviti prednsti, slabsti, prilžnsti in nevarnsti (SWOT) Pmurja. Centri za napvedvanje prihdnsti kt najpmembnejše izzive razvja navajaj vrst vprašanj, s katerimi se člveštv d danes ni resn ukvarjal. Z izbruhm terrizma in lakte ter sprememb demgrafskih gibanj s nekatera vprašanja dbila večji ter hkrati glbalen pmen in danes dlčaj razvjne strategije. Glbalna vprašanja, ki bd dlčala delvanje držav in regij v prihdnje s pdnebne spremembe in njihve psledice, razpreditev in upraba naravnih virv, varnst in vključenst družbe v dlčanje, demgrafske spremembe, razvj in upraba tehnlgij ter delvanje sistemv in institucij. 11

12 Pmurje ni izvzet iz tega klja in zat je treba razvju regije premisliti tudi s tega vidika, seveda tam, kjer ima nek vprašanje vpliv na regij, in bratn, kjer regija lahk prispeva svj del k dgajanjem na državni ravni. Preglednica: Šest glbalnih razvjnih izzivv in Pmurska regija 12

13 Pdnebne spremembe in njihve psledice Pmurska regija se d zdaj ni načrtn ltila priprave prjektv zmanjševanja vplivv na pdnebne spremembe. Sprejeti pa s prgrami bčin (kt npr. Občinski prgram varstva klja MO M. Sbta, Odlk načrtu za kakvst zraka na bmčju Mestne bčine Murska Sbta, Trajnstna urbana strategija MO M. Sbta, Vizija MOMS 2020, Občinski prgram varstva klja, Prmetna strategija bčine Ljutmer, Lkalni energetski kncepti bčin, itd.) Pripraviti b ptrebn več prjektv zmanjševanja tplgrednih plinv, hranjanja bitske raznvrstnsti in klja nasplh ter preprečevanja psledic pdnebnih sprememb. Prjekti, ki jih je treba preveriti, s daljinsk grevanje večjih mest, pplavna varnst Mure in drugih rek. Pmembni s snaravni prjekti renaturalizacije rečnih strug in s tem mgčanje naravnega zadrževanja pplavnih vda ter hranjanje nivja vde v vdnsnikih zaradi skrbe z vd in preprečevanja psledic sušnih bdbij. Ptrebna sta bljši razvj in trajnstna naravnanst javnega prevza. Razpreditev in upraba naravnih virv Pmurska regija bi mrala načrtneje začeti uprabljati naravne vire, ki jih ima. Pleg getermalne vde in drugih bnvljivih virv energije s tukaj še prilžnsti, ki jih pnuja hranjena narava. Rab getermalnih virv je treba razumeti kt razvjni prjekt, saj z uprab getermalnih izvirv še nimam dsti izkušenj. Najpmembnejše b najti način sdelvanja med bstječimi upravljavci vrtin in pdjetniki, ki v vrtinah vidij svje prilžnsti. Pmurska regija d te naravne danst zdaj še nima izrazitih kristi, vendar b v prihdnje t eden najučinkvitejših virv energije, ki b zanimiv tudi za grevanje. K gvrim getermalnem viru imam v mislih največkrat termmineraln vd, kjer se v tem trenutku glede kncesnine dpira velik vprašanj, ki bd dala dgvr, ali b Pmurje šl splh v razvj kriščenja te energije za druge namene, razen termalnega turizma. Vsekakr pa Pmurje dbr že kristi na individualni ravni energij pdtalnice (sistemi vda-vda, vdazrak), redkeje pa se uprabljaj hrizntalni klektrji in energetske kšare. Prav tak sta pmembna snaravna upraba naravnih virv za prizvdnj lkalnih prizvdv in blikvanje ustreznega»brendinga«le-teh. Pmurska regija ne sme sam uprabljati naravnih virv, ampak jih b mrala tudi zaščititi. Tak je nujn treba nadaljevati s prjekti varstva klja in skrbe z vd. Varnst in vključenst družbe v dlčanje Pmurska regija je varnstn za zdaj manj prblematičn bmčje, z eknmskimi spremembami in zaradi negativnih gspdarskih gibanj pa bd tudi na tem pdrčju ptrebna večja prizadevanja. Večj skrb b treba nameniti scialnemu vključevanju ljudi, njihvemu pvezvanju v scialn mrež in delu z mladimi, da bd nadaljevali in knčali šlanje ter se uspešn vključili na trg dela. Psebn skrb b treba nameniti vsem vrstam dvisnsti ter pripraviti in izvajati prgrame za družben pvezvanje izlčenih družbenih skupin. Pmurska regija lahk pmeni zalg hrane v Slveniji v primeru mtenj v skrbi. 13

14 Demgrafske spremembe Demgrafske spremembe v regiji s pvzrčile negativn rast prebivalstva, kar b še naprej vplival na razvj. Predvsem b treba pskrbeti za vključevanje večjega deleža mladih v izbraževanje in pvečati njihv uspešnst pri dknčanju študija, da bi tak dsegli večji delež aktivnega izbraženega prebivalstva in s tem dvlj velik kritičn mas ljudi za invativn delvanje regije. Gradnja avtceste ima tudi nasprtne psledice d želenih. Namest pvečanja zapslvanja v regiji ga lahk tudi zmanjšuje. Zagtviti b treba mžnst za zapslvanje visk izbraženega kadra iz regije ter privabljanje strkvnjakv iz drugih delv Slvenije in tujine. Razvj in upraba tehnlgij Tehnlške preskke je mgče dseči na dva načina, z nakupm tehnlgij ali njihvim razvjem. Odpiranje tehnlških platfrm je treba jasn pvezati z razvjnimi jedri v večjih središčih, v katerih tehnlgije tudi kupujej in imaj s tem bljše pvezave s trgi. V Pmurski regiji je treba razmišljati dplnjevanju drugih grzdv in tehnlških platfrm ter manj razvju celtnega tehnlškega cikla, saj za t zdaj ni dvlj tehnlgij, sredstev in znanja. V prihdnje se b Pmurska regija specializirala in dplnjevala, takrat pa b spet lahk dsegla tehnlšk raven, ki j je nekč s tekstiln pang že imela. Delvanje sistemv in institucij Institucije razvja in institucije blasti bd mrale pdpreti delvanje razvjnih središč, državnih in mednardnih ter razširiti pvezvanje z njimi. Sdelvanje pri prjektih, pri katerih b regija sdelvala s svjim znanjem in sredstvi, b mral biti dprt in pristn, pa tudi sama b mrala dpuščati vstpanje drugih na svje bmčje. Reginaln pvezvanje v Pmurju b mral preseči lkalne meje in začeti delvati glbaln z razumevanjem regije kt majhnega mzaika Evrpe. Pri tem se ne sme pzabiti spdbuden pmen reginalne identitete Pmurske regije, v kateri se b lahk družba prepznavala na pzitiven način. 14

15 4. RAZVOJNI OKVIR PROGRAMA 4.1 Strategija Glede na stanje v regiji je mgče razumeti, da dsedanji načini delvanja razvjnih plitik v regiji nis bili dvlj učinkviti. Delvanje ministrstev je bil nepvezan, endgena reginalna plitika, ki je regiji puščala praktičn vs razvjn pbud, pa je tudi izkazala nekatere pmanjkljivsti. Šibke reginalne institucije nis bile spsbne pvezati razpršenih reginalnih interesv in divergentnega državnega centralizma. Finančna in gspdarska kriza je sam jasn pkazala tist, kar je bil d takrat prikrit. Pmurska regija mra iz psledic krize pridbiti največ kar je mgče, ni dvlj da se zadvlji le s trenutnim reševanjem težav in krize. Takj je treba iskati dlgrčne rešitve, ki bd ustrezale ne le reginalnim značilnstim ampak bd primerne tudi z vidika glbalnih izzivv, ki jih napvedujej svetvni inštituti in strategi. Prjekti, ki jih bm snvali, bd dgvarjali tudi na vprašanja pdnebnih sprememb in njihvih psledic, razpreditve in uprabe naravnih virv, varnsti in vključensti družbe v dlčanje itd. Zanimaj nas demgrafske spremembe, razvj in upraba tehnlgij ter delvanje sistemv in institucij. Ptrebn b pripraviti prjekte za prihdnst. Okrepile se bd institucije reginalnega menedžmenta in razvjna platfrma regije nasplh. Pdlaga za dlčanje b učinkvitst rešitev, pa tudi njihva trajnst in ustreznst za regij in njene izzive. Priprava prjektv je pslanstv reginalne razvjne agencije, ki b pstala reginaln vzlišče zamisli, znanja, dbre vlje ter b iskala rešitve z sdbnimi in invativnimi pdjetniki, prjekti in psamezniki. Pripraviti b ptrebn velike prjekte, ki bd usmerjeni v zapslvanje in razvj nvih izdelkv. Nekateri bd usmerjeni v pdprn klje za razvj pdjetništva, drugi bd pvsem pdjetnišk-pslvni in bd izvedeni skupaj z zasebnimi partnerji. Pravil dlčanja prjektv je ustreznst, invativnst, izvedljivst, števil nvih delvnih mest in trajnst. Psebej b treba pskrbeti za razvj scialne mreže Pmurske regije, ki b skrbela za vključevanje različnih družbenih skupin in psameznikv. Pmurska regija b delvala za vse družbene skupine in jih vključevala v delvanje družbe. Načrtvanje reginalnega razvja, varvanje narave in klja, urejanje ssesk, bnva urbanih in vaških središč itd. pa s pdrčja kjer s te skupine še psebej zaželene. S Prgramm POMURJE želi vlada spdbuditi ustvarjalne razvjne dejavnike v Pmurski regiji ter tak razgibati regij in prispevati k prduktivni uprabi razvjnih virv. S prgramm se želita spdbuditi priprava in izvajanje predvsem gspdarskih prjektv in sicer: pdpreti širitev zmgljivsti bstječih gspdarskih dejavnikv v regiji; spdbuditi dpiranje nvih pdjetij; s praktivn prmcij regije pspešiti nepsredn investiranje in ustanavljanje pdjetij iz drugih regij in tujine. Z razvjem pdprnega klja za pdjetništv bsta pdprta ustvarjanje nvih delvnih mest in razvj pdjetij zapslvalcev. Sdbne blike zapslvanja kt sta scialn pdjetništv in zadružništv bd lahk dplnitev zapslitvam v gspdarskih družbah, ki bd temeljile na nvih izdelkih in javnih tržnih ciljih. Privabljanje nvih investitrjev zahteva krenite rganizacijske spremembe. Ustvarjale se bd razmere, ki bd zanimive za vlaganje v nva visktehnlška spin-ff pdjetja, ki ptrebujej visk izbražen kader. S tem b zagtvljen prehd d»bega mžganv«k»dtku mžganv«. Pmurska regija mra pstati zanimiva za nve investitrje zaradi enstavnih pstpkv ustanvitve pdjetja in zagna prizvdnje (ki pleg enstavnega in hitrega pstpka ureditve frmalnsti pri registraciji pdjetja, najemu/nakupu prizvdnih bjektv, vključuje tudi pridbivanje dvljenj za prebivanje, mžnsti nastanitve itd.). Privlačna lkacija za gspdarjenje lahk pstane tudi zaradi 15

16 nvega invativnega pristpa pri zagtavljanju vrhunskih strkvnjakv, ki jih ptrebuje nv visktehnlšk pdjetje. Ustvarjanje takih razmer b temeljna nalga reginalne razvjne agencije. Nujn b ptrebn pvezati delvanje šlskega sistema na srednji in višjih ravneh s pdjetniškim inkubatrjem, drugimi šlami in pdjetji ter drugačnim razmišljanjem, kar b na splšn pvečal zanimivst izbraževanja in dal knkretnejša znamenja mladim, kam naj se usmerij. Izvajali se bd zunajšlski prgrami vključevanja mladih in mal manj mladih v družben življenje, kar b pvečal vključenst ljudi v družb. Prgrami bd usmerjeni v razvjn načrtvanje regije, lkalne skupnsti,»kjer živim«in javn varnst, ki b v ljudeh vzbujala bčutek varnsti in pripadnsti. Na pdrčju raziskav in razvja je Pmurska regija manj razvita in zat ranljivejša pkrajina, ki ptrebuje: vrhunsk, praktičn uspsabljanje kmpetentnih raziskvalcev in razvjnikv, ki s spsbni sami rganizirati raziskvaln/razvjn del in uspsabljanje ljudi, ki znaj pvezvati, rganizirati, predvsem pa prijavljati, pridbivati in vditi državne in mednardne prjekte; večj pdpr redkih raziskvalcev in razvjnikv iz Pmurske regije, ki bd lahk sprti in redn pskrbeli za kakvstne demgrafske študije, znali izdelati knkretne razvjne scenarije in prepznati niše v psameznih dejavnstih (turizem, scialn pdjetništv, prmcija, razvj kadrv...). Oklje v Pmurski regiji in Slveniji nasplh b pstal naklnjen invacijam. Razvj člveških virv b usmerjen v spremembe kulture, predvsem pdjetniške kulture. Pudarek je sicer na tehnlšk - gspdarskih invacijah, vendar prikazanih 6 glbalnih razvjnih izzivv zahteva tudi spdbuditev ne tehnlških invacij na pdrčju klja (kljske invacije), kulture in družbe v celti (scialne invacije). Tudi tvrstne invacije namreč prinašaj številna delvna mesta in s pdlaga za razvj raznvrstne turistične pnudbe v regiji. Pri uspešnem endgenem razvju regije imaj pmembn vlg razplžljivi naravni in družbeni viri. Pri tem sta ključni dinamika lkalnih in reginalnih razvjnih jeder ter njihva vpetst v širše scialnkulturn klje. Ta na eni strani vključuje pdjetnišk - tehnlšk invativn jedr, sestavljen iz raziskvalcev in drugih strkvnjakv na pdrčju raziskvanja in razvja (inženirji, blikvalci, infrmatiki), pdjetnikv in menedžerjev. Pri tem sta zlasti pmembni sdelvanje med njimi in njihv pvezvanje v nefrmalna scialna mrežja, ki imaj za cilj ustanvitev nvih pdjetij ali pa s jih cel že ustanvili. Na drugi strani pa s pmembna civilndružbena razvjna jedra, ki izhajaj iz civilnih pbud na lkalni ravni ali pa gre za blj rganizirane skupine v kviru nevladnih rganizacij ali združenj, ki s p navadi sestavljena iz strkvnjakv in zainteresiranih, aktivnih državljanv. Ta jedra lahk pripmrej k prajanju nvih zamisli in invacij. Za uspešen razvj v regiji s pmembni zadstna kncentracija razvjnih jeder v prstru, njihvi vzrci delvanja in mreženja. 4.2 Ključne razvjne prilžnsti Prgram POMURJE temelji na ustvarjanju razmer za gspdarsk rast v Pmurju s pudarkm na zagtavljanju bljših življenjskih mžnsti in trajnstnega razvja. Temeljna prgramska strategija se b prednstn izvajala v sklpu dlgrčnih primerjalnih prednsti, kt s: getermalna energija in drugi bnvljivi viri, agrživilstv in razvj pdeželja, turizem. Kt naravn danst, ki bi j bil treba izkristiti, je treba pudariti tudi sam gestratešk leg Pmurja glede na ustvarjene - in tudi ptencialne - prmetne pvezave. T je njegva primerjalna prednst pri vzpstavitvi lgističn - distribucijskih centrv. Za Pmursk regij sta zat pmembna spdbujanje prmetne in infrmacijske dstpnsti ter razvj lgistike v razvjnih središčih in vzliščih prmetnih si v Pmurju. 16

17 Getermalna energija in drugi bnvljivi viri energije Energetska samstjnst regije b prilagditvi bstječih bjektv in nvgradnji je dlgrčna usmeritev. T pmeni pritegnitev delvnega prebivalstva regije, predvsem pdjetij in brtnikv s pdrčja gradbeništva ter razvj znanja s pdrčij, ki jih zajema sklp predvidenih dejavnsti. Pdprti bd prjekti s pdrčja energetske varčnsti, ki mgčaj prehd v energetsk samstjn regij. Obnvljivi viri energije s pmemben vir primarne energije v Slveniji, pvečevanje njihvega deleža pa ena d prednstnih nalg energetske in kljske plitike države. Ob upštevanju, da se kli 70 % celtne primarne energije za ptrebe Slvenije uvzi, imaj bnvljivi viri energije ugdne scialne in kljske učinke, hkrati pa s tudi pmembna nacinalna strateška zalga energije. V regiji je nekaj getermalnih in drugih bnvljivih virv energije, ki d zdaj nis bili dvlj izrabljeni. Pri tem je mgče pripraviti prjekte, s katerimi bi pvečali pridbivanje energije iz bnvljivih virv, razvijati nve tehnlgije, spdbuditi prens dbrih praks in knceptv; npr. rab bnvljivih virv energije v javnem prevzu in skrb za učinkvitejš rab energije. Agrživilstv in razvj pdeželja V nekaterih predelih Pmurske regije je kmetijstv še vedn temelj gspdarstva in pmeni za pdeželje precejšen razvjni ptencial. Z medsektrskim pvezvanjem in sdelvanjem z brtniki, trgvin, turizmm, živilsk industrij itd., je mgče pdeželje razvijati še naprej. Na pdeželju, kjer je glavna dejavnst kmetijska pridelava in predelava hrane, lahk svj knkurenčnst pvečaj z razvjem invativnih rešitev, za razvj turizma na kmetijah in drugih blik pdeželskega turizma ter bi pridelav, pa tudi z ustvarjanjem nvih izdelkv viske kakvsti. Pridelava, predelava in pnudba agrživilskih prizvdv regije se lahk eknmsk najuspešneje uveljavi na trgu, nepsredn prek turističnih gstinskih in htelskih pdjetij (kulinarična turistična pnudba regije), saj dpade psrednik, t je trgvina. Da bi tvrstna pvezanst med različnimi prizvajalci plprizvdv, ptrebnih za knčni in celvit turistični prizvd, zaživela, bi mrale biti uvedene t.i. dbaviteljske verige, ki mgčaj staln dbav ptrebnih kakvstnih živil iz lkalnega (reginalnega) klja za turistični gstinsk - htelski sektr. V Slveniji pridelujem eklšk zelenjav na približn 115 ha pridelvalnih pvršin, d tega je d 60 d 70 ha pvršin v bdelavi tržn usmerjenih pridelvalcev in se iz leta v let pvečuje. V prmetu z eklškimi živili zavzema slvenska zelenjava, kljub pvpraševanju slvenskih ptršnikv, zanemarljiv delež zaradi majhnega bsega pridelave. Ciljn usmerjena in rganizirana eklška pridelava (in predelava) vrtnin je zat tržna prilžnst, ki kt taka pmeni ptencialni vir zaslužka pmurskih kmetvalcev. Vrtnine iz Pmurja s razvjna prilžnst za klasičn in eklšk pridelav vrtnin. Pri prjektih klasične pridelave gre za vzpstavitev intenzivne pridelave zelenjave s pripadajčim skladiščn - lgističnim centrm za skrb trga Slvenije in reginalnega trga Evrpske unije. Prednstni prjekti bd usmerjeni k vzpstavitvi kratkih prehranskih verig za zadvljevanje ptreb knčnih ptršnikv in k zagtavljanju zadstnih kličin eklšk pridelane zelenjave za zadvljitev pvečanega pvpraševanja javnega sektrja p eklšk pridelani zelenjavi zaradi spremenjene zakndaje (subvenciniranje brkv). Sadjarstv. Vstp Slvenije v Evrpsk unij je sadjarjem mgčil pvezvanje v rganizacije pridelvalcev p predpisih, ki urejaj skupni trg sadja in zelenjave. Žal menjeni mdel rganiziranja ni zaživel. Tak Slvenija danes za visk razvitimi sadjarskimi državami zastaja na več pdrčjih pridelave. Zaradi tega se pdpirata dbra rganiziranst slvenskih sadjarjev pri prdaji in enten nastp na trgu. Sadjarsk strk je treba združiti v kviru sistema Kmetijsk gzdarske zbrnice 17

18 Slvenije in blikvati mčn jedr, ki b dlčil merila za cen dela sadjarske pange. Za dvig kličine in kakvsti sta ptrebna znanje in učinkvita strkvna pmč. Zeliščarstv. Pridelava zelišč v Slveniji je skrmna, saj s se p pdatkih SURS v letu 2007 začimbe, dišavnice in zdravilna zelišča pridelvala le na 17 ha (37 kmetijskih gspdarstev). Trenutn se v Slveniji v večjem bsegu pridelujeta ameriški slamnik, pri katerem je ptreben takjšen dvz k večjemu slvenskemu djemalcu, in ržmarin, ki se praktičn v celti izvzi na tuje trge. Pridelava in predelava zelišč pnujata velik razvjnih mžnsti, saj s zelišča zanimiva z več vidikv (prehrana, učinkvine, zdravstv, barvila, ). Predivnice. Spdbujal se b tudi razvj pridelave in predelave - v Pmurski regiji nekč dmačih - predivnic, kt sta lan in knplja, ter z njima pvezanih viskkakvstnih izdelkv z visk ddan vrednstj. Največ ju uprabljaj v avtmbilski industriji in gradbeništvu, seme pa v prehrani. V Slveniji p letu 2004, k s bila rešena pravna vprašanja, se vsak let pseje nekaj več knplje. Na žalst se vse pvršine ne pžanjej zaradi tehničnih zapletv. Tradicinalna kmetijska tehnika ni primerna za kakvstn spravil. Industrijska knplja je med cvetenjem zel zanimiva survina za eteričn lje, uprabn v kzmetiki in prehrani. Zadnja spznanja tudi ptrjujej, da je CBD, ki je namest THC v industrijski knplji, zel upraben v farmacevtski industriji. V Evrpski uniji pteka že kar nekaj prjektv, ki t preučujej. Vse t je seveda zel zanimiv tudi za Pmursk regij. Ker pri tem ne gre za ustaljene izdelke, je tu velika prilžnst za invacije. Pri tem se b spdbujal pvezvanje prizvajalcev na tem pdrčju s farmacevtskimi pdjetji. Reginalna kulinarika in hrana s preklm. Prizvajalce reginalnih živil višje kakvsti je mgče pvezati in vzpstaviti integriran prizvdn predelvaln verig za skrb turističnih pnudnikv in javnih ustanv v regiji. Za skupne ptrebe vseh shem bi bil lahk vzpstavljen srednji brat za predelav, embaliranje in distribucij reginalnih živil, ki bi mgčal racinaln uprab različnih tehnlgij (zamrzvanje, sušenje, pasteriziranje) in celvit skrb večjih narčnikv (predpriprava, pakiranje, dstava). Večj prepznavnst bi bil mgče dseči z uvajanjem tržnih znamk, kt je na primer klektivna tržna znamka Kakvst Q Quality KRAJINSKI PARK GORIČKO, ki pmeni znak kakvsti živil, izdelkv dmače in umetne brti, gstinsk-turističnih, kulturn-infrmativnih ter drugih javnih in zasebnih stritev, tudi na bmčju varvane narave in kulturne krajine v Krajinskem parku Gričk. Entne tržne znamke zahtevaj blikvanje t. i. tržnih (prdajnih) verig pnudnikv izdelkv in stritev, skladnih s standardi kakvsti. Pridelvanje in predelvanje funkcinalne hrane. V kmetijstvu se v svetu dpira nva tržna niša pridelvanja in predelvanja tak imenvane»funkcinalne hrane«, saj t pstaja pmembna tehnlška prednst, pri čemer pa sta slabst Pmurske regije majhnst in razdrbljenst. Pridelvanje in predelvanje funkcinalne hrane zahteva namreč»vrtnarsk-tplgredni pristp«. Zaradi getermalnih virv ima Pmurska regija v tej tržni niši z visk ddan vrednstj zel velike mžnsti. Integralna dejavnst, ki b pvezala kmetijstv in turizem, je tehnlgija z. relgija bi in sintetičnih plimernih materialv, pri čemer se»bi del«nanaša na predelav funkcinalne hrane,»sintetični del«pa na pakiranje hrane in prizvdnj medicinske ptršne preme, ptrebne pri izdelkih in stritvah, pvezanih s turizmm zdravja in dbrega pčutja. Turizem Pmurska regija je skraj enak ddaljena d štirih glavnih mest (Ljubljana, Budimpešta, Dunaj in Zagreb), kar zaradi dstpnsti ter kulturnih in naravnih dansti pnuja prilžnsti za razvj turizma. Dstpnst turizma v Pmurski regiji pmeni predvsem ustrezn raznlikst prmetne dstpnsti, ki b mgčila uprab naravnih in kulturnih zmgljivsti za razvj turizma v regiji. Razmerma razvitemu turizmu v Pmurski regiji, ki temelji na getermalni in zdravilni vdi, bi se mrala zaradi večje knkurenčnsti, pridružiti lkalna pdjetniška dejavnst za razvj nvih in invativnih turističnih prizvdv in stritev, ki bi ustvarjale nva delvna mesta. Zdravilišča in termalna kpališča bi mrala tesneje sdelvati pri razvjnih pbudah drugih sektrjev in z 18

19 najrazličnejšimi prestalimi deležniki turizma v svjem klju. Razplžljivst termaln-zdravilne vde in turistična infrastruktura mgčata nadgradnj v medicinskem/zdravstvenem turizmu. Pmurska regija ima, kt bmejna regija, precejšnje mžnsti za razvj čezmejnih prizvdv in turističnih stritev, ki lahk pmenij njen ddatn knkurenčnst in prepznavnst. Velik ptencial in pdlag za čezmejne blike turizma pmeni naravni park treh dežel Gričk Raab - Őrség. Naravna zaščitena bmčja treh dežel dajej mžnsti za blikvanje in razvj psebnih bmčij turizma, narave, izbraževanja, ustvarjalnsti, raziskvanja ter rekreacije na tem velikem, zemljepisn, etnlšk, zgdvinsk in bitsk (značiln živalstv in rastlinstv) psebnem predelu Evrpe. Predvsem etnlšk zgdvinski ptencial je pdlaga za razvj najrazličnejših zvrsti kulturnega turizma, ki je velika tržna niša pmurskega turizma. Značilnsti kulture bivanja in življenja v tem klju, pvezane s tradicinalnim brtniškim znanjem in znanjem umetnstne brti, s ddatna prilžnst za razvj in hranitev pdjetniških in brtniških dejavnsti (lnčarstv, izdelava tekstilnih izdelkv, izdelkv iz lesa, kamna in drugega naravnega materiala). Ti izdelki s pdlaga za t. i. spminkarstv (izdelvanje spminkv in trgvin z njimi) v turizmu. Ob gstinskih in nastanitvenih stritvah pmeni dejavnst spminkarstva tretji najpmembnejši steber turizma vsakega turističnega kraja. Pmurska regija je predvsem pdeželska regija, zat je spdbuditev kakvsti, pestrsti in invativnsti najrazličnejših blik turizma na pdeželju najblj smiselna. Ključne nsilke turistične pnudbe pdeželja stajaj turistične kmetije, ki turistične stritve pravljaj večinma kt dplniln dejavnst. Za spdbuditev širše pdjetniške turistične pbude na pdeželju in s turizmm nepsredn pvezanih pdjetniških dejavnsti (brt, trgvina, turistična agencijska dejavnst, turističn vdenje in razvj prizvdv, stritve prmcije, izbraževanja in uspsabljanja, stritve kulture, infrmacijskih tehnlgij, eklške stritve, stritve rekreacije itd.), bi bil smiseln čim blj uprabljati predvsem finančne vire iz Prgrama razvja pdeželja Republike Slvenije Le ustrezen razmah turističnega mikr in malega pdjetništva na pdeželju, lahk ustvarja psebne, viskkakvstne in tržn vzdržne turistične prizvde in stritve na pdeželju. Pmurska regija, kt turistična destinacija, zahteva blikvanje celvite razvjne sheme s pentenimi ukrepi, ki bd vključevali vse sektrje, ki vplivaj na turizem. Tak razvjni pristp je pdlaga za razvj ciljn usmerjenega turističnega in s turizmm pvezanega pdjetništva, javnih turističnih stritev in dbrin, turistične infrastrukture, razvj ustreznih kadrv za pravljanje stritev in ustvarjanje turističnih prizvdv. Učinki in rezultati tak zastavljenega razvja turizma v Pmurski regiji, z njegv zadvljiv in kakvstn turističn pnudb, s lahk pdlaga za knčni cilj, t je entna tržna znamka pmurskega turizma zirma Pmurske regije kt turistične destinacije Skladnst z reginalnim razvjnim prgramm in drugimi prgrami Reginalni razvjni prgram Pmurske regije (v nadaljnjem besedilu: RRP Pmurja ), na katerem temelji Prgram POMURJE, je imel za cilj dseči ustvarjaln gspdarstv, izbražen, pdjetn in prilagdljiv delvn sil, razvj partnerstev in zdravega klja za prebivalce regije. Prgram se je umeščal v tri prednstne nalge RRP Pmurja , pmeni pa pvezan in sdvisen sklp instrumentv, ki lahk skupaj zagtvij pdpr nsilnim pdjetniškim prjektm za prestrukturiranje Pmurske regije, v smer njenih dlgrčnih primerjalnih prednsti. Analiza izvajanja RRP Pmurja kaže, da Pmurje ni naredil razvjnega napredka, saj večina kazalnikv ne dsega zastavljenih strateških ciljev. Reginalni BDP še zmeraj zastaja za 17 dsttnih tčk d slvenskega pvprečja, pmurske gspdarske družbe dsegaj 75 dsttne tčke pvprečne slvenske net ddane vrednsti, pvprečna brut plača je za 13% manjša d pvprečne slvenske brut plače, stpnja registrirane brezpselnsti je najvišja prav v Pmurski regiji. V prgramskem bdbju je bil črpanje evrpskih sredstev izrazit nesrazmern, tak p 19

20 upravičencih, kt p pdrčjih vlaganj. Več kt plvic vseh ddeljenih sredstev s pridbile javne institucije (bčine in druge državne institucije), relativn mal sredstev pa je bil vlženih v pdjetja in v fizične sebe (29%). Nesrazmernst se izkazuje tudi glede pdrčij vlaganj, saj je bila več kt plvica vseh ddeljenih sredstev vlžena v izgradnj primarne razvjne infrastrukture, predvsem prmetne in kljske. Spdbujanje pdjetništva in razvj člveških virv sta bili najblj zapstavljeni pdrčji, saj jima je bil skupn ddeljen približn 6% vseh ddeljenih sredstev (nacinalna in EU sredstva). Z uspešnim črpanjem evrpskih sredstev se je psdbila in uredila ključna kljska in prmetna infrastruktura v regiji. Večjega razvjnega napredka v regiji ni zaznati, vendar vlaganja in investicije pmenij dbr snv za nadaljnji razvj regije. Prgram POMURJE 2017 je skladen tudi s sprejetim Reginalnim razvjnim prgramm Pmurske regije (v nadaljevanju: RRP Pmurja ), ki predeljuje vizij skupnega razvja, ki je:»pmurje b re(j)dn dbra slvenska pkrajina«. Tak b leta 2020 Pmurje pkrajina, ki svjim prebivalcem in biskvalcem s trajnstnim razvjem zagtavlja snaravn bivanje z kljem, visk kakvst življenja in celsten razvj lastnih ptencialv. Razvjna specializacija regije predstavlja način sredtčenja in aktiviranja regijskega ptenciala, ki mgča razvjn prestrukturiranje regije v smeri njenih dlgrčnih primerjalnih prednstih, v trajnstnih, integriranih in invativnih rešitvah na pdrčju prehrane in turizma. Prgrami in ukrepi bd tak usmerjeni v pdpr razvju prduktv in stritev, vezanih na prizvdnj, predelav in uprab hrane ter na razvj trajnstnih turističnih prduktv in stritev, tudi na način spdbujanja tehnlških in netehnlških invacij, ki bd snvane na edinstvenih razlikvalnih prednstih in trajnstnem pziciniranju regije. Prgram POMURJE 2017 se umešča v štiri razvjne priritete RRP , in sicer: (1) knkurenčn in zelen gspdarstv, (2) znanje, tlerantnst in zdravje, (3) zelen življenjsk klje in učinkvita raba virv in (4) trajnstni razvj pdeželja, zlasti na pdrčjih, ki pmenij dlgrčne primerjalne prednsti Pmurske regije. P Zaknu spdbujanju skladnega reginalnega razvja je reginalni razvj skupna dgvrnst bčin in države. Občine s rganizirane v Svetu regije. Člani sveta s župani vseh bčin v regiji. Partnerstv na ravni regije se uresničuje v kviru Razvjnega sveta regije, v katerem sdelujej predstavniki bčin, gspdarstva in nevladnega sektrja. Država pa večinma uveljavlja svje interese prek ministrstev (večkrat tudi nepvezan) in usklajuje razvjne pbude prek ministrstva. 20

21 5. CILJI, KAZALNIKI IN NAČELA IZVAJANJA PROGRAMA Strateški cilj Prgrama POMURJE 2017 je spdbuditi gspdarske in druge družbene dejavnike za izkriščanje razvjnih prilžnsti in primerjalnih prednsti ter tak razgibati regij. T se želi dseči s privabljanjem tujih in dmačih investicij ter spdbujanjem razvja člveškega kapitala v smislu kvalitativne nadgradnje bstječe delvne sile. Ta naj bi prešla iz strukturne brezpselnsti in bila z dkvalifikacijami spsbna pridbiti dvlj znanja, da b knkurenčna za nva in bstječa delvna mesta v regiji. Člveški kapital je pri tem razumljen kt spsbnst delvne sile in družbe za invatrstv ter za sprejemanje in djemanje nvih tehnlgij in invacij pri prizvdnji blaga in stritev. Pri sčanju z glbalnimi razvjnimi izzivi si bm prizadevali za dseganje teh perativnih ciljev: - ustvarjanje nvih delvnih mest in hranjanje bstječih, - dvig ddane vrednsti na zapslenega v regiji in - prizadevanje za razvjn prestrukturiranje tradicinalnih pang. Za razvj Pmurske regije s pmembne invacije na več pdrčjih gspdarskih dejavnsti, z vidika trajnstnega razvja na primer, je t scialn pdjetništv, ali pa sanacija ter preprečevanje razvredntenja klja, naravnih nesreč in hranjanje zavarvanih bmčij s snaravnimi razvjnimi prjekti. Več dbr izvedenih prjektv s pdbnimi cilji pripmre k napredku v družbi, ki je ptreben za miselni preskk, da družba sprejme in pvzame razvjne perspektive regije v svj kncept delvanja. Dsedanje študije ptrjujej, da je za t ptrebnih najmanj deset let, zat je treba pri razvju Pmurske regije načrtvati manj ciljev, ki pa s ključni za spdbujanje specializacije in knkurenčnsti regije. Dseganje ciljev je treba spremljati s kvantificiranimi kazalniki za spremljanje izvajanja razvjnega prgrama regije. Cilj Prgrama je, da: se s kmbinacij različnih instrumentv ublažij psledice finančne in gspdarske krize in se v smih letih d 2010 d knca leta 2017 nepsredn ustvari nvih delvnih mest. Glede na t, da se izvajanje Prgrama s sprememb zakna pdaljšuje za dve leti, ker s Prgramm d knca leta 2015, regiji Pmurje ni bil ddeljenih vseh 33 mi evrv (kar dlča Zakn razvjni pdpri Pmurski regiji), se v Prgramu 2017 hranij isti cilji. Na pdlagi izvajanja pdbnih prgramv za razvj pdjetništva v Psčju in Zasavju se cenjuje, da vsak nepsredn ustvarjen nv delvn mest v klju ustvari še dve d tri ddatni nvi delvni mesti. Preglednica: Kazalniki prgrama 21

22 INSTRUMENTI Kazalniki (U) učinka, (R) rezultata, (V) vpliva Izhdišče Cilj spdbujanje investicij pdjetij in ustvarjanje nvih delvnih mest (U) števil gspdarskih subjektv, vključenih v sfinancirane prjekte (R) števil na nv ustvarjenih delvnih mest v pdjetjih v katera s bila vlžena javna sredstva (V) zmanjšanje zastanka net ddane vrednsti na zapslenega za slvenskim pvprečjem 30,2 % (2008) zmanjšanje 2. spdbujanje razvja člveških virv (U) števil seb vključenih v razvjne prjekte pdjetij 0 25 (U) števil mladih, vključenih v prjektn del (U) števil pdjetniških prjektv (V) zmanjšanje zastanka brut plače glede na slvensk pvprečje na zapslenega 20,2 % (2008) zmanjšanje 3. spdbujanje scialnega pdjetništva (U) pvečanje števila pdjetij, vključenih v prgrame scialnega pdjetništva na pdlagi prgrama 0 pvečanje (R) pvečanje števila zapslenih v scialnega pdjetništva na pdlagi prgrama prgramih prmcija regije, da bi privabili tuje in dmače investicije (R) števil nvih nalžb v regij 0 10* (V) števil ustvarjenih zapslitev 0 550* 5. pdpra pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji (U) števil pripravljenih prjektv 0 1 *Opmba: Če b pdjetje izkristil ugdnsti iz 1. instrumenta, se dsežena vrednst kazalnika prišteje k vrednsti kazalnika pri prvem instrumentu. 22

23 Načela prgrama Glede na glbalne razvjne izzive kt s knkurenčnst, invacije in trajnst, je Prgram POMURJE 2017 zamišljen kt način spdbujanja primerjalnih prednsti in uprabe ptencialv regije. Z perativnega vidika je predvsem namenjen pdpri pri izkriščanju prilžnsti v regiji (dsegljivi prispevki h knkurenčnsti, pvečanju znanja, prepznavnsti in trajnsti). Trajnstni razvj (gspdarski, družbeni in kljski) je en d splšnih načel pri razvju in izbru prjektv v kviru izvedbe Prgrama POMURJE Med ključne dejavnike razvja Pmurske regije lahk štejem tudi invativnst. Reginalni invacijski sistemi pstajaj v mednardn pvezanem mrežnem gspdarstvu vse pmembnejši. Zmanjšuje se pmen državnih meja, držav in nacinalnih gspdarstev, dlčilni pa pstajaj aglmeracije, industrije, grzdi in mreže. Jasn je izražena ptreba p dkrivanju nvih pti, nvega inštrumentarija in rdij, nvih prizvdv, pstpkv in tudi nvih partnerjev. Invacije je treba vključiti v prenv in nadgradnj bstječih rešitev ter uprab dbrih praks predvsem na pdrčju trženja, razvja in pvečevanja kakvsti prizvdnje in prizvdv. Pgst gred z rk v rki z aktivnstmi za razvj člveških virv. Partnerstv med teritrialnimi ravnmi ter javnim in zasebnim sektrjem pri dlčanju in uresničevanju razvjnih ciljev. Z mreženjem se vzpstavij strukture za sdelvanje med različnimi akterji z različnimi pgledi, interesi, pričakvanji, dlžnstmi in načeli. Cilj teh struktur je sdelvanje predvsem z redn izmenjav infrmacij, izkušenj ter usklajevanjem skupnih strategij in dejavnsti. Enake mžnsti. Pri Prgramu POMURJE 2017 je treba upštevati enak plžaj mških in žensk ter preprečevati diskriminacij na pdlagi spla, nardnsti, rase ali etničnega prekla, vere ali prepričanja, invalidnsti, starsti, splne usmerjensti ali kakršne kli druge sebne kliščine. Enake mžnsti se bd zagtavljale z enakim bravnavanjem vseh skupin prebivalstva pri dstpu d zapslitve, samzapslitve in pklica, pri dstpu d vseh blik in vseh ravni karierne usmeritve in svetvanja ter pklicnega in strkvnega izbraževanja. Prav z vključitvij enakih mžnsti v vse kncepte in aktivnsti bm dsegli ravntežje in pravičn bravnav vseh skupin prebivalstva. 23

24 6. INSTRUMENTI PROGRAMA POMURJE 2017 Prgram POMURJE 2017 zajema te instrumente, ki s bili dlčeni z zaknm: 1. spdbujanje začetnih investicij pdjetij in ustvarjanja nvih delvnih mest, 2. spdbujanje razvja člveških virv, 3. spdbujanje scialnega pdjetništva, 4. prmcija regije, da bi privabili tuje in dmače investicije, 5. pdpra pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji. Pet instrumentv Prgrama pmeni pvezan celt, s kater se želi prispevati k pspešitvi gspdarskih in s tem tudi drugih družbenih dejavnsti v Pmurski regiji. Osrednja instrumenta sta zat spdbujanje začetnih investicij pdjetij in ustvarjanje nvih delvnih mest ter razvj člveških virv. Predvsem prvi instrument b pmenil največj prepznavnst uspešnsti izvajanja zakna. Dlgrčn pa bd prav tak pmembni učinki spdbujanja scialnega pdjetništva in aktivnsti za privabljanje investitrjev Instrument 1: spdbujanje začetnih investicij pdjetij in ustvarjanja nvih delvnih mest V instrument 1 se pleg javnega razpisa spdbujanja začetnih investicij vključujej tudi sredstva za javni razpis za zagn nvustanvljenih pdjetij, mikrkrediti in ugdni razvjni krediti. Skupni znesek beh sklpv instrumenta v psameznih letih ne sme preseči vste, ki je navedena v finančni tabeli tega Prgrama. Namen instrumenta in cilji: spdbujanje začetnih investicij pdjetij na bmčju izvajanja zakna, ustvarjanje nvih delvnih mest, prestrukturiranje gspdarstva regije v smeri dviga net ddane vrednsti, spdbujanje razvja nvih prizvdv in tehnlgij, stritev, tehnlških in ne tehnlških invacij, pplnjevanje nezasedenega prstra v pslvnih in gspdarskih cnah, investicije na degradiranih bmčjih, varvanih bmčjih narave, ki s skladni z mejitvami bmčja ter v puščenih gspdarskih bjektih, ki nis v funkciji. spdbude za zagn nvustanvljenih pdjetij. Upravičenci in bmčje izvajanja: Upravičenci s vse pravne in fizične sebe, ki se ukvarjaj z gspdarsk dejavnstj, razen pravnih seb v javni lasti, in bd investicij izvedle na bmčju izvajanja zakna. D pmči nis upravičeni prjekti s pdrčja trgvine in igralništva ter prjekti, ki lahk kandidiraj na razpisih Ministrstva za kmetijstv, gzdarstv in prehran iz naslva Prgrama razvja pdeželja Mala in srednja pdjetja s pdjetja, kt jih dlča prilga I Uredbe 651/2014/EU. Način izvajanja instrumenta: Spdbujanje začetnih investicij in spdbude za zagn nvustanvljenih pdjetij se bd izvajale z javnimi razpisi, p zakndaji izvrševanju državnega prračuna. Spdbude za zagn nvustanvljenih pdjetij Javne razpise za zagn nvustanvljenih pdjetij b izvajal Slvenski pdjetniški sklad (SPS). Ob izplnjevanju prgramskih in izvedbenih pravil izvajanja evrpske khezijske plitike v prgramskem bdbju b lahk za javni razpis sredstva sfinanciranja zagtvila tudi Evrpska unija, in sicer iz Evrpskega sklada za reginalni razvj (ESRR). Predmet javnega razpisa je sfinanciranje 24

25 (subvencije) peracij nvustanvljenih pdjetij, delujčih na prblemskih pdrčjih z visk brezpselnstj. Namen razpisa je spdbuditi zagn nvustanvljenih pdjetij v prblemskih bmčjih z visk brezpselnstj. S pdpr se izbljša pslvanje in realizacija razvjnih ptencialv z namenm zniževanja stpnje umrljivsti pdjetij v začetnem bdbju pslvanja ter izbljša lastna knkurenčnst na dmačih z. tujih trgih. Zasledujeta se razvj pdprtih pdjetij in uspešen prens idej pdjetnih psameznikv in skupin v tržn uspešne pdjeme in ustvarjanje nvih pdjetij s ptencialm rasti, s pudarkm na razvju in kmercializaciji prizvdv, prcesv in stritev. Cilji javnega razpisa s: zmanjšanje razvjnega zastanka v prblemskih bmčjih z visk brezpselnstj, nva delvna mesta in zapslvanje, zagn nvih pdjetij. Predvidena višina nepvratnih sredstev p razpisu znaša d EUR za let 2016 in d EUR za let 2017, pri čemer b kvirna višina sfinanciranja za upravičenca znašala d največ EUR letn (b zagtavljanju primerljivsti višine pdpr za pdbne namene). Spdbujanje začetnih investicij Javni razpisi za spdbujanje začetnih investicij bd izvedeni v treh vsebinskih sklpih: sfinanciranje večjih investicijskih prjektv, v višini d EUR d EUR sfinanciranje večjih začetnih investicij, v višini d EUR d EUR, v pdjetjih, ki ustvarjaj nva delvna mesta in sfinanciranje manjših začetnih investicij v pdjetjih, v višini d EUR d EUR. Javne razpise b izvajal ministrstv v sdelvanju z Reginaln razvjn agencij za Pmurje (v nadaljevanju: RRA) p pgdbi izvajanju zakna in/ali drugimi ministrstvi zirma izvajalskimi institucijami. Pmč se ddeli b zagtvitvi ustreznega zavarvanja. Ministrstv b sredstva ddeljeval v skladu z Uredb ddeljevanju reginalnih državnih pmči ter načinu uveljavljanja reginalne spdbude za zapslvanje ter davčnih lajšav za zapslvanje in investiranje (Uradni list RS, št 93/14) in reginaln shem državnih pmči (št. sheme: BE ). Pmč se lahk ddeli za sfinanciranje začetnih nalžb v snvna predmetena in nepredmetena sredstva pri: vzpstavitvi nvega brata, širitvi bstječega brata, diverzifikaciji izdelkv brata z nvimi ddatnimi izdelki, bistveni spremembi prizvdnega prcesa v bstječem bratu. Opredmetena snvna sredstva s zemljišča, zgradbe, prema in strji. Nepredmetena snvna sredstva s prens tehnlgije z nakupm patentv, licenc, knw - hwa ali nepatentiranega tehničnega znanja. Nepsreden nakup premženja pdjetja, ki je prenehal pslvati ali bi prenehal pslvati, če ne bi bil prdan, se šteje kt začetna nalžba, če je pdjetje kupil nedvisen kupec. Pri nakupu pdjetja se šteje kt začetna nalžba stršek nakupa snvnih sredstev pdjetja, če s kupljena d tretje sebe p tržnih pgjih. Nakup delnic ali deleža pdjetja se ne šteje kt začetna nalžba. Najvišja dvljena stpnja državne pmči lahk znaša d 25 dsttkv upravičenih strškv nalžb ali strškv ustvarjenih delvnih mest pvezanih z investicij za velika pdjetja, izražen v brut ekvivalentu dtacije, ne glede na t iz katerih javnih virv je pmč ddeljena. Za srednja pdjetja se 25

26 tak dlčena zgrnja meja lahk pveča za 10 dsttnih tčk in za mala pdjetja 20 dsttnih tčk, razen za pdjetja, ki pslujej v sektrju transprta. Prjekti s lahk večletni. Sredstva, ki s dbrena za tekče let, mraj biti prabljena v tekčem letu. Za sfinanciranje večjih začetnih investicij v pdjetjih, ki ustvarjaj nva delvna mesta, se lahk nepvratna sredstva ddelij kt: subvencija za začetn investicij subvencija brestne mere za kredit za začetn investicij. Za sfinanciranje manjših začetnih investicij v pdjetjih, se nepvratna sredstva lahk tudi ddelij skupaj s kreditm v kviru Pmurske garancijske sheme. Ddelij se kt subvencija za začetn investicij in/ali kt subvencija brestne mere. Pdjetje, ki pridbi garancij pmurske garancijske sheme za bančni kredit, je d prabe razplžljivih sredstev upravičen tudi d subvencije brestne mere za ta kredit in/ali d subvencije za začetn investicij. Pravil kumulacije: Zgrnja meja intenzivnsti državne pmči, p shemi, p kateri se b ddeljevala državna pmč, velja, ne glede na t, iz katerih javnih virv (sredstva bčinskih prračunv, državnega prračuna ali mednardnih virv) je pmč ddeljena in ali je pmč ddeljena p več shemah hkrati. Državna pmč za začetne nalžbe in državna pmč za ustvarjanje nvih delvnih mest, pvezanih z začetnimi nalžbami, se lahk združita b upštevanju meje intenzivnsti. Če s strški investicije, ki s upravičeni d državnih pmči, v celti ali deln upravičeni tudi d pmči za druge namene ali p drugih shemah, veljaj za skupni del upravičenih strškv najugdnejši pgji iz psameznih shem. Državna pmč za investicij se ne sme združevati z državn pmčj, ddeljen p pravilu de minimis, glede na iste upravičene strške, če bi s tem presegla intenzivnsti. Pgji/Pravila sfinanciranja začetnih investicij: Prejemnik pmči mra prispevati lastna sredstva v višini najmanj 25 dsttkv upravičenih strškv, ki ne smej vsebvati javnih sredstev. Za lastna sredstva se štejej sredstva upravičenca in pridbljeni krediti p tržnih pgjih. Nalžbeni prjekt mra stati v regiji vsaj 5 let p knčani nalžbi. Če s prejemniki reginalne državne pmči mala in srednja pdjetja, mra prjekt stati v regiji vsaj 3 leta p knčani nalžbi. Reginaln državn pmč je mgče ddeliti sam, če je prsilec zanj vlžil vlg za ddelitev državne pmči pred začetkm izvajanja prjekta. Za začetek izvajanja prjekta z. upravičensti strškv se šteje datum ddaje vlge. Reginaln državn pmč velikemu pdjetju je mgče ddeliti sam, če je pleg tega, da prjekt izplnjuje pgj iz prejšnjega dstavka, prsilec analiziral mžnst izvedbe prjekta s prejet reginaln državn pmčj in brez nje. Analiza prsilca mra ptrditi, da b upravičenec zaradi prejete reginalne državne pmči izplnil enega d naslednjih meril: dejansk pvečal stvarn velikst prjekta ali aktivnsti, ki jih b izvajal, dejansk pvečal bseg prjekta ali aktivnsti, ki jih b izvajal, v stvarni ali finančni bliki, zaradi prejete reginalne državne pmči, skrajšal dejanski čas, ki ga b prsilec prabil za dknčanje prjekta, dejansk pvečal finančn vrednst prjekta ali aktivnsti, ki jih b izvajal,ali da prjekta brez prejete reginalne državne pmči, ne bi bil mžn izpeljati. 26

27 Nematerialne nalžbe se mraj uprabljati izključn v pdjetju, ki je prejel reginaln državn pmč. Obravnavati jih je treba kt sredstva, ki se amrtiziraj. Kupljena mraj biti d tretje sebe p tržnih pgjih, vključena mraj biti v snvna sredstva pdjetja in mraj vsaj pet let stati v velikem pdjetju in tri leta v malem ali srednjem pdjetju, ki je prejel reginaln državn pmč. Zgrnja meja intenzivnsti reginalne državne pmči velja ne glede na t, iz katerih javnih virv (sredstva bčinskih prračunv, državnega prračuna ali mednardnih virv) je pmč ddeljena in ali je pmč ddeljena p več shemah hkrati. Reginalna državna pmč za začetne nalžbe in reginalna državna pmč za ustvarjanje nvih delvnih mest, pvezanih z začetnimi nalžbami, se lahk združita, b upštevanju meje intenzivnsti. Reginalna državna pmč za investicij, se ne sme združevati s pmčj, ddeljen p pravilu»de minimis«glede na iste upravičene strške, če bi s tem presegla mej intenzivnsti. Kadar pdjetje prejme pmč v bliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih p prejemu tveganega kapitala, zaprsi za pmč, znaša najvišja dvljena stpnja intenzivnsti pmči lahk d 24 dsttkv upravičenih strškv nalžb ali strškv ustvarjenih delvnih mest, pvezanih z investicij za velika pdjetja, izražen v brut ekvivalentu dtacije. Za srednja pdjetja se tak dlčena zgrnja meja lahk pveča za 8 dsttnih tčk in za mala pdjetja 16 dsttnih tčk, razen za pdjetja, ki pslujej v sektrju transprta. Za mala in srednja pdjetja, ki s prejela pmč v bliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih p prejemu tveganega kapitala, zaprsij za pmč, lahk znaša najvišja dvljena stpnja intenzivnsti pmči d 40 dsttkv upravičenih strškv. Upravičeni strški: strški nakupa zemljišč, gradnja in nakup bjektv, nakup strjev in preme, strški nematerialnih nalžb, ki pmenij prens tehnlgije z nakupm patentiranih pravic, licenc, knw-hwa in nepatentiranega tehničnega znanja, brut plača in bvezni prispevki za scialn varnst. Strški nakupa zemljišč lahk znašaj največ 10 % upravičenih strškv. Strški, ki s pvezani z zakupm sredstev, ki nis zemljišča ali zgradbe, se štejej za upravičene strške sam pd pgjem, če je zakup izveden v bliki finančnega zakupa in zakupna pgdba vsebuje dlčbe bveznem nakupu sredstev p izteku zakupa. Strški zakupa zemljišč in zgradb se štejej za upravičene strške, če je zakupna pgdba sklenjena za bdbje najmanj petih let p predvidenem dknčanju nalžbe za velika pdjetja in najmanj treh let za mala in srednja pdjetja. Razen pri malih in srednjih pdjetjih in pri prevzemih mraj biti nabavljena snvna sredstva nva. Pri prevzemu je treba vrednst snvnih sredstev, pridbljenih z državn pmčj ddeljen še pred nakupm, dšteti d vrednsti sredstev, ki s predmet nakupa. Upravičeni strški za ustvarjanje delvnih mest, pvezanih z izvedb začetne nalžbe s tudi strški dela na nv zapslenih delavcev za največ dveletn bdbje, ki lahk zajemaj brut plač in bvezne prispevke za scialn varnst. Pvezanst z izvedb začetne nalžbe pmeni, da se nanašaj na dejavnst, za kater je bila izvedena nalžba in s ustvarjena ter zasedena v treh letih p knčani nalžbi. Upštevaj se tudi delvna mesta, ustvarjena v treh letih p knčani nalžbi zaradi pvečanja stpnje izkriščensti zmgljivsti s pmčj nve nalžbe. Pvečanje števila delvnih mest, ki s nepsredn vezana na investicij, se ugtavlja kt net pvečanje v primerjavi s pvprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Nva delvna mesta, dprta na pdlagi začetne nalžbe, mraj stati v regiji najmanj pet let, štet d datuma, k je bil delvn mest prvič zaseden. Pri 27

28 malih in srednjih pdjetjih se ta dba skrajša na tri leta, štet d datuma, k je bil delvn mest prvič zaseden. V pdjetjih, ki pslujej v sektrju transprta, strški nakupa transprtne preme (premičn premženje), ne spadaj med upravičene strške. Upštevaj se tudi vse mejitve uprabe, dlčene v 8. členu Uredbe ddeljevanju reginalnih državnih pmči ter načinu uveljavljanja reginalne spdbude za zapslvanje ter davčnih lajšav za zapslvanje in investiranje (Uradni list RS št. 93/14). Mikrkrediti Ključni cilji instrumenta mikrkrediti s: izbljšanje dstpa malih in srednjih pdjetij (v nadaljevanju: MSP) d ugdnih virv dlžniškega financiranja, ki se kaže predvsem v: - nižji brestni meri, - nižjih zavarvalnih zahtevah, - rčnsti kredita, - mžnsti kriščenja mratrija pri vračilu kredita, - mgčiti MSP dstp d virv financiranja p ugdnih pgjih financiranja ter z mejitvij izvajanja prekmernih pstpkv dbritve kredita (enstavnejši in hitrejši pstpek pridbitve kredita), spdbujanje zasebnih vlaganj na prblemskem bmčju. Vsebina in način izvajanja: Instrument se b izvajal z javnimi razpisi v bliki mikrkreditv za financiranje rasti in razvja pdjetij, investicij in tekčega pslvanja. Skupine upravičencev s mikr, mala in srednje velika pdjetja. Zagtvljeni jim bd krediti p ugdnih pgjih financiranja ter z mejitvij izvajanja prekmernih pstpkv dbritve kredita (enstavnejši in hitrejši pstpek pridbitev kredita). Javne razpise b izvajal Slvenski pdjetniški sklad p pgdbi z ministrstvm. Iz prračunske pstavke ministrstva bd sredstva namensk prenesena na Slvenski pdjetniški sklad. Upravičen stršek p pgdbi je pleg sredstev za mikrkredite pdjetjem tudi kritje rizikv in strškv izvajanja instrumenta. Prejemniki sredstev: Prejemniki sredstev s mikr, mala in srednje velika pdjetja. Za predelitev MSP se upštevaj dlčila iz Prilge 1 Uredbe Kmisije (ES) št. 651/2014, z dne Upštevati je treba tudi drugi dstavek 6. člena Prilge 1 Uredbe Kmisije (ES) št. 651/2014, ki gvri tem, da se za pdjetje, ki ima partnerska pdjetja ali pvezana pdjetja, pdatki, tudi glede števila zapslenih, dlčij na pdlagi računvdskih izkazv in drugih pdatkv pdjetja ali na pdlagi knslidiranih zaključnih računv pdjetja, v katerega je pdjetje vključen za namene knslidacije, če ti bstajaj. Pdatkm se prištejej pdatki za vsak partnersk pdjetje. Pdrbneje bd prejemniki pmči predeljeni v javnem razpisu. Sheme državnih pmči: Sredstva bd ddeljena v skladu s shem državnih pmči Prgram izvajanja finančnih spdbud ministrstva de minimis (št. sheme: M ), ali p nvi shemi državnih pmči, ki b nadmestila bstječ. Tudi, če nis navedeni v prgramu, se pri ddeljevanju državnih pmči upštevaj vsi pgji ddeljevanja iz navedene sheme. Ostali pgji in merila bd dlčeni v javnem razpisu. Skupni znesek pmči, ddeljen istemu pdjetju knčnemu prejemniku na pdlagi pravila de minimis, ne sme presegati evrv v bdbju treh let d zadnjega prejema takšne pmči ne glede na blik ali namen pmči. 28

29 Pmč v bliki psjil se bravnava kt pregledna pmč de minimis. Pregledna pmč je pmč, za kater je mgče ekvivalent nepvratnih sredstev natančn vnaprej izračunati brez kakršnekli ptrebe p ceni tveganja. V primeru psjil se brut ekvivalent nepvratnih sredstev izračuna na pdlagi referenčne brestne mere, ki se je uprabljala b njegvi ddelitvi. Pmč p pravilu de minimis se ne sme kumulirati s pmčj v zvezi z istimi upravičenimi strški ali pmčj za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšn kumulacij presegla največja intenzivnst pmči ali znesek pmči. Pmč p pravilu de minimis, ddeljena v skladu z uredb 1407/2013/EU, se lahk kumulira s pmčj p pravilu de minimis, ddeljen v skladu z Uredb Kmisije (EU) št. 360/2012 d zgrnje meje, dlčene v uredbi 360/2012. Pmč p pravilu de minimis, ddeljena v skladu z uredb 1407/2013/EU, se lahk kumulira s pmčj p pravilu de minimis, ddeljen v skladu z drugimi uredbami de minimis d ustrezne zgrnje meje. Upravičeni strški: Upravičeni s strški v skladu s priglašen shem državnih pmči p pravilu»de minimis«. Med upravičene strške se upštevaj izdatki za materialne nalžbe (nakup preme, gradnja ali nakup pslvnih prstrv, ), nematerialne nalžbe (nakup patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja), bratna sredstva (nakup materiala, blaga, denar za financiranje stritev, prmcije, plač, davčnih bveznsti, strškv testiranja, ) ter strški bresti bstječih kmercialnih kreditv (strški, ki jih zaračunavaj banke): upštevaj se nezapadle in zapadle bveznsti d dbaviteljev, vendar zapadle le d rčnsti 60 dni, in drugi strški, ki se pdrbneje predelij v javnem razpisu. Nakup je dvljen izvesti le d tretjih seb p tržnih pgjih. Tretja seba ne sme biti več kt 25-dsttn pvezana (lastniški delež ali glasvalne pravice) s pdjetjem, ki je knčni upravičenec. Prav tak se nakup ne sme izvesti d seb v srdstvenem razmerju z lastnikm pdjetja ali d fizične sebe. Med upravičene strške ne spadaj strški nakupa vzil za prevz tvra v pdjetjih, ki pravljaj kmercialni cestni tvrni prevz. Pmč za kritje strškv študija ali svetvalnih stritev, ptrebnih za uvajanje nvega ali bstječega prizvda na nvem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pmč dejavnstim, pvezanim z izvzm. Iz pravne pdlage priglašene sheme izhaja, da pmč ne b namenjena za aktivnsti, pvezane z izvzm, k je pmč nepsredn vezana na izvžene kličine, vzpstavitev in delvanje distribucijskega mrežja ali na druge tekče izdatke, pvezane z izvzn aktivnstj. Prav tak pmč ne b dvljena v primerih, k bi se uprabi dmačega blaga dajal prednst pred uprab uvženega blaga. Med upravičene strške ne spada nakup vzil za cestni prevz tvra. Pgji: Pdjetje, ki kandidira za mikrkredit, mra izplnjevati naslednje pgje: imeti zagtvljen trg (dkazvanje iz tekčega/mesečnega pslvanja (bilanc in drugih izkazv) in s predlžitvij pgdb s kupci), bnitetna cena pdjetja p bnitetnem mdelu S.BON AJPES (na pdlagi zadnjih bjavljenih računvdskih izkazv) mra dsegati cen d SB1 d vključn SB8 zirma pd psebnimi pgji cenjevanja tudi za bnitet SB9, kar pmeni, da je zmžnst pravnavanja bveznsti vsaj pvprečna. Najnižji znesek kredita znaša evrv, najvišji pa evrv. 29

30 Upravičeni strški nis mejeni, upštevaj se strški z DDV. Kredit lahk krije d 100 dsttkv vrednsti upravičenih strškv. Obrestna mera za pgdbene bresti se subvencinira za čas d dneva prejetja sklepa d zaključka psla ali nalžbe, za kater je najeti kredit pridbljen. Obrestna mera je fiksna, dlčena v % p.a. (z besed: dsttki letn). Obrestn bdbje, za kater se bračunava pgdbena brestna mera, je mesečn. Strški dbritve kredita se zaračunaj v višini 0,5 % enkratn b dbritvi kredita. Najkrajša rčnst kredita je 12 mesecev, najdaljša pa 60 mesecev. Najdaljši mžni mratrij na dplačil glavnice je 6 mesecev. Začetek mratrija se začne z zapadlstj rka za črpanje kredita. Način dplačevanja kredita je mesečni, brčni. Zavarvanje kredita: 2 menici pdjetja in sebn prštv vsaj enega lastnika pdjetja. V kviru psameznih razpisv se lahk pgji še ddatn dlčij ali mdificiraj, skladn z dlčili pgdbe med Slvenskim pdjetniškim skladm in ministrstvm. Ugdni razvjni krediti za začetne investicije Namen in cilji: Namen instrumenta je pmč pdjetjem pri izvajanju investicij. Ključni cilji: spdbujanje bsega investicij pdjetij na prblemskem bmčju, hranitev delvnih mest, prestrukturiranje gspdarstva na prblemskem bmčju, pplnjevanje nezasedenega prstra v pslvnih in gspdarskih cnah, investicije na degradiranih bmčjih, varvanih bmčjih narave, ki s skladni z mejitvami bmčja ter v puščenih gspdarskih bjektih, ki nis v funkciji. Vsebina in način izvajanja: Razvjne kredite za začetne investicije pdjetij b ddeljeval Slvenski reginaln razvjni sklad na pdlagi svjega pslvnega in finančnega načrta. Iz prračunske pstavke ministrstva bd sredstva namensk prenesena na Slvenski reginaln razvjni sklad. Upravičen stršek p pgdbi je pleg sredstev za kredite tudi kritje rizikv in strškv izvajanja instrumenta. Sredstva bd ddeljena skladn z Uredb ddeljevanju reginalnih državnih pmči ter načinu uveljavljanja reginalne spdbude za zapslvanje ter davčnih lajšav za zapslvanje in investiranje (Uradni list RS, št 93/14) in reginaln shem državnih pmči (št. sheme: BE ). Pgji in merila bd dlčeni v javnih razpisih Instrument 2: spdbujanje razvja člveških virv Instrument je sestavljen iz dveh sklpv. Prvi se nanaša na zapslitve diplmantv v razvjnih pdjetjih, drugi pa se nanaša na aktivacij mladih talentv zirma na prgram za razvj pslvnih idej in njihv preizkus v praksi. Namen instrumenta in cilji: S tem instrumentm se bd spdbujale zapslitve diplmantv in ustrezn prekvalificiranje delvne sile v Pmurski regiji ter uspsabljanje za nve izzive. Spdbude bd pvečale mžnsti za nv zapslvanje in ustvarjanje nvih delvnih mest za visk izbražen kader. S tem instrumentm se b spdbujal tudi ustvarjalne psameznike in skupine pri zagnu nvih invativnih pdjetij in 30

31 samzapslvanju v Pmurski regiji, za katere je značilna višja vsebnst znanja v stritvah ali prizvdih in ptencial rasti. S tem se želi pvečati zanimanje in interes kadrv za pdjetnišk aktivnst v regiji. Pri tem instrumentu se načrtujej predvsem: vključevanje diplmantv viskšlskega, univerzitetnega in pdiplmskega študija v del na razvjnih prjektih v bstječih pdjetjih in ustvarjanje razmer za trajn vključevanje pmurskih in drugih diplmantv v delvanje regijskega gspdarstva. pvečati števil nv nastalih pdjetij v Pmurju, na pdlagi spdbud v tista pdjetja zirma psameznike, ki ustanavljaj pdjetja z višj vsebnstj znanja v stritvah ali prizvdih in imaj ptencial rasti. Prvi sklp Instrumenta 2: Prjektn sfinanciranje vključevanja diplmantv v del na razvjnih prjektih pdjetij Cilji s: pvečanje deleža zapslvanja diplmantv viskšlskega, univerzitetnega in pdiplmskega študija v Pmurski regiji, ustvarjanje razmer za trajn vključevanje izbraženih prebivalcev Pmurske regije v dmača pdjetja. Način izvajanja: Instrument (spdbude zapslitve diplmantv v razvjnih pdjetjih) se b izvajal prek javnega razpisa vključevanje diplmantv v del na razvjnih prjektih pdjetij. Pri prjektnem sfinanciranju razvja kadrv v pvezavi s tehnlškimi pdjetji b RRA izvajala nalge v javnem interesu p pgdbi z ministrstvm. Predvidma se bd te nalge nanašale na: zbiranje ptreb p razvjnih prjektih v pdjetjih in ptrebnih kadrih, diplmantih viskšlskega, univerzitetnega in pdiplmskega študija, izvajanje drugih nalg v javnem interesu p pgdbi z ministrstvm. Vsebina: Instrument pdpre b namenjen pdjetjem na bmčju izvajanja zakna in b sfinanciral del diplmantv (nepvratna sredstva) viskšlskega, univerzitetnega in pdiplmskega študija, ki bd v bliki prjektn naravnanega dela v pdjetjih, pmagali pri razvju invativnih izdelkv, prcesv in stritev, s katerimi želi dlčen pdjetje priti na trg in s čimer želi izbljšati učinkvitst in dbičknsnst svjega pslvanja. Diplmanti bd prjektn zapsleni v pdjetju v dlčenem časvnem bdbju, predvidma med 9 in 18 meseci, in sicer: diplmanti viskšlskega študija z. 1. blnjske stpnje predvidma največ 9 mesecev, stali predvidma največ d 18 mesecev. Javni razpis upravičencem je namenjen zbiranju prijav pdjetij iz bmčja izvajanja zakna, ki bi želela zapsliti strkvnjake, diplmante viskšlskega, univerzitetnega in pdiplmskega študija, za pmč pri izvajanju razvjnih prjektv (cilj takega prjekta mra biti vpeljava nvega izdelka, prcesa ali stritve v na trg). Diplmanti bd zapsleni v pdjetju, ki b psameznega diplmanta izbral. Pdjetjem, kjer bd delali diplmanti v dlčen časvnem bdbju na prjektu, bd sfinancirani strški plač vključenih kadrv (d višine-brut II). Regres, ptni strški in malica pa s stršek deldajalca. Cilj javnega razpisa je spdbuditi razvjn in invacijsk dejavnst pmurskih pdjetij, krepiti sdelvanje med diplmanti in pdjetji na razvjnih prjektih in spdbuditi pdjetja k njihvi zapslitvi tudi p izteku dlčenega prjektnega rka. 31

32 V kviru prjekta je predviden javni razpis za pdjetja in javni pziv za diplmante. Za diplmante se štejej psamezniki, ki imaj zaključene vse bveznsti viskšlskih prgramv iz I., II. ali III. blnjske stpnje z. enakvredn izbrazb p starih prgramih in iščej zapslitev, vključn s tistimi, ki s prijavljeni na Zavdu RS za zapslvanje kt brezpselne sebe, vendar ne več kt 12 mesecev. Pdjetja se bd prijavila z izplnjen prijavn dkumentacij, ki b vključevala pis prjekta (razvj nvega izdelka, prcesa ali stritve), prfil diplmanta, ki ga pdjetje ptrebuje za pmč pri razvju prdukta, pdatke mentrju, ki b vdil del diplmanta, itd. Javni razpisi se bd izvajali na pdlagi sheme»de minimis«. Upravičenci s vse pravne in fizične sebe, ki se ukvarjaj z gspdarsk dejavnstj, ne glede na njihv pravn blik (v nadaljnjem besedilu: pdjetja) na bmčju izvajanja zakna. Pmč b ddeljena v bliki nepvratnih sredstev. Vključevala b pvrnitev upravičenih strškv v skladu z dlčbami pgdbe. Upravičeni strški mraj biti nepsredn pvezani s psameznim pdprtim prjektm, v katerega s nepsredn vključeni kadri v kviru izvajanja tega dela instrumenta. Upravičeni strški s lahk: strški plač zapslenih diplmantv na prjektu, predvidma d višine brut 2. Skupni znesek pmči, ddeljen istemu prejemniku na pdlagi pravila»de minimis«ne b presegel ,00 evrv v bdbju zadnjih treh prračunskih let, ne glede na blik ali namen pmči (v primeru pdjetij, ki delujej v cestnprmetnem sektrju, znaša zgrnja dvljena meja pmči ,00 evrv). Od prejemnika se pridbi pisn izjav, da za iste upravičene strške ne prejema pmči p drugih predpisih zirma da s predvidenim zneskm pmči»de minimis«nis presežene predpisane intenzivnsti. De minimis pmč ni dvljena v naslednjih sektrjih: ribištva in ribgjstva, premgvništva, primarne prizvdnje kmetijskih prizvdv iz seznama v Prilgi I k Pgdbi ustanvitvi Evrpske skupnsti, pmči, ddeljene pdjetjem, ki delujej na pdrčju predelave in trženja kmetijskih prizvdv iz seznama v Prilgi I k Pgdbi v naslednjih primerih: i. če je znesek pmči dlčen na pdlagi cene ali kličine zadevnih prizvdv, ki s kupljeni d primarnih prizvajalcev ali jih zadevna pdjetja daj na trg, ii. če je pmč pgjena s tem, da se deln ali v celti prenese na primarne prizvajalce ter pdjetjem v težavah. Drugi sklp instrumenta 2: Aktivacija mladih talentv - prgram za razvj pslvnih idej in njihv preizkus v praksi Namen instrumenta: S tem instrumentm se b spdbujal pvezvanje mladih (bdčih kadrv) z gspdarstvm (s perspektivnimi pdjetji iz regije) b strkvni pdpri zunanjih mentrjev. Mladim b mgčen nepsredn del na knkretnem pdjetniškem izzivu s pmčj katerega se bd lahk predstavili pdjetjem že v fazi frmalnega izbraževanja. Z instrumentm se b prav tak spdbujal kreativne psameznike (talente) in skupine pri iskanju in sustvarjanju nvih invativnih in tehnlšk naravnanih pdjetniških zamisli, ki predstavljaj ptrebni, vendar ne zadstni pgj za pvečanje števila pdjetij ter pvečanje stpnje preživetja pdjetij v zgdnji fazi razvja. 32

33 Za vsa nvnastala pdjetja, ki iščej kreativn, dinamičn in spdbudn klje za ustvarjanje in vsakdanje del bd v Pmurskem tehnlškem parku na razplag delvna mesta v sklpu prstrv PTP (c-wrking, pisarne ). Pri tem instrumentu se načrtuje: pvezvanje perspektivnih pdjetniških idej bstječih pdjetij iz regije z mladimi talenti (dijaki, študenti) in izvedba uspsabljanj p sdbnih pdjetniških metdah za t ciljn skupin, iskanje talentv in izvedba uspsabljanj ter natečajev za ptencialne pdjetnike in mlada pdjetja, aktivacija talentv in pnudba prstrskih kapacitet in pdprnih stritev za ptencialne pdjetnike in mlada pdjetja. Cilji instrumenta: identifikacija mladih talentv in spdbujanje pvezvanja mladih talentiranih kadrv z dmačim gspdarstvm b strkvni pdpri mentrjev, preprečevanje bega mžganv iz regije in pvečanje regijskega pdjetniškega ptenciala, ustvarjanje razmer za staln vključevanje psameznikv iz ciljne skupine v pdjetja, prens znanja in prakse med izbraževaln in gspdarsk sfer, pvečanje števila realiziranih pdjetniških idej, izbljšanje stpnje preživetja pdjetij. Ciljna skupina: študenti in dijaki šl in fakultet, ki svje prgrame izvajaj v Pmurju, brezpselni iskalci zapslitve d 30 let. Opis aktivnsti: Aktivnsti s strukturirane v 3 delvne sklpe, katerih prces izvedbe se b izvedel v dveh ciklih: prvi cikel izvedbe vseh aktivnsti v letu 2016 in drugi cikel izvedbe vseh aktivnsti v letu Način izvajanja instrumenta: Upravičenec tega instrumenta b Pmurski tehnlški park kt edini subjekt invativnega klja iz Pmurja vpisan v Evidenc A, ki j vdi Javna agencija RS za spdbujanje pdjetništva, internacinalizacije, tujih investicij in tehnlgije (SPIRIT) skladn s pravilnikm vdenju evidence subjektv invatinvega klja (URL RS št. 25/2008). DELOVNI SKLOP 1: Identifikacija pdjetniških prilžnsti in mladih talentv Gre za aktivnsti nabra dbrih praks preteklih let, kt tudi za nve pristpe, ki imaj skupni namen idnetifikacije pdjetniških idej in talentv. V kviru delvnega sklpa se bd izvedle naslednje aktivnsti: 1.1. Mtivacijske in prmcijske delavnice na pmurskih srednjih in viskih šlah. Z izvedb mtivacijskih delavnic na šlah se b večjemu številu dijakv in študentv pnudil pdjetniške vsebine in jih mtiviral za udeležb v skupnih prjektih s pdjetji. Predstavil se b delvanje subjektv invativnega klja in nabr pdprnih stritev Dgdki karierne rientacije za brezpselne iskalce zapslitve. Izvedba mtivacijskih delavnic za brezpselne iskalce zapslitve stare d 30 let za nudenje celvitih infrmacij kariernih mžnstih, tak v smeri zapslvanja in razvijanja kmpetenc v smeri krepljenja pdjetnsti in vstpa na pdjetnišk pt. V kviru delavnic se b identificiral sebe za del na skupnih prjektih s pdjetji Nabr pdjetniških prjektv. Dgdki in individualni sestanki bd izvedeni z namenm identifikacije zainteresiranih pdjetij za sdelvanje, pri čemer se b identificiral aktualne pdjetniške izzive, katere se b reševal v kviru pdjetniških prjektv s strani mladih in s pmčj mentrjev. Pdjetja bd na ta način preverila spsbnst bdčih kadrv in mladi bd pridbili mžnst, da pkažej svje znanje in spsbnsti ter si tak lajšaj pridbitev zapslitve ali samzapslitve. 33

34 DELOVNI SKLOP 2: Aktiviranje talentv na pdjetniških prjektih. V kviru delvnega sklpa se b blikval pdjetniške skupine in izvedl pdjetniški prgram s ciljem pripraviti prjektne nalge Oblikvanje pdjetniških skupin z mentrji. Na pdlagi identificiranih nsilcev pdjetniških prjektv, izbraževalnih institucij in mentrjev ter nabra mladih (dijaki, študenti, brezpseln) se b blikval prjektne skupine, kjer si b vsaka skupina izbrala pdjetniški izziv. Vsaka pdjetniška skupina tudi dbi mentrja Izvedba pdjetniškega prgrama z mentrstvm. Pdjetniške skupine bd reševale prjektne nalge p bstječi in preizkušeni entni metdlgiji dela, ki bazira na Lean mdelu. Prgram se b izvajal v mdulih, kjer se b za psamezni mdul pripravil uspsabljanje in pdal naptke za del vezan na vsebin psameznega mdula s strani mentrja. Priprava prjektne nalge se b tak gradila na pdlagi rešitev psameznega mdula, kjer b mentr ves čas na razplag pdjetniški ekipi. DELOVNI SKLOP 3: Dgdek mreženja z predstavitvij rezultatv dela. Gre za večji skupen dgdek, v kviru katerega se izvede predstavitev prjektnih nalg, pravi se njihv cenjevanje in pdelitev nagrad najbljšim Organizacija in izvedba zaključnega dgdka. Predstavitveni endnevni dgdek b dprtega tipa in na njem se bd predstavile vse prjektne nalge. Skrbn izbrana skupina cenjevalcev b na pdlagi kriterijev cenila prjektne ideje in najblj izvirnim pdelila nagrade. Dgdek b namenjen tudi mreženju med pdjetji, izbraževalnimi inštitucijami in mladimi Prmcija rezultatv v medijih. V kviru zaključnega dgdka se b pripravil sprčil za javnst in predstavil rezultate instrumenta elektrnskim medijem, tiskanim medijem in raditelevizijskim medijem. Z diseminaciskimi aktivnstmi se b zaveščal klje pmembnsti sdelvanja med pdjetji in mladimi ter izpstavil identificirane dbre prakse prjektnega sdelvanja. Načrtvani rezultati: vključitev vsaj 120 mladih v prjektn del, priprava 20 pdjetniških prjektv - prjektnih nalg s strani pdjetniških skupin mladih Upravičenst strškv in bdbje prčanja: Sfinanciraj se upravičeni strški upravičenca (strški dela, ptni strški, administrativni strški, strški zunanjih izvajalcev) za izvedb nalg v bdbju izvajanja prjekta. Izplačila ptekaj na pdlagi pripravljenega vsebinskega in finančnega prčila, ki temelji na letnem načrtu. Prčil upravičenec pripravi na kvartalnem nivju in k vsakemu prčilu prilži zahtevek za pvračil upravičenih strškv, ki jih upravičenec dkaže s ptrdilm plačilu. Način izvedbe: Pdpis pgdbe med ministrstvm in Pmurskim tehnlškim parkm Instrument 3: spdbujanje scialnega pdjetništva Namen instrumenta in cilji: Namen instrumenta je spdbuditi in pdpreti razvj pdjetniških zamisli v scialnem pdjetništvu, krepiti družben slidarnst in khezij, spdbujati sdelvanje ljudi in prstvljsk del, krepiti invativn spsbnst družbe za reševanje scialnih, gspdarskih, kljskih in drugih prblemv, zagtavljati ddatn pnudb prizvdv in stritev, ki s v javnem interesu, razvijati nve mžnsti zapslvanja, zagtavljati nva in ddatna trajnstna delvna mesta ter scialn integracij in pklicn reintegracij najblj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, v Pmurski regiji. Instrument je ptreben zaradi bstječe strukture brezpselnih in strukture prilivv na trg dela tudi zaradi stečajev nekaterih pdjetij iz tradicinalnih pang, ki s bili tudi sicer zapslvalci velikega 34

35 števila prebivalstva v regiji. Razvjnih izzivv je velik, predvsem na pdrčju aktivacije lkalnega prebivalstva skzi, različne blike pvezvanja in vstpanja v pdjetništv, tak skzi scialna pdjetja, kt tudi v bliki zadrug in drugih subjektv scialne eknmije, pri čemer je pmembna vzpstavitev ustreznih mehanizmv za spdbujanje vključevanja prebivalcev v tvrstne pdjetniške pdjeme. S tem namenm je treba razviti ustrezn pdprn klje v smislu prmtrjev aktivacije prebivalstva pri vstpu v pdjetništv. Vsebinska prednstna pdrčja s lahk lkalne samskrbne verige, pvečanje eklšk pridelane hrane in pridelava kakvstne hrane v lkalnem klju, na primer pnvna raba virv, recikliranje, nve stritve na pdrčju skrbe starejših in drugih ranljivih skupin, v nvih turističnih prduktih. Prav tak je pmembn mentriranje, uspsabljanje, ki se b v pretežni meri izvajal prek razpisv Evrpskega scialnega sklada. Del težav z brezpselnstj in pdzapslenstj b tudi v pvezavi z razvjem pdeželja mgče reševati z dejavnstmi v kviru scialnega pdjetništva. Reginalni razvjni prgram Pmurske regije predeljuje specializacij regije v trajnstnih, integriranih in invativnih rešitvah, pri čemer psebej pudarja pdrčje prehrane in turizma, kjer je velik mžnsti za razvj scialnega pdjetništva. Spdbujanje scialnega pdjetništva zahteva naslednje pudarke: prvi pudarek je spdbuditev pvezvanja reginalnih in lkalnih akterjev na pdlagi ugtvljenih ptreb, ki bd prispevali k razvju pdprnega klja scialnega pdjetništva; drug pudarek je na izvedenih knkretnih prjektih, ki bd primeri dbrih praks tudi za druga bmčja v Slveniji. Scialn pdjetništv v Pmurski regiji b pstal eden ključnih delv aktiviranja kadrvskih zmgljivsti. Cilji: pvečati pdjetnišk dejavnst v Pmurski regiji na pdrčju scialnega pdjetništva, predvsem na pdrčjih knkurenčnih prednsti regije, pvečati scialn vključenst in zapslenst prebivalstva, pripraviti knkretne prjekte scialnega pdjetništva, spdbuditi k ustanavljanju trajnstn naravnanih scialnih pdjetij, psebn pzrnst nameniti tistim prjektm, ki se bd med sebj pvezali in bd pripmgli k ustvarjanju nvih delvnih mest v celtni regiji. Način izvajanja instrumenta: Javni razpisi s pdrčja scialnega pdjetništva za izvedb prjektv z vplivm na nv zapslvanje v celtni regiji. Javne razpise v kviru tega instrumenta b izvajal ministrstv v sdelvanju z RRA iz prračunske pstavke PP 9606 razvj Pmurja. Ciljne skupine: Ciljne skupine pri izvedbi javnega razpisa s: subjekti scialne eknmije, brezpselne sebe in druge ranljive skupine (javni razpis). Opis instrumenta: Ustvariti b ptrebn razmere za zagn in delvanje scialnega pdjetništva. Prjekti scialnega pdjetništva bd s pudarkm na zmanjšanju brezpselnsti pripmgli k dlgrčnem zmanjšanju brezpselnsti v regiji, kratkrčn pa bd pmembn prispevali k aktiviranju zmgljivsti, predvsem brezpselnih seb. Javni razpis se b izvajal na pdlagi sheme»de minimis«za Pmursk regij. Upravičenci s scialna pdjetja v skladu z 8. členm Zakna scialnem pdjetništvu. 35

36 Skupni znesek pmči, ddeljen istemu prejemniku (velja za pdjetja) na pdlagi pravila»de minimis«ne sme preseči ,00 evrv v bdbju zadnjih treh prračunskih let, ne glede na blik ali namen pmči (v primeru pdjetij, ki delujej v cestnprmetnem sektrju, znaša zgrnja dvljena meja pmči ,00 evrv); Od prejemnika se pridbi pisn izjav, da za iste upravičene strške ne prejema pmči p drugih predpisih z. da s predvidenim zneskm pmči»de minimis«nis presežene predpisane intenzivnsti. Upravičeni strški za prjekt s lahk: strški dela zapslenih iz ranljivih ciljnih skupin, strški nakupa strjev in preme, ptrebnih za pravljanje dejavnsti scialnega pdjetništva, strški najema pslvnih prstrv, v katerih se pravlja dejavnst scialnega pdjetništva, strški uspsabljanja zapslenih iz ranljivih ciljnih skupin, strški dela zapslenega za vdenje prjekta, strški mentrstva. Zgraj navedena sfinanciranja predstavljaj ddeljevanje sredstev iz javnih virv, ki je namenjen izvajanju prgramv prejemnikv pmči, ki se ukvarjaj s tržn prizvdnj blaga zirma stritev. Ker s predvideni zneski sredstev na psameznega prejemnika, skladn s citiran uredb, relativn majhni in s svj višin ne izkrivljaj zirma ne gržaj knkurence, se shema lahk izvaja p pravilu»de minimis«.»de minimis pmč ni dvljena v naslednjih sektrjih: ribištva in ribgjstva, premgvništva, primarne prizvdnje kmetijskih prizvdv iz seznama v Prilgi I k Pgdbi ustanvitvi Evrpske skupnsti, pmči, ddeljene pdjetjem, ki delujej na pdrčju predelave in trženja kmetijskih prizvdv iz seznama v Prilgi I k Pgdbi v naslednjih primerih: i. če je znesek pmči dlčen na pdlagi cene ali kličine zadevnih prizvdv, ki s kupljeni d primarnih prizvajalcev ali jih zadevna pdjetja daj na trg, ii. če je pmč pgjena s tem, da se deln ali v celti prenese na primarne prizvajalce ter pdjetjem v težavah Instrument 4: prmcija regije, da bi privabili tuje in dmače investicije Namen instrumenta in cilji: Privabljanje investicij v Pmursk regij je eden d srednjerčnih ciljev Prgrama POMURJE. Učinki prgrama bd ustrezni le, če b mgče pritegniti pdjetnike z razvjnimi prgrami, ki bd prispevali k izbljšanju gspdarske strukture v Pmurski regiji. Za prmcij Prgrama med pmurskimi pdjetniki in njihv pdrbn infrmiranje b RRA uprabljala svje spletne strani in sredstva javnega infrmiranja. K investiranju v Pmursk regij pa je nujn treba pritegniti tudi pdjetnike d drugd, zat je ptrebna tudi prmcija same regije. Dejavnsti Instrumenta 4 bd vključevale tak imenvani»branding«regije. Med drugim bd izbrane»ciljne regije«in ciljni sektrji, kamr bd pmurska pdjetja usmerjala svje delvanje. Hkrati bd izbrana tudi»ciljna pdjetja z. skupina pdjetij«v izbranih»ciljnih regijah«, ki bi bila primerna, da investiraj v Pmursk regij z. se s pdjetji v regiji pvezujej. Prmcija je nujen segment v pslvanju pdjetja in institucij. Prav tak pa je pmemben segment pri razvju regij, privabljanju investicij, kadrv, institucij s pdrčja raziskav in razvja in navsezadnje biskvalcev z. turistv, ki s gnil turističnega razvja regije. Vedn blj velja, da česar ni v medijih, ljudje ne pznaj. Pmembn pa je, da s infrmacije, ki s dane na trg in prebivalcem Pmurja, jasne in nedvumne. 36

37 Za dseg srednjerčnih ciljev pri prmciji regije je ptrebn zagtviti dlčene pgje. Eden najpmembnejših je pstavitev ustrezne infrastrukture. Zat b vsebina Instrumenta 4, na pdlagi dlčitve regijskega razvjnega sveta z dne , za prmcij regije vsebvala izvedb prjekta z. aktivnsti»vrata v Pmurje«. Prjekt b vključeval tudi pstavitev ustrezne infrastrukture, namenjene, predvsem privabljanju tujih in dmačih investicij. Pleg tega b namenjen celtnem pmurskemu ter slvenskemu gspdarstvu, vključn s turističnim delm gspdarstva. Vsebina instrumenta: Namen prmcije regije za tuje in dmače investicije je prmcija internacinalizacije gspdarstva na bmčju Zakna prek pvezvanja in mreženja pdjetij ter predstavitev dma in v tujini. En del prmcijske dejavnsti se b izvajal v bčilih, na spletnih straneh, delavnicah, javnih predstavitvah zirma krglih mizah, v nepsrednih stikih z vdstvi lkalnih skupnsti in različnih pdprnih institucij ter v nepsrednih stikih s predstavniki različnih ciljnih skupin (pslvni subjekti, brezpselni, pdeželsk prebivalstv, snvne in srednje šle, študenti in drugi zainteresirani). Pri tem b dan pseben pudarek na prmciji razvja člveških virv. RRA b v sdelvanju s partnerskimi bmčnimi razvjnimi agencijami v regiji, PGZ, OOZ in stalimi institucijami in svetvalnimi pdjetji, z bveščanjem in zaveščanjem, spdbujala pdjetja in pdjetnike k zapslvanju nvih kadrv, stalnemu izbraževanju in uspsabljanju zapslenih, mlade pa k šlanju za tiste pklice, ki zagtavljaj zapslitev v Pmurski regiji. Namen kmunikacijske strategije in načrta bveščanja in zaveščanja javnsti Zaknu in psameznih ukrepih Zakna je, da bi pdjetnikm in prebivalcem v Pmurski regiji predstavili kristi d Zakna, kt tudi kristi za regij, zaradi dmačih in tujih investicij. Pdrben prgram tvrstne prmcije regije b predeljen v kmunikacijski strategiji ter načrtu bveščanja in zaveščanja javnsti izvajanju zakna in psameznih ukrepih Zakna. Na tej snvi bd ministrstv in ministrstva, ki s dgvrna za izvajanje psameznih ukrepv zakna, ter RRA, pripravili letni načrt aktivnsti, ki b pdlaga za izvajanje. Letni načrt b bravnaval ministrstv in pdal mnenje k načrtu. Ciljne skupine, ki jih želim dseči z ukrepi v kviru kmunikacijske strategije ter načrta bveščanja in zaveščanja javnsti izvajanju zakna in psameznih ukrepih zakna, s: upravičenci, ki jim je treba zagtviti predvsem jasne in razumljive infrmacije zlasti pstpkih za pridbivanje sredstev, aktualnih razpisih, pgjih in merilih, upravičenih strških, pstpku izplnjevanja in pregleda vlg za prjekte, kt tudi infrmacije kntaktnih sebah ali tčkah, kjer lahk pridbij ddatna pjasnila, splšna javnst in mediji (nacinalni, reginalni in lkalni slvenski ter tuji mediji). Merljivi kazalniki in učinki ukrepa bd pdrbneje predstavljeni v letnem načrtu aktivnsti, ki ga b RRA pripravila in predlžila v ptrditev na ministrstv. Pričakvani učinki aktivnsti bd predvsem v: večji prepznavnsti regije kt regije z gspdarskimi prilžnstmi, pvezvanju in sdelvanju s pmurskim gspdarstvm, nvih investitrjih v regiji, nvih delvnih mestih, izbljšanje kazalnikv gspdarstva. Zagtvitev infrastrukturnih pgjev za uspešn srednje in dlgrčn prmcij regije za privabljanje tujih in dmačih investicij: Vrata v Pmurje Namen psebnega sklpa instrumenta 4 je pstavitev in vzpstavitev infrastrukturnih pgjev za uspešn srednje in dlgrčn prmcij regije za privabljanje tujih in dmačih investicij v regij 37

38 Vsebina z analiz stanja Pristjna RRA je pripravila prjekt Vrata v Pmurje. Pstavitev tega infrastrukturnega bjekta b v funkciji gspdarskega vzlišča Pmurja predstavljala pmemben razvjni mment za dvig knkurenčnsti pmurskega gspdarstva in prepznavnsti regije. Kt gspdarsk vzlišče Pmurja b infrmacijsk središče biskvalcem pnujal infrmacije Pmurju, pslvnežem in ptencialnim investitrjem pa b s svjimi stritvami nudil infrmacije gspdarskih prilžnstih v Pmurju in v Slveniji. Tu se bd srečevali ptencialni investitrji regije in zainteresirana pdjetja in pdjetniki. V Pmurju trenutn ni vzpstavljenega delujčega servisa za tuje in dmače investitrje, ki bi na enem mestu, dbili vse ptrebne infrmacije mžnstih in prilžnstih investiranja tak v Pmurju kt v Slveniji. Prav tak ni na vlj nbenega ptencialnim investitrjem namenjenega prstra, navkljub številnim izkazanim ptrebam. Vrata v Pmurje bd delvala kt tčka na stratešk pmembni lkaciji v Murski Sbti. Cilj gspdarskega vzlišča je privabljanje investitrjev in dpiranje nvih delvnih mest v regiji. Prgram aktivnsti središča: predstavitev pmurskega gspdarstva in internacinalizacija, mest kreativnsti, prmcija na večjih dgdkih dma in v tujini v kviru različnih gspdarskih pang. Središče za prmcij regije b lciran v Murski Sbti (na izbrani lkaciji b sbškem jezeru) kt regijskem središču Pmurja, v srcu Evrpe in na stičišču štirih držav, različnih kultur in dejansk na sami trasi V. panevrpskega prmetnega kridrja Barcelna Kijev. Umestitvi na lkacij btruje dlična dstpnst nepsredn z avtceste, pvezvanje različnih gspdarsk invativnih ptencialv in navezava na periferne mestne prgrame, tudi na kmplementarni prjekt»sbškega jezera«, prav tak pa je velikega pmena tudi nepsredna bližina letališča Murska Sbta. Merljivi kazalniki in učinki ukrepa Kazalniki za zagtvitev infrastrukturnih pgjev za uspešn prmcij regije za privabljanje tujih in dmačih investicij s naslednji: pstavitev bjekta Vrata v Pmurje: 1 predviden števil vseh investicij pdjetij d 2020: 5 prispevek k zmanjšanju stpnje brezpselnsti d 2020 ddana vrednst na zapslenega d leta 2020 na 90% slvenskega pvprečja prispevek k pvečanju BDP na prebivalca d 2020 na 80% slvenskega pvprečja predviden števil biskvalcev infrmacijskega središča»vrata v Pmurje«d 2023: Učinki na pdrčju privabljanja investicij: Pvečanje gspdarske rasti z nvimi investicijami in ustvarjanjem nvih delvnih mest, ki bd prebivalcem zagtavljali bljše življenjske pgje in vsesplšn blaginj. Delvanje središča za tuje investicije in internacinalizacij b imel pzitivne učinke na regij pri zapslvanju, ustvarjanju nvih delvnih mest z večj ddan vrednstj, pvečanju BDP-ja, večje prepznavnsti reginalnega gspdarstva ter pvečanju dmačih in tujih vlaganj v regiji. S stritvij»ne-stp-shp«b zagtvljen učinkvitejše privabljanje dmačih in tujih investitrjev in spdbujen hitrejše dlčanje za vlaganja v regij. Ostali psredni učinki na pdrčju turizma in klja: Dvig prepznavnsti destinacije ter pvečanje prihdv in nčitev v regiji, hranjanje in negvanje naravnih dansti in kulturne dediščine, vlaganja v turističn infrastruktur, ustvarjanje nvih delvnih mest v turizmu, nepsredn in psredn, razvj nvih turističnih prduktv, spdbujanje pdjetništva, večanje dhdkv lkalnih prebivalcev in pvečanje BDP. 38

39 Pgji in način izvedbe: Pgj za sfinanciranje investicijskega prjekta Vrata v Pmurje je pripravljen in ptrjen dkument identifikacije investicijskega prjekta in investicijski prgram, skladn z Uredb entni metdlgiji za priprav in bravnav investicijske dkumentacije na pdrčju javnih financ. Investitr mra biti lastnik zemljišča z. imeti služnstn pgdb in pravnmčn gradben dvljenje. Pdrbnsti načina izvedbe bd dgvrjene s psebn pgdb med ministrstvm in Mestn bčin Murska Sbta. Zaradi lkacije prjekta in lastništva zemljišča, ki ga je regija dgvrila s sklepi razvjnega sveta regije z dne , sklep št. RSR-01/2016 in investicijske narave prjekta b spdpisnik pgdbe MO Murska Sbta. Predvideva se pstavitev ustrezne infrastrukture, ki b namenjena tujim (in dmačim) nepsrednim investitrjem, turistm in gspdarstvu. Središče b prek pstavljene infrastrukture in vsebinskih sklpv privabljanja investitrjev in turistv predstavljal pmembn vstpn tčk za Pmurje in tudi za Slvenij kt celt. Za investicijski del Instrumenta 4 se predvidevaj sledeči upravičeni strški: gradbena, brtniška in instalacijska dela za vzpstavitev vstpne pslvn turistične tčke»vrata v Pmurje«, dbava in mntaža preme, zunanja ureditev. Izvajanje aktivnsti privabljanja investicij v regij Priprava pnudbe regije. Obmčje izvajanja zakna ima 5 industrijsk/pslvnih cn, ki s reginalnega pmena, lcirane v Murski Sbti, Lendavi, Grnji Radgni in Ljutmeru. Psebnst bmčja je, da ima skraj vsaka d bčin nekaj zemljišča, namenjenega za pslvn uprab. Za učinkvit privabljanje tujih in dmačih investitrjev je treba zbrati vse pdatke prilžnstih v regiji za investitrje, in sicer : industrijskih zemljiščih, zgradbah, ki s na razplag in s primerne za industrijsk/pslvn rab in nepremičninskih prjektih. Pnudbe bd zbrane na pdlagi pslanih vprašalnikv in z sebnimi biski zanimivih krajev. Stalne dejavnsti za privabljanje investicij s: rganizacija dgdkv, pvezanih s prmcij Pmurske regije, udeležba na sejmih in drugih dgdkih v Slveniji in tujini, prepznavanje mgčih investitrjev, trženje pnudbe Pmurske regije, zagtavljanje pdatkv regiji ptencialnim investitrjem, priprava prjektv za ptencialne investitrje in»pprdajne«dejavnsti. Aktivnsti za privabljanje tujih investicij v Pmurje in internacinalizacij pmurskega gspdarstva: Udeležba na dgdkih dma in v tujini, prmcija na večjih dgdkih dma in v tujini, vključn s sejemskimi, šprtnimi in turističnimi. Pdatki pslvnih središčih bd bjavljeni tudi na spletnem prtalu SPIRIT Slvenia knkretne pslvne prilžnsti pa na spletnem prtalu SPIRIT Slvenia Nepsredn trženje pmeni knkretn sdelvanje s pdprnimi institucijami (SPIRIT Slvenia, predstavništva slvenskega gspdarstva v tujini, GZS, ), svetvalnimi pdjetji in ptencialnimi investitrji. Izvajal se b kt t.i.»branding«regije. Med drugim bd izbrane»ciljne regije«in ciljni 39

40 sektrji, kamr bi pmurska pdjetja usmerjala svje dejavnsti. Hkrati bd izbrana tudi»ciljna pdjetja«v izbranih»ciljnih regijah«, ki bi bila primerna, da investiraj v Pmursk regij. Oglaševanje ima lahk pzitivne učinke sam b večkratnem pjavljanju v medijih. Zaradi mejensti sredstev celletna kampanja ni mgča, kljub temu pa s načrtvane tudi bjave v izbranih specializiranih revijah, dvisn d strškv psameznih glasv. Oglaševanje se b pvezval z drugimi dgdki kt s sejmi in prilžnstne izdaje dlčenih specializiranih revij. Internacinalizacija pmurskega gspdarstva: revitalizacija pmurskega gspdarstva ne pmeni sam priliv kapitala iz drugih slvenskih regij ali tujine, ampak tudi krepitev bstječih gspdarskih subjektv. Spdbujanje internacinalizacije pmurskega gspdarstva b pripmgl k pridbivanju nvih tržišč za bstječe pslvne subjekte, njihvi rasti, psdabljanju njihve palete prizvdv/stritev in s tem tudi krepitvi gspdarstva regije. Pri internacinalizaciji pmurskega gspdarstva se aktivnsti dlčij v sdelvanju s pmurskimi gspdarskimi subjekti, na snvi njihvih realnih ptreb (skupni sejemski nastpi, rganizacija stalnih začasnih predstavitev v tujini ipd.). Priprava prmcijskih materialv: blikvanje, vzpstavitev, tisk in sprtni pnatisi ter vzdrževanja snvnih prmcijskih materialv in medijev. V kviru tega se lahk pripravij psamezni prmcijski materiali za industrijske/pslvne cne in nepremičninske prjekte iz regije, z namenm predstavitve knkretnih investicijskih prilžnsti v regiji. Za učinkvit izvajanje aktivnsti privabljanja investicij v regij, b ptekal prens dbrih praks iz državne na reginaln raven in iz reginalne na državn raven, ki ga b krdinirala agencija SPIRIT, katere snvna nalga je dmačim in tujim ptencialnim pdjetnikm investitrjem, na enem mestu pdati celvite infrmacije. Zgraj navedene aktivnsti se bd v maksimalni mžni meri izvajale skzi predhdn pisan središče»vrata v Pmurje«. Predvideva se pstavitev ustrezne infrastrukture, ki b namenjena tujim (in dmačim) nepsrednim investitrjem, turistm in gspdarstvu. Središče b prek pstavljene infrastrukture in vsebinskih sklpv privabljanja investitrjev in turistv predstavljal pmembn vstpn tčk za Pmurje in tudi za Slvenij kt celt Instrument 5: pdpra pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji V kviru tega instrumenta je ptrebn zagtviti pdpr pri pripravi in izvajanju razvjnih prjektv v regiji in vredntenje Prgrama. Ptrebn bi bil dseči večj vertikaln pvezanst med ministrstvi in razvjnimi deležniki (psamezniki, pdjetja, bčine) ter tak prispevati k večji učinkvitsti beh, t je vladnega in reginalnega menedžmenta, pri uresničevanju ključnih regijskih prjektv v Pmurski regiji. Temeljna nalga RRA je priprava prgramv za trajnstn prestrukturiranje regije. Celtn institucinaln pdprn klje regije je ptrebn vsebinsk in funkcijsk pvezati v celt, ki b pri pripravi regijskih razvjnih prjektv, spsbna izkristiti primerjalne prednsti regije. Način izvajanja inštrumenta Aktivnsti v kviru tega instrumenta b izvajala RRA p pgdbi z ministrstvm. V kviru instrumenta 5 se predvidevaj naslednje nalge, ki bd pdrbneje predeljene v pgdbi med ministrstvm in RRA: strkvne, tehnične in rganizacijske nalge ter zagtavljanje ustrezne pdpre pri izvajanju prgrama, sdelvanje pri pripravi Prgrama in sdelvanje pri pripravi sprememb in dplnitev Prgrama, prčanje izvajanju aktivnsti in nalg p instrumentih v zvezi s sklenjen pgdb med ministrstvm in RRA, infrmiranje ptencialnih prijaviteljev na javne razpise v kviru izvajanja Prgrama, v sdelvanju z ministrstvm, 40

41 sdelvanje pri izvajanju razpisv, ki jih vdi ministrstv, skladn z vsakkratnimi zahtevami in navdili ministrstva, infrmiranje ptencialnih prijaviteljev v zvezi s Prgramm, rganizacija psameznih svetvalnih delavnic na tem psameznih javnih razpisv, skladn s Prgramm in navdili ministrstva, priprava letnih prčil izvajanju Zakna v sdelvanju z ministrstvm, sdelvanje pri pripravi razpisne dkumentacije in pri psredvanju infrmacij, skladn s Prgramm in navdili ministrstva, vzdrževanje evidenc in priprava psameznih prčil v zvezi s t pgdb sklenjen med ministrstvm in RRA in skladn s Prgramm, pmč prijaviteljem pri uveljavljanju davčnih lajšav za investicije in spdbudah za zapslvanje, bveščanje in infrmiranje javnsti Zaknu in psameznih ukrepih Zakna, privabljanje dmačih in tujih investitrjev v regij, usklajevanje dejavnsti ministrstev v Pmurski regiji, sdelvanje pri vredntenjih Prgrama, druge nalge p nalgu ministrstva, v skladu s Prgramm. Priprava nvih in spremljanje bstječih regijskih razvjnih prjektv Spremljanje realizacije in prčanje izvajanju Prgrama Pmurje 2017 pteka na pdlagi pgdbe med ministrstvm in RRA. 7. FINANČNI OKVIR PROGRAMA Vrednst Prgrama POMURJE je 33 milijnv evrv. Sredstva s zagtvljena z zaknm na psebni prračunski pstavki ministrstva (razen v primeru tistega dela instrumenta 1, ki se nanaša na spdbujanje start-up pdjetij, kjer je vir sredstev iz prračunske pstavke EU in prračunska pstavka lastne udeležbe). Razrez p psameznih instrumentih je prikazan v preglednici. Strški priprave in izvajanja zakna se krijej iz sredstev Prgrama POMURJE. Ministrstv b s pgdb izvajanju zakna psamezne nalge prenesl na RRA. Pdrbnejši finančni načrt je predstavljen v nadaljevanju: 41

42 Preglednica: Finančni načrt Prgrama POMURJE 2017 (v evrih) INSTRUMENTI PROGRAMA IZPLAČILA 2010 IZPLAČILA 2011 IZPLAČILA 2012 IZPLAČILA 2013 LETO IZPLAČILA 2014 IZPLAČILA 2015 PLAN 2016 PLAN 2017 SKUPAJ V % Instrument 1 Nepvratni viri , , , , , , , , ,44 Instrument 1 Pvratni viri Krediti , , ,00 Instrument 1 Pvratni viri Mikrkrediti , , ,00 88,0 Instrument , , , , , ,85 2,6 Instrument , , , , ,44 1,2 Instrument , , , , , ,88 4,9 Instrument , , , , , , , ,47 3,3 SKUPAJ VREDNOST PROGRAMA Nepvratni viri , , , , , , , , , SKUPAJ VREDNOST PROGRAMA Pvratni viri , , , SKUPAJ VREDNOST PROGRAMA , , , , , , , , ,

43 V kviru strškv izvajanja zakna se b v Pmurju spdbujala vzpstavitev sistema z dbr rganizacijsk in kadrvsk spsbnstj za priprav kakvstnih prjektv in njihv izvedb v regiji. RRA b pvezvala razvjne deležnike in javne institucije z zasebnimi. 8. PRIPRAVA, IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMA Ministrstv v sdelvanju z RRA pripravi predlg Prgrama POMURJE 2017 za bravnav na seji vlade, ter ga medresrsk uskladi v pstpku bravnave na sejah dbrv in vlade. Vlada sprejme sklep, s katerim ptrdi prgram. Prgram POMURJE 2017 se bjavi na spletnih straneh ministrstva in RRA. Tudi spremembe prgrama se sprejmej p tem pstpku. Prgram izvajata ministrstv in RRA. V delu, ki se nanaša na ukrep Instrumenta 2, pa tudi Pmurski tehnlški park in v delu, ki se nanaša na psebni sklp Instrumenta 4, za pstavitev in vzpstavitev središča za prmcij regije na zagtavljanje infrastrukturnih pgjev za uspešn srednje in dlgrčn privabljanje tujih in dmačih investicij v regij, pa se kt izvajalec vključi tudi MO Murska Sbta. Letna prčila izvajanju prgrama v letih 2010 d 2017 vključujej vse pdatke tem, za katere namene, kmu, klik in na kateri pdlagi s bila ddeljena sredstva za vsak instrument psebej. Knčn prčil izvajanju prgrama pa vključuje natančne in knkretne pdatke dseženih ciljih in rezultatih vseh instrumentv prgrama. Tekče spremljanje in vredntenje izvajanja zastavljenih ciljev b zagtvljen b vsakletni bravnavi letnega prgrama in sicer na pdlagi predeljenih kvantificiranih kazalnikv. Spremljanje strateških ciljev prgrama b zagtvljen tudi pri spremljanju in vredntenju celtnega Reginalnega razvjnega prgrama Pmurja