Časovni potek kmetijskih del na njivah z gnezdečimi pribami Vanellus vanellus pri Iški Loki na Ljubljanskem barju POROČILO
|
|
- Eva Ilić
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 POROČILO Časovni potek kmetijskih del na njivah z gnezdečimi pribami Vanellus vanellus pri Iški Loki na Ljubljanskem barju pripravila: Katarina Denac & Mitja Denac verzija 2 Ljubljana, december 2019
2 Slika na naslovnici: Priba Vanellus vanellus (foto: By Andreas Trepte - Own work, CC BY-SA 2.5, Predlog citiranja: Denac K., Denac M. (2019): Časovni potek kmetijskih del na njivah z gnezdečimi pribami Vanellus vanellus pri Iški Loki na Ljubljanskem barju. DOPPS, Ljubljana. 2
3 KAZALO RAZLIKA MED VERZIJAMI POROČILA 4 POVZETEK 4 ABSTRACT 4 UVOD 6 METODA 6 OPIS OBMOČJA 6 METODA POPISA OBDELANOSTI NJIV IN RABE OSTALIH ZEMLJIŠČ 8 METODA POPISA PRIB 9 REZULTATI 10 POPIS OBDELANOSTI NJIV IN RABE OSTALIH ZEMLJIŠČ 10 POPIS PRIBE 12 DISKUSIJA 18 SOVPADANJE KMETIJSKIH DEL NA NJIVAH Z GNEZDENJEM PRIBE NA POPISNI PLOSKVI IŠKA LOKA 18 PREDLOGI ZA VARSTVO PRIBO NA LJUBLJANSKEM BARJU 18 TUJE IZKUŠNJE Z VARSTVOM PRIBE 20 ZAHVALA 22 VIRI 22 3
4 RAZLIKA MED VERZIJAMI POROČILA To poročilo (verzija 2) se od prejšnjega iz januarja 2019 razlikuje v priporočenem intervalu v ukrepu»priba«(prej dela prepovedana med in , v tej verziji med in ). Do razlike je prišlo zaradi podrobnejšega pregleda fenoloških podatkov z Ljubljanskega barja (spletni portal NOAGS, dne ) in izkušenj iz Švice, da je treba kmetijska dela na njivi zakasniti do starosti mladičev vsaj dva tedna (šele tedaj so sposobni dovolj hitrega umika pred stroji; Schifferli et al. 2009). POVZETEK Na popisni ploskvi pri Iški loki na Ljubljanskem barju (165 ha, od tega 103,3 ha njiv) smo v letu 2017 spremljali časovni potek kmetijskih del na njivah. Površina strnišč različnih poljščin, največ koruznih, je hitro upadla med in V istem obdobju se je pričel večati delež preoranih površin, ki pa je močno upadel že po , saj so jih nadomestile prebranane površine. Na popisni ploskvi smo prešteli okoli 15 parov prib Vanellus vanellus in naključno našli dve gnezdi (gnezd sicer nismo načrtno iskali, ravno tako ne spremljali njihovih usod). Mladičev nismo opazili, zato sklepamo, da je bil gnezditveni uspeh pičel ali je celo izostal. Začetek pribinega gnezdenja je sovpadal s pripravo njiv na setev (oranje, brananje), ki se je v največjem obsegu zgodila okvirno med in začetkom maja. Za izboljšanje gnezditvenega uspeha pribe na Ljubljanskem barju predlagamo dva ukrepa: 1. Ukrep»Priba«: priprava njive za setev (gnojenje, oranje, brananje itd.) in setev se opravita pred ali po ; med tema dvema datumoma kmetijska dela s traktorjem na njivi niso dovoljena. Predlagamo, da se ta ukrep vključi med kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe za finančno perspektivo Ukrep»Renaturacija ekstenzivnih vlažnih travnikov«. V zadnjem delu poročila so predstavljeni varstveni ukrepi za pribo iz tujine (Velika Britanija, Švica, Nemčija). ABSTRACT In 2017, we surveyed the time course of agricultural operations on arable fields on a 165 ha plot (of those 103,3 ha arable fields) at Iška Loka, Ljubljansko barje. The surface of stubbles, mostly from maize, decreased rapidly between and Simultaneously, the surface of ploughed fields increased, but then mostly gave way to harrowed fields after We counted around 15 pairs of Lapwing Vanellus vanellus and accidentally found two nests (otherwise we did not systematically search for their nests nor followed their fate). We did not observe any young, therefore we assumed that the breeding success was either very poor or all pairs failed completely. The beginning of Lapwing breeding period coincided with the preparation works for sowing on arable fields (ploughing, harrowing) which were executed mostly in the period from until the beginning of May. We propose two measures to enhance the breeding success of Lapwing at Ljubljansko barje: 1. Measure»Lapwing«: the preparation of arable field for sowing (fertilizing, ploughing, harrowing etc.) and sowing must be done before 10 March or after 25 May; any agricultural operations on arable fields using tractors are not allowed in the period between these two dates. We suggest this measure to be included in agri-environmental measures for the financial perspective
5 2. Measure»Restoration of extensive wet meadows«. The last part of the report contains conservation measures for the Lapwing in other countries (Great Britain, Switzerland, Germany). 5
6 UVOD Priba na globalnem nivoju sodi med vrste blizu ogroženosti (NT near-threatened; BirdLife International 2015). V Evropi je v obdobju doživela zmeren upad, tako da njena trenutna populacija znaša le še 45% tiste iz leta 1980 (EBCC 2017). V Sloveniji je uvrščena med ranljive vrste (V, v SV Sloveniji pa kategorija V1; Uradni list RS 2002) oziroma v osnutku novega rdečega seznama med ogrožene vrste EN (Jančar 2011). Močno jo ogroža intenzifikacija kmetijstva, zaradi katere se manjša njen gnezditveni uspeh. Še posebej jo prizadenejo intenzifikacija travnikov (izsuševanje, gnojenje, sajenje travnih in drugih mešanic), povečanje površin z jeseni sejanimi poljščinami in izguba travnatih robov njiv ter drugih polnaravnih habitatov (BirdLife International 2017). Na Ljubljanskem barju je bil med popisoma pribe in 2002 ugotovljen upad gnezditvene populacije za 64%, ki se je v letih 2003 in 2004 glede na rezultate štetja na izbranih ploskvah še nadaljeval. V istem obdobju se je naselitveno območje vrste zmanjšalo za 56%, zmanjšale pa so se tudi velikosti gnezdečih skupin v posameznih kvadratih. Pribe so na Ljubljanskem barju pričele z gnezditvijo med in 20.3., večina gnezd je bila na njivah, in sicer na strniščih ter preoranih njivah. Najpomembnejši vzrok za propad gnezd je bilo kmetovanje (45% gnezd z znanim vzrokom propada), zlasti na obeh preferenčnih habitatih (strnišča, preorane njive) (Aleš 2004 & 2005). Videti je, da so njive za pribo ponorni habitat, v katerem je njen gnezditveni uspeh prenizek za dolgoročno vzdrževanje viabilne populacije. Kjer se ta dejavnik kombinira s prenizko stopnjo imigracije, je vrsta v veliki nevarnosti, da izumre (Milsom 2005). Namen naše raziskave je bil ugotoviti časovni potek kmetijskih del na vzorčni ploskvi na Ljubljanskem barju (Iška Loka), ovrednotiti njihov vpliv na gnezditveni uspeh pribe in poiskati možne prilagoditve kmetijskih praks, s katerimi bi povečali gnezditveni uspeh vrste. V poročilu predstavljamo tudi primere učinkovitih varstvenih ukrepov iz tujine. METODA Opis območja Popis obdelanosti njiv oziroma rabe kmetijskih zemljišč smo opravili na popisni ploskvi pri Iški Loki (165 ha), kjer je ena od zgostitev gnezdečih prib na Ljubljanskem barju (sliki 1 in 2). Na ploskvi prevladujejo njive (103,3 ha ali 63%), sledijo jim travniki (53,3 ha ali 32%), medtem ko ostali habitati skupaj pokrivajo 8,4 ha ali 5% površine ploskve (mejice, grmovje, ceste, kolovozi in urbano). 6
7 Slika 1: Gnezditvena razširjenost pribe na Ljubljanskem barju (zelene pike; Atlas ptic 2017) in raziskovalna ploskev pri Iški Loki (rdeča črta). Podlaga: DTK 1: , GURS. Slika 2: Raziskovalna ploskev pri Iški Loki (rdeča črta). Podlaga: digitalni ortofoto posnetek, GURS. 7
8 Metoda popisa obdelanosti njiv in rabe ostalih zemljišč Ustrezne kategorije obdelanosti njiv oziroma rabe posameznih zemljišč smo vpisovali v ortofoto karte merila 1:3000 do 1:3800 (tabela 1). Na prvem popisu smo zarisali meje med posameznimi zemljišči z različnimi kategorijami obdelanosti njiv/rabe. Karte za vse nadaljnje popise smo pripravljali sproti, na podlagi ažuriranih podatkov s terena. Opravili smo 12 popisov, povprečno na vsakih 9 dni, in sicer: , 7. 3., , , , 4. 4., , , 8. 5., , in Pri obdelavi podatkov smo nekatere kategorije zaradi podobnosti in lažje obravnave združili (za opis kategorij glej tabelo 1): strnišče = KorStr + KorStrGn + KorStrNep + SončStr + ŽitStr preorano = preor + preor preorz2017 cesta + kolovoz njiva detelja + njiva trava travnik = T + T-rozga + Tbran urbano = U + U-pesek Tabela 1: Kategorije obdelanosti njiv oziroma rabe zemljišč, uporabljene v popisih 2017 na ploskvi Iška Loka (enako obarvane kategorije smo v obdelavi združili; ne velja za belo obarvane kategorije Bran, GRM in MEJ ki jih nismo združili). Koda Bran C GRM KOL KorStr KorStrGn KorStrNep MEJ N-detelja N-trava Opis kategorije prebranana površina cesta grmovje kolovoz koruzno strnišče koruzno strnišče - pognojeno koruzno strnišče - nepožeto mejica njiva - detelja njiva - trava preor preorano v obdobju preor2016 preorano že v letu 2016 preorz2017 SončStr T T-rozga Tbran U U-pesek ŽitStr preorano pozimi 2017 (jan-feb) strnišče sončnic travnik travnik z veliko zlate rozge travnik - prebranan urbano urbano nasutje peska na njivi žitno strnišče 8
9 Metoda popisa prib Lokacije posameznih osebkov, parov in gnezd prib smo vrisovali na digitalne ortofoto posnetke, zraven pa smo dopisali še opombe glede njihovega vedenja (spreletavanje, sedenje/ležanje na tleh). Kot lokacijo gnezda smo smatrali dlje časa trajajoče sedenje pribe na tleh, vendar pa se pribam nismo približevali ali aktivno iskali gnezd. Usode obeh najdenih gnezd nismo spremljali. Popis prib je bil opravljen 7. 3., , 8. 5., , in
10 REZULTATI Popis obdelanosti njiv in rabe ostalih zemljišč Strnišča različnih poljščin, največ koruzna, smo na raziskovalni površini beležili do vključno zadnjega popisa, vendar je med in pričela njihova površina hitro upadati. V istem obdobju se je pričel večati delež preoranih površin, ki pa je močno upadel že po , saj so jih nadomestile prebranane površine. Delež slednjih je strmo narasel med in (tabela 2, sliki 3 in 4). Večina njiv, ki so imele pred prvim popisom ( ) že zasajeno kulturo (detelja ali trava), je bilo najkasneje prebrananih šlo je torej za površine pod zimsko ozelenitvijo. Njiva, na kateri je bil do vsaj nasut pesek in je bila beležena pod kategorijo U-pesek, je bila prebranana, zato se je površina kategorije»urbano«zmanjšala (tabela 2). Tabela 2: Spremembe v velikosti površin (ha) posameznih kategorij obdelanosti njiv oz. rabe ostalih zemljišč na ploskvi Iška Loka v letu Z zeleno barvo so označene kategorije obdelanosti, ki jih primerjamo na sliki 3. Kategorija (ha)/datum branano 0,0 0,0 0,0 2,6 3,9 3,9 3,9 12,0 67,0 79,4 94,8 103,8 cesta + kolovoz 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 grmovje 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 mejica 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 njiva - detelja + trava 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 5,8* 5,1 0,9 0,9 preorano 4,9 4,9 4,9 4,3 4,3 20,9 43,8 50,7 27,2 16,0 9,3 0,6 strnišče 92,7 92,7 92,7 90,7 89,5 75,1 52,1 37,2 6,4 5,8 1,4 1,1 travnik 53,3 53,3 53,3 53,3 53,3 51,1 51,1 51,1 51,1 51,1 51,1 51,1 urbano 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 0,6 0,6 0,6 0,6 * v popisu je bilo ugotovljeno, da je eden od»travnikov«dejansko travna njiva, zato se je ta površina povečala; nadaljnje zmanjšanje površine njiv z deteljo in travo pa je posledica njihovega preoranja in prebrananja Slika 3: Spremembe v površini izbranih kategorij obdelanosti njiv (strnišče, preorano in branano) med posameznimi popisi 10
11 Slika 4: Spremembe v kategorijah obdelanosti njiv oz. rabe ostalih zemljišč v 1. (zgoraj), 6. (sredina) in 12. popisu (spodaj). Pikčasto - strnišča, rjavo - preorane površine, rdeče - prebranane površine. Podlaga: digitalni ortofoto posnetek, GURS. 11
12 Popis pribe Večino prib smo popisali na vzhodnem delu popisne ploskve (slika 5). Slika 5: Razporeditev zabeleženih prib na vseh popisih skupaj na ploskvi Iška Loka v letu 2017 Število in razporeditev prib ob posameznem popisu sta predstavljena na slikah 6-11 (datum popisa je na vseh slikah izpisan v zgornjem levem kotu). Zaradi intenzivnega spreletavanja in sprememb v številčnosti prib med popisi je dejansko število osebkov in gnezdečih parov zelo težko oceniti, vendar pa verjetno ni preseglo 15 parov (glej npr. slike z rezultati popisov , in ). Najdeni sta bili le dve gnezdi, ki sta bili glede na datum (odkriti na popisu ) verjetno nadomestni, vendar je treba poudariti, da smo večino pozornosti namenili popisu obdelanosti zemljišč, zato gnezd nismo aktivno iskali. Na popisni ploskvi nismo opazili nobenega speljanega mladiča, ravno tako tudi ne alarmnega vedenja staršev. Domnevamo, da je bil gnezditveni uspeh bodisi zelo pičel ali pa je celo izostal. V bližini naše popisne ploskve ali na njenem vzhodnem robu je ornitolog Ivo A. Božič dne na pognojenem koruznem strnišču našel gnezdo s štirimi jajci, ki sta jih valila oba starša (slika 12). V času njegovega obiska se je kmet ravno napotil orat njivo s pribinim gnezdom, zato je ornitolog v dogovoru s kmetom gnezdo odstranil za čas oranja, nato pa ga namestil nazaj na preorano njivo. Priba se je kmalu vrnila na gnezdo in nadaljevala z valjenjem (slika 13). Teden dni kasneje sta oba starša še vedno valila (slika 14). Dne je Ivo A. Božič na njivi z gnezdom in sosednji njivi opazoval dva mladiča (slika 15). 12
13 13
14 14
15 Slike 6-11: Razporeditev in število prib v posameznih popisih (datumi popisov so v zg. levem kotu) 15
16 Slika 12: Valeča priba na gnezdu sredi pognojenega, vendar še nepreoranega koruznega strnišča, (foto: Ivo A. Božič) Slika 13: Preorana njiva z gnezdom pribe (v rdečem okviru), v katerem eden od staršev vali dalje; (foto: Ivo A. Božič) 16
17 Slika 14: Priba je tudi teden dni po preoranju njive, , še naprej valila (foto: Ivo A. Božič) Slika 15: Eden od dveh mladičev iz gnezda pri Iški Loki, ki ju je ornitolog Ivo A. Božič opazoval (foto: Ivo A. Božič) 17
18 DISKUSIJA Sovpadanje kmetijskih del na njivah z gnezdenjem pribe na popisni ploskvi Iška Loka Priprava njiv za setev (preoranje strnišč iz preteklega leta) se je na naši popisni ploskvi v manjšem obsegu začela v začetku aprila, v večjem obsegu pa se je odvijala od sredine aprila dalje. V začetku maja je bila površina še nepreoranih strnišč zanemarljiva. Konec marca in v začetku aprila si pribe na Ljubljanskem barju zgradijo prva gnezda (Aleš 2005), zato so kmetijska opravila v tem času vzrok za propad mnogih legel. Zelo ilustrativen je zgoraj opisani primer gnezda pribe, ki bi brez posredovanja Iva A. Božiča propadlo zaradi oranja. Brananje je na naši popisni ploskvi na delu površin potekalo sočasno s preoravanjem, na delu pa z zakasnitvijo (za 1-4 tedne). Slednje je neugodno za nadomestna legla prib, saj verjetno povzroči propad mnogih (za opis propada zaporednih legel pribe zaradi kmetijskih opravil glej npr. Trilar 1991). Časovni interval med propadom prvega legla in osnovanjem nadomestnega je namreč relativno kratek (na Madžarskem 7-17 dni, povprečno 10,9 dni), pribe pa si novo gnezdo zgradijo nedaleč stran od prejšnjega (na Madžarskem m; Hegyi & Sasvári 1998). Na naši popisni ploskvi smo sicer odkrili dve gnezdi pribe, vendar nobenega mladiča, kar kaže na zelo slab ali celo izostal gnezditveni uspeh. Ker gnezd nismo aktivno iskali in posledično tudi nismo spremljali njihove usode, težko ocenimo, v kakšni meri je za slab gnezditveni uspeh krivo kmetijstvo in v kakšni meri drugi dejavniki (npr. plenilstvo). Glede na izsledke raziskave o pribi na Ljubljanskem barju v obdobju pa je bilo med identificiranimi vzroki za propad gnezd najpomembnejše ravno kmetovanje (45% propadlih gnezd) gnezda so bila povožena, preorana, pobranana ali zasuta z gnojem. Velik negativni vpliv kmetovanja na izvalitveni uspeh je bil zabeležen predvsem na koruznih strniščih in na preoranih njivah (Aleš 2005). Predlogi za varstvo pribo na Ljubljanskem barju Za izboljšanje gnezditvenega uspeha pribe na Ljubljanskem barju predlagamo dva ukrepa: 1. Ukrep»Priba«: priprava njive za setev (gnojenje, oranje, brananje itd.) in setev se opravita pred ali po ; med tema dvema datumoma kmetijska dela s traktorjem na njivi niso dovoljena. Predlagamo, da se ta ukrep vključi med kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe (KOPOP) v finančni perspektivi ; višine plačila za ukrep v tej fazi še ne moremo predlagati. Kaj bi tak ukrep pomenil za kmetovanje v praksi? Glede na naše podatke popisa pokošenosti iz leta 2016 je setev koruze na Ljubljanskem barju relativno pozna - po oziroma na marsikateri njivi celo po V prvem popisu pokošenosti okoli je bilo namreč kar 802,4 ha (57,4%) od 1398,6 ha popisanih njiv takšnih, da so bile bodisi še nepreorane (34,2 ha) ali pa na njih kultura še ni bila vidna (768,2 ha) (tabela 3) (T. Jančar pisno). 18
19 Tabela 3: Raba njiv na prvem popisu pokošenosti (okoli ) v letu 2016 na Ljubljanskem barju (T. Jančar pisno). Kategorija Površina (ha) njiva preorana, vendar brez vidne kulture 768,2 nepreorana njiva 34,2 njiva z vidno kulturo 587,8 grmišče* 0,4 travniki različnih tipov* 8,0 SKUPNA površina popisanih njiv 1398,6 *v drugem popisu okoli preorano v njivo in zasajeno z določeno kulturo Zato domnevamo, da zamik setve koruze na obdobje po najverjetneje za kmete ne bi bila težava. Alternativa setvi koruze so kulture, ki tolerirajo kasno setev (npr. ajda, fižol, buče, konoplja; KGZS 2012, MKGP 2017) oziroma setev jarih žit. V primeru slednjih se njivo preorje že jeseni, setev žita pa se opravi konec februarja ali do sredine marca (MKGP 2017) poudarjamo pa, da na njivah z jarimi žiti potem do ne bi smeli opravljati kmetijskih del s traktorji (npr. škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi, raztros umetnih gnojil). 2. Ukrep»Renaturacija ekstenzivnih vlažnih travnikov«priba je izvorno gnezdilka ekstenzivnih vlažnih travnikov (Stanevičius et al. 2008, Brandsma et al. 2017). Za uspešno gnezditev potrebuje nizko vegetacijo ali gola tla na lokaciji gnezda, višjo, vendar redko vegetacijo v okolici gnezda za kritje mladičev, odsotnost kakršnihkoli ovir (npr. globoki jarki) med gnezdom in prehranjevalnimi površinami ter odsotnost drevja in grmovja v okolici gnezda (zaradi nevarnosti plenjenja) (Müller et al. 2009). Optimalno je, da se takšne razmere zagotovi na večjih površinah, kjer lahko gnezdi kolonijsko, kajti gnezditveni uspeh prib v kolonijah, večjih od 5 parov, je značilno večji kot v manjših skupinah (Berg et al. 1992). Pozitivni vpliv velikosti kolonije na gnezditveni uspeh pa je izrazitejši pri pribah, ki gnezdijo na travnikih, kot pri tistih, ki gnezdijo na njivah (Šálek & Šmilauer 2002). Na okoli 25 ha velikem kompleksu travnikov severno od Matene, torej blizu naše raziskovalne ploskve, je v obdobju gnezdilo povprečno 14 parov prib. Zgodaj spomladi 1992 je kmet polovico travnikov preoral v njive. V obdobju so na tej površini gnezdili povprečno le štirje pari prib, v letu 1997 in 1998 pa nobeden več (Tome 1998). Avtor tega rezultata ni želel enoznačno pripisati vplivu intenzifikacije kmetijstva (Tome 1998), vendar pa so travniki za pribo nedvomno velikega pomena: so prehranjevalni habitat, kamor starši odpeljejo mladiče kmalu po izvalitvi (Cramp & Simmons 1983, Devereux et al. 2004), gnezditveni uspeh na travnikih je večji kot na njivah (Stanevičius et al. 2008), gnezditvene gostote oz. kolonije so na travnikih večje kot na njivah (Tome 1998, Šálek & Šmilauer 2002), zaradi uspešnejšega skupnega branjenja gnezd pa je posledično večje tudi število poletelih mladičev (Berg et al. 1992). Zato predlagamo da se na predelih Ljubljanskega barja, kjer pribe še gnezdijo, renaturira ekstenzivne travnike. Tisti z nizko vegetacijo (npr. vlažni, oligotrofni molinietalni travniki, kjer modra stožka prične odganjati relativno pozno v sezoni) bi lahko za pribo predstavljali primerno gnezdišče, ostali pa prehranjevalni habitat za družine prib z majhnimi mladiči. Renaturacijo travnikov bi bilo relativno enostavno doseči z zasutjem ali prenehanjem obnavljanja drenažnih jarkov med posameznimi parcelami. S tem bi hkrati odstranili še eno nevarnost za mladiče prib, ki se v drenažnih jarkih lahko utopijo (Hönisch et al. 2008, Schekkerman et al. 2009). Oba opisana ukrepa bi bilo treba prioritetno usmeriti na tiste predele Ljubljanskega barja, kjer priba še gnezdi oziroma kjer ima zgostitve. Zadnji popis pribe na celotnem Ljubljanskem barju je bil opravljen 19
20 v letu 2002 (Aleš 2005), tako da ažurni podatki o njeni razširjenosti in številčnosti ne obstajajo. Predlagamo, da se takšen popis opravi čim prej. Tuje izkušnje z varstvom pribe V tem poglavju smo naredili pregled nekaterih tujih ukrepov za varstvo pribe. Nekateri od njih so tudi del nacionalnih shem kmetijsko-okoljskih ukrepov. Velika Britanija (povzeto po Sheldon et al. 2004) Švica ohranjanje strnišč do pomladi, nato praha večje gostote gnezdečih prib in večje preživetje legel spodbujanje kmetov k vključevanju spomladi sejanih poljščin v kolobar (zlasti jara žita in gomoljnice, npr. krompir) zagotavljanje površin s praho na območjih, kjer gnezdijo pribe lokacija prahe se lahko med leti spreminja, njena skupna površina pa ostaja ista ograditev površin, na katerih gnezdijo pribe, z 90 cm visoko električno ograjo z velikostjo okenc 10 cm to poveča kumulativno verjetnost preživetja mladičev z 0 na 0,24 (Müller et al. 2009, Rickenbach et al. 2011) iskanje gnezd, označitev gnezd s palicami (2 m levo in 2 m desno od gnezda), nato kontaktiranje lastnikov zemljišč; ti se nato pri oranju, brananju in setvi izognejo cca. 2x3 m veliki površini z gnezdom ali pa gnezda med kmetijskimi deli umaknejo ter jih po zaključku del položijo nazaj (Müller et al. 2009) med nanašanjem pesticidov, gnojnice ali drugih gnojil gnezda pokrijejo s plastičnim vedrom in jih kasneje odkrijejo (Müller et al. 2009) ustvarjanje cvetnih pasov, kamor se lahko zatečejo mladiči po izvalitvi; za gnezdenje so primerni le cvetni pasovi z redko in nizko vegetacijo (ustrezna izbira semen!) (Müller et al. 2009) spomladansko obdelavo tal na strniščih zakasnijo do izvalitve mladičev, kar se je skupaj z ostalimi ukrepi zelo pozitivno odrazilo na številu poletelih mladičev (Müller et al. 2009) površine spomladi preorjejo in nato pustijo, da se spontano zarastejo to ustvari ustrezno nizko in redko vegetacijo za gnezditev pribe (Müller et al. 2009) Nemčija iskanje gnezd in njihovo označevanje s palicami v določeni oddaljenosti od gnezda kmet se nato ob obdelavi njive izogne označenemu mestu, za kar v nekaterih nemških zveznih deželah dobi določeno plačilo (Beyer et al. 2015, Bergmann 2016, Skibbe 2016, Eikhorst & Eikhorst 2017); če gre za gnezdo na travniku, pusti cca. 100 m 2 veliko površino z gnezdom nepokošeno (Beyer et al. 2015) preko najdenih gnezd se postavi železna kletka, ki pribi omogoča neoviran prihod in odhod z gnezda, preprečuje pa teptanje pašnih živali ali uničenje s traktorjem (Beyer et al. 2015, Skibbe 2016) pri tem ukrepu bi bilo nujno pozorno spremljanje usode gnezd, saj se lahko v nekaterih 20
21 primerih zaradi nameščene kletke, ki je na sicer monotoni njivi zelo očitna, poveča stopnja plenjenja (Beyer et al. 2015, Eikhorst & Eikhorst 2017) ograditev pašnikov z električnim pastirjem in paša šele po (Skibbe 2016) zmanjšanje pašne obremenitve do oziroma (Skibbe 2016) vzpostavitev nepokošenih pasov ali»otočkov«na travniku, ki morajo biti nameščeni dovolj na gosto, da mladičem ni treba prečkati večjih odprtih (sveže pokošenih) površin (Beyer et al. 2015, Skibbe 2016) počasna košnja travnikov od znotraj navzven (Skibbe 2016) delno poplavljenje preveč posušenih travnikov ali blatnih polojev na predelih največjih gnezditvenih gostot za zagotavljanje nizko poplavljenih in vlažnih, mehkih tal in s tem lažjega prehranjevanja mladičev (Beyer et al. 2015) zelo počasna košnja travnikov, na katerih so družine z majhnimi mladiči po navadi jo je opravljalo naravovarstveno osebje, ki je pozorno spremljalo, če je kakšna priba ob ali pred traktorjem (Beyer et al. 2015) košnja travnikov na takšen način, da se mlade pribe lahko umikajo na nepokošene travnike (Beyer et al. 2015) 21
22 ZAHVALA Za pomoč na terenu se najlepše zahvaljujeva Nejcu Poljancu in Matiji Mlakarju Medvedu. Ivu A. Božiču se zahvaljujeva za dovoljenje za uporabo slik in podatkov o reševanju gnezda pribe. VIRI Aleš K. (2004): Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 25 (123): Aleš K. (2005): Populacijska dinamika in gnezditvena biologija pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Atlas ptic (2017): Priba Vanellus vanellus. [ 20/04/2017. Berg Å., Lindberg M., Källebrink K. G. (1992): Hatching success of Lapwings on farmland: Differences between habitats and colonies of different sizes. Journal of Animal Ecology 61: Bergmann M. (2016): Gelege- und Kükenschutz in der Wesermarsch. Ergebnisbericht Büro für Ökologie und Landschaftsplanung. Beyer M., Brockmann O., Dresing N., Kempf G., Menke K., Pfützke S., Schoppenhorst A. (2015): Gelege- und Kükenschutzprogramm Bremen. Bericht der Brutperioden 2014/2015. Bund Friends of the Earth Germany & Landesverband Bremen e. V. BirdLife International (2015): European Red List of Birds. Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg. BirdLife International (2017): Species factsheet: Vanellus vanellus. [ 19/07/2017. Brandsma O. H., Kentie R., Piersma T. (2017): Why did Lapwings Vanellus vanellus in managed habitat advance egg laying during a period without warming early springs? Ardea 105: Cramp S., Simmons K. E. L. (eds.) (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Volume III Waders to Gulls. Oxford University Press, Oxford. Devereux C. L., Mckeever C. U., Benton T. G., Whittingham M. J. (2004): The effect of sward height and drainage on Common Starlings Sturnus vulgaris and Northern Lapwings Vanellus vanellus foraging in grassland habitats. Ibis 146 (Suppl. 2): EBCC (2017): Trends of common birds in Europe, 2017 update. [ 03/01/
23 Eikhorst W., Eikhorst I. (2017): Gelegeschutzmaßnahmen in der Hunteniederung und im Moorriemer Moorland im Sommer Limosa, Bremen. Hegyi Z., Sasvári L. (1998): Components of fitness in Lapwings Vanellus vanellus and Black-tailed Godwits Limosa limosa during the breeding season: do female body mass and egg size matter? Ardea 86: Hönisch B., Artmeyer C., Melter J., Tüllinghoff R. (2008): Telemetrische Untersuchungen an Küken vom Großen Brachvogel Numenius arquata und Kiebitz Vanellus vanellus im EU-Vogel-schutzgebiet Düsterdieker Niederung. Vogelwarte 46: Jančar T. (2011): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije - osnutek pp In: Denac K., Mihelič T., Božič L., Kmecl P., Jančar T., Figelj J., Rubinić B.: Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana. KGZS (2012): Tehnologija pridelave ajde. [ 19/07/2017. Milsom T. P. (2005): Decline of Northern Lapwing Vanellus vanellus breeding on arable farmland in relation to loss of spring tillage. Bird Study 52: MKGP (2017): Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin. [ 19/07/2017. Müller W., Glauser C., Sattler T., Schifferli L. (2009): The effect of measures for the Northern Lapwing Vanellus vanellus in Switzerland and recommendations for its conservation. Der Ornithologische Beobachter 106 (3): Rickenbach O., Grübler M. U., Schaub M., Koller A., Naef-Daenzer B., Schifferli L. (2011): Exclusion of ground predators improves Northern Lapwing Vanellus vanellus chick survival. Ibis 153: Schekkerman H., Teunissen W., Oosterveld E. (2009): Mortality of Black-tailed Godwit Limosa limosa and Northern Lapwing Vanellus vanellus chicks in wet grasslands: influence of predation and agriculture. Journal of Ornithology 150 (1): Schifferli L., Rickenbach O., Koller A., Grüebler M. (2009): Massnahmen zur Förderung des Kiebitzes Vanellus vanellus im Wauwilermoos (Kanton Luzern): Schutz der Nester vor Landwirtschaft und Prädation. Der Ornithologische Beobachter 106 (3): Sheldon R., Bolton M., Gillings S., Wilson A. (2004): Conservation management of Lapwing Vanellus vanellus on lowland arable farmland in the UK. Ibis 146 (Suppl. 2): Skibbe H. (2016): Konzeption eines Gelege- und Kükenschutzprogramms für Wiesenlimikolen in der Gemeinde Ganderkesee in Niedersachsen. BSc thesis. University of Applied Sciences, Hochschule Neubrandenburg, Fachbereich Landschaftswissenschaften und Geomatik. 23
24 Stanevičius V., Mačiulis M., Švažas S. (2008): Breeding ecology of lapwing (Vanellus vanellus) in floodplains of the Nemunas River delta in Ekologija 54 (1): Šálek M., Šmilauer P. (2002): Predation on Northern Lapwing Vanellus vanellus nests: the effect of population density and spatial distribution of nests. Ardea 90 (1): Tome D. (1998): Ali je populacija pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju pred zlomom? Acrocephalus 19 (90/91): Trilar T. (1991): Vedenje pribe Vanellus vanellus ob navzočnosti vsiljivca v gnezditvenem obdobju na Sorškem polju. Acrocephalus 12 (47): Uradni list RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS št. 82/
Številka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večPoročilo monitoringa populacij izbranih vrst ptic Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju Končno poročilo za MOP Vrtni s
Vrtni strnad Emberiza hortulana POVZETEK Na IBA Kras je bilo v letu 2011 preštetih 45 parov vrtnih strnadov (44 parov v SPA Kras), kar predstavlja veliko večino populacije te vrste v Sloveniji. Največ
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večSkladnost s popisnim protokolom
Projektna naloga MONITORING POPULACIJ IZBRANIH VRST PTIC Vmesno poročilo Rezultati popisov v sezoni 2006 Ljubljana, september 2006 Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije
Prikaži večDruštvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Langusova 10, Ljubljana ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Tomaž Ja
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Langusova 10, Ljubljana ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 1991-1996 Tomaž Jančar November 1997 Sodelavci Ornitološkega atlasa gnezdilk
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word - ODGOVOR + priloge.doc
SI5000007 Banjšice SI5000007 Banjšice Tip e Spremembe varovanih vrst V območje sta bili dodani vrsti planinski orel in beloglavi jastreb. Banjšice, ki ležijo na selitvenem koridorji med furlansko in kvarnersko
Prikaži večSkladnost s popisnim protokolom
Projektna naloga POROČILO MONITORINGA IZBRANIH VRST PTIC NA POSEBNIH OBMOČJIH VARSTVA (SPA) Poročilo Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007 Ljubljana, oktober 2007 Naročnik: Zavod Republike Slovenije
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večOhranjanje ekosistemov
Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov; Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večLIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L
LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti
Prikaži večSuša spomladanska - Tehnološka navodila
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 01Session_D.Krajcic
VARSTVO OKOLJA IN NARAVE V LUČI KMETIJSKE RABE PROSTORA V SLOVENIJI doc. dr. Darij Krajčič Mateja Žvikart, univ. dipl. biol. KDO SMO? MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR zakonodajni del AGENCIJA RS ZA OKOLJE
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večSkladnost s popisnim protokolom
Projektna naloga MONITORING POPULACIJ IZBRANIH VRST PTIC Ljubljana, november 2005 Naročnik: Ministrstvo za okolje prostor Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova 1b 1001 Ljubljana, p.p. 2608 Izvajalec:
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Urška MARTINC Maribor, 2015
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Urška MARTINC Maribor, 2015 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO
Prikaži več(Microsoft Word - na\350rt ravnanja 2014-)
OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, 75/12) in 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju
Prikaži večLIFE11NAT/SI/880 ANALIZA CILJEV IN UKREPOV PROGRAMA UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 V okviru projekta Operativni program upravljanja z območji Natura
LIFE11NAT/SI/880 ANALIZA CILJEV IN UKREPOV PROGRAMA UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 V okviru projekta Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014 2020 SI Natura 2000 Management
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večStran / Št. 97 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1: PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR pred
Stran 2084 / Št. 97 /. 2. 205 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA : PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR predpisane zahteve ravnanja DKOS dobro kmetijsko in okoljsko stanje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večDiapozitiv 1
Spremembe geodetskega načrta in projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja zaradi novega načina izračunavanja odškodnin za spremembo namebnosti kmetijskih zemljišč I. del Predavatelj:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večMicrosoft Word - MG-8 popis kmetijstva.doc
METODOLOŠKO GRADIVO ISBN 961-239-107-6 POPIS KMETIJSTVA 2010 NAVODILA ZA POPISOVALCE IN INŠTRUKTORJE Št. 8, Ljubljana, 2010 2 Metodološko gradivo, št. 8/2010 Pripravil: SURS, Oddelek za statistiko kmetijstva,
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana STARIHA KMETIJSTVO V BELI KRAJINI LETA 2020 DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Challenges in agriculture prof. dr. Luka Juvančič (University of Ljubljana) LIFE International networking conference 9 th May 2018, Brdo pri Kranju Mednarodna LIFE konferenca za mreženje: LIFE kmetovanje
Prikaži večRAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti
RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večOcena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne
Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Projekt: Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večUradni list RS 011/2009, Uredbeni del
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večPomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019
Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 9000 F: 01 478 9021 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 007-188/2015/17 Ljubljana,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večMicrosoft Word - 17 petek.doc
Dela 18 2002 213-225 Napovedi sprememb rabe tal v Sloveniji do leta 2012 Franci Petek Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail:
Prikaži večDiapozitiv 1
Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi
Prikaži večTravinje1_06.indd
NAŠE REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Letnik 2 Številka 1 November 2006 TRAVINJE avtorji prispevkov Doc. dr. Jure ČOP, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za agronomijo, Ljubljana Janko
Prikaži večLjubljansko železniško vozlišče - novinarska konferenca
Program razvoja podeželja 2014 2020 Odobrena in izplačana sredstva po ukrepih PRP stanje na dan 31. 12. 2018 ukrep št. javnih razpisov odobrena sredstva ( ) izplačana sredstva ( ) Ukrep M1 - Prenos znanja
Prikaži večtraining farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi
training farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi 1. Uvod Kmetija je bila majhna do srednje velika za pridelavo bivoljega mleka, upravljal jo je oče. Mariaoliva
Prikaži večMicrosoft Word - Kolaric_napad krozeci prst.doc
Marko KOLARIČ ZNAČILNOSTI NAPADA»KROŽEČI PRST«ČLANSKE EKIPE KK PARKLJI BEŽIGRAD 1 UVOD V članku bom predstavil enega izmed napadov, ki jih je članska ekipa KK Parklji Bežigrad najpogosteje uporabljala
Prikaži večNOVALIS
ŠVICARSKE HIBRIDNE IN SORTNE TM, TDM IN DTM Slovenski trg oskrbujemo z: KWS hibridi semenske koruze, prezimno oljno ogrščico, krmni sirek, sončnicami OH Semenskimi TM, TDM in DTM Predstavitev podjetja
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večPredlog odsekov vodotokov v posameznem ribiškem območju, ki bi jih bilo potrebno aktivno varovati ob vsakoletnem prihodu kormoranov
ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE SPODNJE GAMELJNE 61 A, 1211 LJUBLJANA-ŠMARTNO Predlog odsekov vodotokov v posameznem ribiškem območju, ki se jih aktivno varuje ob vsakoletnem prihodu kormoranov Končno poročilo
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE Ivan KLJUN OCENA VELIKOSTI POPULACIJE IN IZBOR HABITATA PODHUJKE (Caprim
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE Ivan KLJUN OCENA VELIKOSTI POPULACIJE IN IZBOR HABITATA PODHUJKE (Caprimulgus europaeus L.) NA PIVŠKEM MAGISTRSKO DELO Magistrski
Prikaži večNaročnik: Občina Horjul Občinski trg Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OB
Naročnik: Občina Horjul Občinski trg 1 1354 Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HORJUL št. 4 (predlog) Projektna skupina: Odgovorni
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večKOVA d
INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večCONACIJA 2013/14
CONA ŠIRITVE VRSTE CONA ŠIRITVE HT Kvaliteta cone habitatnega tipa Risanje cone širitve KVALITETA CONE VRSTE risanje cone širitve DA NE NE NE dobra sprejemljiva nezadostna DA NE NE NE Predstavitev primera:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večMicrosoft Word - P091-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO Maribor, 2009 Aleš Kustec UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Diplomsko delo NOSILNA SPOSOBNOST
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večRepublika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta Zagorje ob Savi tel.: fax:
Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi tel.: 03 56 55 700 fax: 03 56 64 011 www.zagorje.si obcina.zagorje@zagorje.si ŽUPAN Številka: 900-5/2018 Datum: 08. 03.
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večObčina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015
Občina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015 2020 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/15, 6/15
Prikaži večMicrosoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx
OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,
Prikaži več016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži več