MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI VZHODNOKOROŠKIH, ŠTAJERSKIH IN PANONSKIH NAREČIJ V PRIMERJAVI S SLOVENSKIM KNJIŽNIM JEZIKOM

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI VZHODNOKOROŠKIH, ŠTAJERSKIH IN PANONSKIH NAREČIJ V PRIMERJAVI S SLOVENSKIM KNJIŽNIM JEZIKOM"

Transkripcija

1 HRVATSKI DIJALEKTOLOŠKI ZBORNIK 10 (1997) UDK Izvorni znanstveni članak Prihvaćen za tisak Zinka ZORKO Pedagoška akademija Koroška cesta 160 SLO Maribor MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI VZHODNOKOROŠKIH, ŠTAJERSKIH IN PANONSKIH NAREČIJ V PRIMERJAVI S SLOVENSKIM KNJIŽNIM JEZIKOM Predmet razprave je oblikoslovna podoba pregibnih besed v treh severovzhodnih slovenskih narečnih skupinah v protistavi s slovenskim knjižnim jezikom. Slovenski knjižni jezik, zapisan v času protestantizma, temelji na dolenjski narečni osnovi, dvignjen na nadnarečje tedanje Ljubljane. Trubar se je že zavedal narečne diferenciranosti slovenskega prostora in odločil se je za većini Slovencev razumljiv jezik. V 17. in 18. stoletju se z gorenjskimi pisci vrivajo v knjižni jezik gorenjske narečne oblike in gorenjščina začenja prekrivati dolenjsko podlago. Hkrati dobe Prek-murci v 18. stoletju svojo književnost v prekmurščini in O. Gutsmann vnaša v svoja delà koroške dialektizme. Ob začetku 19. stoletja se je kranjski knjižni jezik ustalil v pisavi, oblikoslovju in besedju; sprejemali so ga tuđi Primorci v svoje šolske priročnike, ne pa Korošci, Stajerci in Prekmurci. Stanko Vraz si je prizadeval, da bi vnesli v knjižni jezik tuđi posebnosti prleških, štajerskih in koroških govorov. Dajnkova slovnica (1824) hoče ustvariti poseben vzhodnoštajerski knjižni jezik. V 19. stoletju je Luka Svetee svetoval, naj se napravi kompromis med kranjskim jezikom na eni strani in korosko-štajerskim na drugi strani, v spornih zadevah pa naj razsodi stara slovenščina. Nove oblike (-ega -emu -em za -iga -unu -im; -om -oma -em -ema za -am -ama; komparativ -i -a -e po spolih; d > e; nenaglaseni ë se pise z e, prej z i, šc za prejsnji š itd.) je vlada leta 1851 predpisala za Šolske knjige in tako se je ustalil enotni knjižni jezik, le Prekmurci so do leta 1918 pisali večinoma v svojem knjižnem jeziku. Naš knjižni jezik je torej zgodo vinski. Takšen, kakršen je danés, se v celoti ne pokriva z nobenim slovenskim narečjem. V njem se prepletajo po času in kraju 107

2 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str sprejema različne sestavine (Tomšič 1956). Analiza zajema vzhodnokoroške govore v Dravski dolini, na severnem Pohorju in v Dravskem obmejnem hribovju, severnoštajerske govore na Kozjaku, vzhodnem in južnem Pohorju, srednje štajerske govore v okolici Smarja pri Jelšah ter panonsko narečno skupino s prleškim govorom Kamenščaka pri Ljutomeru in prekmurskim govorom vaši Brezovci pri Puconcih. 1. Fonološki sistem Obravnavane narečne baze se od knjižnega jezika najbolj razlikujejo v fonološkem sistemu. Samoglasniški sistem knjižnega jezika sestavljajo dolgo naglašeni i, u, e, o, e, 6, a in dr, kratko naglašeni praviloma v zadnjem ali edinem zlogu i, u, e, o, d, a in nenaglašeni samoglasniki i, u, e, o, 2, a. Vzhodnokoroški dolgi samoglasniški sistem na Ojstrici sestavljajo: monoftongi in diftongi: i, u, id, ud, e, o, e, 6, ea, da, a in dr; kratki naglašeni vokali so: i, u, e /e/, o, /o/, d, a; prekmurski dolgi samoglasniški sistem v Brezovcih: i\ ii, u, e, * \ \ /o/, ei, ou, a:, dr, kratki: i, ii, u, e,/o/f o, e, a; štajerski šmarski samoglasniki so vsi dolgi: i, u, ie,/e/, up/o/, ei, ou, ai, đu, e, a, a. Severozahodni govori izvajajo refleks za jat iz širokega vokala, in koje dolžina postala omejena na akcent, se je ta začel zaradi napete izgovarjave ožiti in diftongi - rati v smeri proti ie, h, jugovzhodni govori pa so začeli že ožji refleks za jat diftongirati v smeri proti ei, ai\ vzporedno z razvojem jata je šel tuđi razvoj etimološkega dolgega o v uo, ud na severozahodu in v ou, au na jugovzhodu. Vmesni prleški pas z monoftongi pa je mogoče razložiti z mlajšo monoftongizacijo, kot je to značilno za gorenjščino. Tuđi zgodnja ali pozna denazalizacija in p je potekala vzporedno z razvojem jata, na pozno raznosnjenje na SZ kažeta še današnja podjunska nosnika, v VK na zahodu je današnji refleks za p > a iz q < %, proti vzhodu ee, e: ali že ozki e v štajerskih in panonskih govorih; nosni p ima danes povsod ozek ojevski refleks, le v panonskih govorih se je diftongiral v ou kot etimološki o. Razvoj dolgega polglasnika v ejevski vokal je v obravnavanem področju enoten, le v podjunščini, tako tuđi na Ojstrici, je razvoj polglasnika vzporeden z razvojem nosnega e ><? >a: patek in dan, tuđi pas, magwa. V govorih z diftongoma ei in ou se pogosto artikulacija u pomakne naprej do mesta zaokroženega i. Tak ii poznajo panonski, goričanski, vzhodnoštajerski, tuđi dolenjski in notranjski govori. Većina koroških govorov je ohranila dolgi odprti a, vzhodnokoroški, štajerski in panonski govori pa ga zaokrožijo v a ali ćelo v široki o v tistih govorih, kjer se je široki etimološki o prek diftonga oa monoftongiziral v a: koza» koaza > kaza v Dravski dolini. 108

3 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij... Soglasniški sistem VK govorov ni doživel velikih sprememb: -g -h; la > wa do Remšnika, nato do Duha le še -awa < -ala\ bilabialni w se govori do Remšnika, vzhodno od tod -v/-u\ p > dr/ar. V severnoštajerskih govorih se pojavlja sekundama nazalizacija tipa nič >mč >ninč\ moka >moka >monka, v srednještajerskih govorih da tuđi v v položaju pred nezvočnikom v vzglasju f; -v >-u. Povsod se je V depalataliziral; n yje ohranjen v prekmurskih govorih, drugod je dal -f / -j- ali -n-. Sklop šč je ohranjen le v prekmurskih govorih; tu se j izgovarja kot pravi pripornik in se pred samoglasniki razvije v d, dz ali g g. V prleških in nekaterih prekmurskih govorih je ohranjen izgovor samoglasniškega r. Omeniti velja, daje v Dravski dolini pogost uvularni r. 2. Naglasne razmere Ko raziskujemo naglasne razmere v določenem govoru, mislimo tuđi na metatonijo, to so tonemske in kolikostne spremembe znotraj zloga, in na metatakso, to so premiki prozodičnih enot med zlogi (Greenberg 1987). V SKJ so razločevalna nasprotja - tonemska in kolikostna - praviloma omejena na naglašeni zlog. Vsi obravnavani govori so izgubili rastočo intonacijo, torej možnost tonemskega nasprotja, zato pa so izjemno razvili kolikostna nasprotja na naglašenem zlogu (redko tuđi zunaj naglašenega zloga: vidieu za videl, delalei za delale). V vzhodnokoroških, severnoštajerskih in goričanskih govorih so se stari skrajšani akuti in novi akuti na kračinah pozneje podaljšali kot v centralnih govorih in razvili posebne reflekse: zvizzda: breaz.a\ zvaizda: briza za e in e; pidč\ z.elejneaso; pdič: zile/niso; mu9st\ vola/koaza; maust: vula. V osnovi prleških in prekmurskih govorov ugotavljamo razvoj bra:trb brd:tra > bratr~b bratra \ bdgb boga > bd:g, boga:\ novi akut na kračini konb >kon}. S krajšanjem starih dolgih akutov so ti govori ohranili samo kolikostna nasprotja: žaba, dela, vola; led, diiša, krav. Za srednještajerske govore je težko najti notranjo strukturno razlago za popolno izgubo kolikostnih nasprotij; vsi kratko naglašeni samoglasniki so se prek nadkračin podaljšali, dolgi pa diftongirali. V zgodo vini slovenskega naglašanja sta opazni dve težnji: kopičenje prozodičnih nasprotij na zadnjem ah edinem zlogu in v novejšem času težnja po razbre - menjevanju zadnjega zloga kot nosilca prozodičnih lastnosti z naglasnim umikom na predzadnji zlog ah sploh z umikom na levo. V vzhodnokoroških in severnoštajerskih govorih sta razločevalna tako kolikost kot mesto naglasa. Znani so naglasni umiki s končnega kratkega zloga na predzadnji zlog, in to z odprtega žena >žena, noga >noga ah zaprtega: bogat - bogat, otrok - otrok. Ce je umik zgoden, je novonaglašeni vokal dolg, če je mlajši, 109

4 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str se novonaglašeni vokal še ni podaljšal. Umik s kratkega končnega zloga na polglasnik je lahko potekal v istem času, saj sta današnja refleksa za e*~ in v vzhodnem delu Dravske doline in severnoštajerskih govorih enaka, v zahodnem delu Dravske doline pa je refleks za 2-^enak kratkemu polglasniku: magwa/pas. Akcent se umika tuđi z dolgocirkumflektiranega končnega zloga na levo: nebo > nebo, kosti - kosti; novonaglašeni samoglasnik je kratek. Stari skrajšani akut se v zahodnem delu Dravske doline v tri- in večzložnicah pomika na desno: babica -9 babica, delali > delali. V prleških in prekmurskih govorih se skrajšani stari akut in novi kratki akut ništa podaljšala, po izgubi rastoče intonacije sta prešla v kratko padajočo; taki so tuđi sekundarno naglašeni e, o in d\ žena, noga, megla, pa tuđi prinas\ tip oko, kosti je ohranjen. V teh govorih se torej kolikostna nasprotja ohranjajo na vseh zlogih pod naglasom. Vir naglasa na dolžinah sta prvotni cirkumfleks, novi dolgi cirkumfleks in dolgi novi akut. V srednještajerskih govorih so vsi naglašeni samoglasniki dolgi. Kvantitetna opozicija je bila nadomeščena s kvalitetno: kratki naglašeni samoglasniki so se razvili v dolge monoftonge, dolgi naglašeni so se diftongirali, a pa labializiral v a, sekundarno naglašeni e, o in d so se razvili v nove diftonge ie, uo\ tip oko je ohranjen. V SKJ je normiran tip žena, noga, do voljen tip mogla, tipa oko in babica pa sta le narečna. 3. Oblikoslovna protistava 3.1. Število Slovenski knjižni jezik ima tri števila: ednino, dvojino in množino. Ednina je slovnično nezaznamovana in se lahko uporablja tuđi namesto dvojine in množine. Množina se v enakih pogojih nezaznamovano uporablja namesto dvojine: pri tipičnih parih, npr. za levi in desni istofunkcionalni del telesa (noge, roke, obnn, oči, ušesa, kolena, peruti), za dela oblačila ali naprave (rokavi, hlače, uhani, drsalke), pri bioloških parih (starši, dvojčki). Število se izraža s končnicami ali različnimi osnovami (Toporišič 1976). Po mnenju Belića (1932) dvojina v slovenščini ni rezultat prašiovanskega dvojinskega sistema, pač pa je to njena nova metamorfoza. Stara svobodna dvojina se je izgubila, vezana dvojina pa se je razvila zlasti ob dobro ohranjeni glagolski dvojini. Razvita je tuđi anaforična dvojina zlasti pri pozaimljanju v besedilu (Videl sem očeta in mater ter ju pozdravil). Po Tesnieru (1925) so se dvojinske oblike v slovenščini postopoma izgubljale po sklonih: mestnik, rodilnik, dajalnik, orodnik, imenovalnik in tožilnik, po spolu: ženski, srednji, moški, po besednih vrstah: pridevnik, kazalni zaimek, samostalnik, 110

5 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroskih, štajerskih in panonskih narečij... števnik, osebni zaimek. Glagol je postal oblikoslovna kategorija, ki je dvojino najlepše ohranila, trdna paje postala tuđi dvojinska besedna zveza z dva in oba. Vzhodnokoroški, goričanski in prekmurski govori dvojinske oblike dobro ohranjajo v moškem spolu: -a v I, T, -oma v D, (M) in O; v ženskem spolu -i v 1, T, -oma v D, (M) in O; -é >ei (v Radgonskem kotu) dvéi gredéi v 1 in T; v Radgonskem kotu ima tuđi deležnik -l za ženski spol v dvojini refleks za jat - sve delalei; v prekmurskih govorih se tuđi v 1. osebi dvojine sedanjiška oblika za ženski spol končuje na -e delava / delave. V srednještajerskih govorih se dvojina izgublja, ohranjena je le v I, T moškega spola: dva bráta, pri osebnih zaimkih in v glagolski spregatvi Spoli Slovenski jezik pozna moški, ženski in srednji spol. Moški spol je slovnično nezaznamovan nasproti ženskemu in srednjemu; kot nevtraliziran se pojavlja v povedku, kadar je osebek priredno zložen iz dveh ali več samostalnikov srednjega spola: drevo in gnezdo mi bosta ostala v spominu, drevo, gnezdo in jajce v njem mi bodo ostali v spominu. Samostalniki moškega in ženskega spola se v narečjih ražen redkih ne razlikujejo od knjižnega jezika. Tako npr.: čebula - ž. sp., v narečju cebú - m. sp. (kjer ni lük)\fizol - m. sp., v narečju fizóla - ž. sp., cigareta - ž. sp., v narečju cigaret - m. sp.; lás - m. sp., v narečju las lási - ž. sp.; otrok - m. sp., na vzhodnem Pohorju srednjega spola; deca - ž. sp., v prekm. narečju srednjega spola v im. mn., v neimenovalniških sklonih ž. sp., v Radgonskem kotu so deca v im. mn. moškega, v sklanjatvi pa edninskega ženskega spola. Prehod samostalnikov srednjega spola v moški in/ali ženski spol je v slovenskih narečjih znan pojav. Srednja sklanjatev in oblike srednjega spola za vsa tri števila so dobro ohranjene v prekmurskih govorih; za vzhodnokoroške, severnoštajerske, goričanske, prleške in srednještajerske govore je značilna maskulinizacija nevter s podaljšanimi osnovami v dvojini in množini; podaljšane osnove z -es-, če so sploh znane (redke so v vzhodnem delu Dravske doline), prehajajo v množini med samostalnike ženskega, v srednještajerskih govorih pa moškega spola. Nekaj / samostalnikov, različnih po govorih, že v ednini prehaja med ženske: okna, vilja, óuka, véidra (v prekm.). V zahodnem delu Dravske doline najdemo še veliko število samostalnikov srednjega spola v ednini; gre za samoedninska snovna, skupna in pojmovna imena, za glagolnike in za tvorjenke s priponskim obrazilom -isče. Ker sta obliki I. srednje in I. ženske sklanjatve v dvojini sovpadli, težko sodimo, ali je feminizacija nastopila že v dvojini in zaradi dvojinskih enakšnih oblik posegla tuđi v množino ali pa so oblike v dvojini še srednjega spola. Pri 111

6 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str nepodaljšanih osnovah v množini je torej prevladala feminizacija nevter. Samostalnik leto ima v severnem pasu v ednini in dvojim refleks za staroakutirani, v množini pa za novi cirkumflektirani jat: lécito, dvíd léati, tri lidte (kor.); Meto, Meti, láite (Slov. gorice); Uto, liti, láite (J. Pohorje): léto, léti, léita (prekm.). Opozoriti je potrebno, da se v Radgonskem kotu ohranja množinska oblika samostalnikov srednjega spola na -a, ujemalni prilastek in povedkovo določilo pa sta v ženskem spolu: naše jájca so friške; naše kóula so bilé nóuve. V goričanskih in prekmurskih govorih se neimenovalniška podaljšana osnova prenese tuđi v imenovalnik: slábo vréimen, dúobro séimen. Pa še to: v Porabju se za govorečo in ogovorjeno žensko pojavlja glagolska oblika v moškem spolu: Da sa béjo (Ana) Samostalniške sklanjatve Samostalniki moškega spola Rodilnik ednine V knjižnem jeziku so možne končnice -a, -á, -a, -ú, -é (<dné). V obravnavanih narečjih so zastopane vse končnice, le naglašenega -ú ne slišimo nikjer. V zahodnem delu Dravske doline seje ohranila nenaglašena končnica -u iz gen. sg. prvotnih -u osnov, in to pri trdih osnovah enozložnih samostalnikov s korenskim dolgim cirkumflektiranim samoglasnikom. Najpogosteje se pojavlja pri zanikanem osebku: ni mostu, sinu, moštu. V govorih z naglasnim umikom oko -9 óko ni naglašene končnice a: svéta, bága\ od samostalnika den tvorijo rodilnik tuđi s končnico -i: dnéva/líapiga dni Dajalnik ednine V KJ sta možni končnici -u in -u (psu). Ohranjajo ju le vzhodnokoroški govori. Govori Slovenskih goric, vzhodnega in južnega Pohorja, prleški, prekmurski in štajerski govori pa imajo končnico -i; izvajajo jo iz -u > -ii >-i. Pravilnost take podmene bi morala potrditi vsaj ena oblika z naglašeno končnico, v kateri bi bil ii ohranjen. Tako pa tip pšs dobi podaljšano osnovo psóvi (Dajnko, Volkmer, Prlekija, Haloze, Prekmurje), v mešanem naglasnem tipu svet pa se pojavlja v dajalniku refleks jata, ki je organska končnica lokala ednine: svetái (Porabje) Mestnik ednine V KJ je normirana končnica -u/-u; obranjena je le na Ojstrici in deloma na Pernicah, v vseh drugih severnih koroških in štajerskih govorih je prevladala končnica -i, v Porabju tuđi naglašena ai < é pri trdih osnovah. Pri hišnih imenih je končnica -i prevladujoča tuđi na Ojstrici: pdr Mórni, Srizbniki. 112

7 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroskih, štajerskih in panonskih narečij... Že pri Trubarju konkuriraju vse tri končnice: -i iz mehkih osnov, -é trdih osnov in -u ujevskih osnov Orodnik ednine in dajalnik množine V KJ in većini obravnavanih govorov je končnica -om/on; preglas v -em narečja odpravljajo, v srednještajerskih in južnopohorskih govorih je prevladala končnica -am Imenovalnik množine Knjižna končnica -i je znana v vseh govorih, podaljšana osnova z -ovi je znana v Prekmurju, -ijevsko končnico -je poznajo v Slovenskih goricah, Halozah in Prekmurju - tu je zelo razširjena tuđi s pođaljšano osnovo -ov v im. in rodilniku mn.-: -ovje: sinóuje, zobóudze, lasoudze. Vzhođnokoroški in sevemoštajerski govori ne poznajo podaljševanja osnove z -ov in ne končnice -je: ludi, lási, zobi, brati. V Porabju je znana tuđi končnica -á \ svetá pri mešanem naglasnem tipu Rodilnik množine Knjižna končnica -ov je znana v vseh govorih -ou > -u, -ouf, -of; brezkončniški rodilnik poznajo le: péines, otróuk/otrúdk, lásaásof, vendar zdbo/zpbof Mestnik množine V knjižnem jeziku prevladujoča končnica -ih je znana le v prleščini. Naglašeno končnico -éh v mešanem naglasnem tipu poznajo v srednještajerskih in prekmurskih govorih: dnáix (štaj.). Končnica -ah previ aduje povsod, tuđi z onemitvijo -h in z zamenjavo z -j - ai: kovačai v prekm. govorih in v Radgonskem kotu (tu danés h ne onemeva). V Dravski dolini je prevladala končnica -eh\ izvor razlagamo iz zaimenske sklanjatve Orodnik množine Knjižna končnica -i je znana v Prekmurju, -ami je razširjena v severnih in srednještajerskih govorih, -emi pa v Dravski dolini: brátemi, zobemi, liidemi Dvojinski skloni V imenovalniku je povsod prevladala končnica -a; v rodilniku je -ov > -ou/-u/ -o, -of/-ouf, v dajalniku in orođniku -oma (tuđi v mestniku, in sicer v Radgonskem kotu ter v prekmurskih govorih); -ama se pojavlja le v štajerskih govorih Naglasni tipi v moški sklanjatvi: nepremični, premien!, končniški in mešani so najbolje ohranjeni v panonskih govorih, v štajerskih in vzhodnokoroških izginja mešani tip: svét - sveta - svizt swéata, pa tuđi končniški (poleg psa tuđi pesa) Podaljševanje osnov Samostalniki moškega spola, ki se končujejo na samoglasnik, v vseh govorih podaljšujejo osnove: v zahodnem delu Dravske doline jo podaljšujejo z -n: Luka- 113

8 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str na; Silvo-Silvona, Lojze-Lojzana/Lojzna, le Vili-ja, Merku-ja; v vzhodnem delu Dravske doline in v severnoštajerskih govorih podaljšujejo osnovo z -ej: Lojze Lojzeja, Luka Lukeja, Rado Radeja; vendar Vili Vilija; v prekmurskih in štajerskih govorih pa s -t: Silvota, Pepeta, slugata. V vseh teh govorih je nenaglašeni polglasnik dal široki e in ta v manjšalnicah na -ek, -ec ne onemeva: Frančeka, sineka, ateka; Miheca, Štuheca Samostalniki ženskega spola ženska sklanjatev V vzhodnokoroških in srednještajerskih govorih so edninske končnice enake knjižnim; v vseh panonskih in južnopohorskih govorih pa je orodniška končnica ali -oj, ki se na Dravskem polju obruši do -i, ali -of -ouf (Ramovš je razlagal razvoj -ov iz -om kot glasoslovni proces) v Prekmurju. Daje orodniška končnica -i nastala iz -oj, dokazujeta obliki osebnih zaimkov: o meni: zrne ni (g <-e-)(e < d), o tebi: s tebi; orodnik torej ni enak mestniku, pač pa je -oj ->-i. Ramovš razlaga ta -j kot poudarjevalno partikulo, vendar je v teh govorih skorajda ni mogoče najti: gda, z.e, ke kaj. Verjetneje je končnica -oj prevzetaiz ženske pridevniške sklanjatve in oblik sklanjatve osebnega zaimka ona - z joj (prleško), ž je < njej (Rače, Cirkovce). V množini so narečne končnice enake kot v knjižnem jeziku, le v Dravski dolini ima mestnik končnico -eh, orodnik pa -emi iz zaimenske sklanjatve. Dvojinski sklon je ohranjep v imenovalniku in tožilniku, in sicer povsod -i, v prekmurskih govorih tuđi naglašeni -ei iz jata: dvei rokei, v dajalniku in orodniku (tuđi v mest.) je -oma. Morebiti je končnica -e iz jata pri trdih osnovah tuđi razlog za izgubljanje dvojine pri samostalnikih ženskega spola Naglasni tipi Pri većini samostalnikov je prevladal nepremični naglasni tip, le v prekmurskih govorih je ohranjen mešani tip rouka roke; dvei rokei, tri roke, in sicer so vse končnice naglašene, le imenovalnik ednine ne. V Porabju sklanjajo takole: rauka, roke:, rokai, rokđu, rokai, rokđuv\ v mestniku in odtod tuđi v dajalniku je ohranjen refleks za jat trdih osnov. Zaradi naglasnega umika mdgla mdgla končniškega naglašanja v imenovalniku ednine ni več, vendar se ta tip v Porabju sklanja kot roka II. ženska sklanjatev Od knjižnega jezika odstopajo: orodnik ednine -oj /-ov kot v 1. ženski sklanjatvi: s perutjoj/perutjof', na Dravskem polju je tuđi v tej sklanjatvi končnica -i oz -oj; daj., mest. in or. dvojine -oma ter -aj - ami v množini v Prekmurju in Radgon- 114

9 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij... skem kotu; v štajerskih govorih -im < mi > m v orodniku množine. Samostalniki ženskega spola na -ev ohranjajo obliko in ijevsko sklanjatev v rodilniku ednine v Prekmurju in Radgonskem kotu: tikef tikvi - s tikvof\ v drugih govorih pogosto prehajajo že v imenovalniku med ajevske samostalnike: tikva, cirka, breska. Samostalnik krikarvi ohranjav imenovalniku knjižno obliko v Dravski dolini, v Prekmurju se glasi krfkrvi\ na južnem Pohorju kriv kreivi, v srednještajerskih govorih pa kriv karvei. Samostalnik či hči se v ednini sklanja po II. ženski sklanjatvi v Prekmurju, v štajerskih hčei hčere po ajevski sklanjatvi, v Dravski dolini pa se že v imenovalniku glasi čira Naglasni tipi V Dravski dolini je prevladal nepremični naglasni tip - kudst kdsti, drugod je mešani tip dobro ohranjen; v Radgonskem kotu poznajo v dvojinskem imenoval - niku končnico -ei: kletei < klete, dvei gredei Samostalniki srednjega spola V prleških in prekmurskih govorih se je sklanjatev samostalnikov srednjega spola docela ohranila; v Radgonskem kotu v množini prehajajo med samostalnike ženskega spola vkljub ohranjeni nevtralni obliki: leipe jajca. V štajerskih in vzhodnokoroških govorih se pojavlja feminizacija pri samostalnikih z nepodaljšano in s -s podaljšano osnovo, s -t in -n podaljšane osnove se že v dvojini maskulinizirajo: teleta, teleti (vendar deklete in ušete)\ semena, semeni. Knjižni množinski samostalniki srednjega spola so v vzhodnokoroških in štajerskih govorih ženskega spola: jetre, pluče, liste, vrote Priđevniška sklanjatev Sklanjatveni vzorec za obliko moškega spola se v govorih loči od knjižnega v naslednjih sklonih: 1. v rodilniku ednine prevladuje končnica -iga v Dravski dolini, v severnoštajerskih in goričanskih govorih, -ega v prleških govorih in v Radgonskem kotu, reducirana končnica -ga v štajerskih govorih in -oga / -ega v prekmurščini; 2. dajalniške končnice so: -emu/-mu/-emi/-omi; 3. mestniška in orodniška končnica se izenačita v -em/-en v zahodnem delu Dravske doline in v Radgonskem kotu; v prekmurščini je mestniška končnica -on; 4. v imenovalniku dvojine se v Radgonskem kotu in prekmurskih govorih podaljša osnova z -iv, za ženski spol -iva,: lepiva, lepivi, mestnik in orodnik zenačitakončnici: -ima. 115

10 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str v Dravski dolini so v dvojini in množini pronominalne končnice -ex -ema -em -emi. Vse druge končnice se ujemajo s knjižnimi. Sklanjatveni vzorec za obliko ženskega spola je poseben le v ednini ter v imenovalniku in tožilniku dvojine in množine. Vzhodnokoroški govori nimajo posebnosti, prleški imajo v or. ed. končnico -oj z lepoj, v Radgonskem kotu se pojavlja končnica -oj v daj., mest. in or., v prekmurskih govorih pa je vzorec: lépa-e-oj-ooj-ov. Opozoriti je potrebno na obliko časovnih prislovov v pomenu mlad/star mesec\ v Dravski dolini mladéaga, staréaga (Ojstrica: mwadjâ, starjâ) (éa je re fleks za e; -dg >dj v koroških govorih). V vseh teh govorih je pridevnik izgubil možnost razločevanja oblike; določnost izraža s členom določnosti td, ta, to/te, nedoločnost se izraža ob samostalniku s členom nd, na, no/ne \ z izjemo priđevnikov na -en/-dn, -ast je -i v im. ed. m. sp. zlasti pogost v vzhođnih govorih in se širi tuđi k zaimkom: taki, taksi, vsaki, kaki, neni, nâjni. V zahodnem delu Dravske doline se je določna oblika lepe < lepoje posplošila, naglašeni vokal pa kaže na mlajši naglasni umik: Ihp, U dp a, lèpe, wïsek wisôaka wisôke Stopnjevanje pridevnika Knjižna obrazila za tvorbo primernika -ši, -ji, -ejši prevladujejo tuđi v teh govorih, le da se opisno stopnjevanje z bolj/manj zelo širi: v presežniku se pogosto vstavljačlen določnosti: najtavečji/nartavečji, pa tuđi primernik s členom pomeni presežniško vsebino: ta večji, ta mlajši. V Dravski dolini se uporablja moška oblika primernika in presežnika za vse spole v vlogi povedkovnika: Mica je ta starši. V prekmurščini se posplošujeta obrazili -ši, -ejši: lèjki - lezejši, dragi drdkši, globok globši, tèski tezejši, vèlki vekši Protistava zaimenskih oblik Osebni zaimek jaz s sklonskimi oblikami mene meni mano/menoj, z naslonkama me mi in navezno obliko -me je v obravnavanih govorih zastopan takole: Zahodni del Dravske doline: jâs mène mène pdr mèneh z mâno/méno; štajersko: jés mène, prleško: jets mène z mènon, prekmursko gès mène/mené, prîmeni, z mènof; v porabščini d }à mi ene. Orodnik s teboj, seboj: t ébo, sebo (severnoštajersko), tudbo, sûdbo (zahodni del Dravske doline: tôubo, sôubo (štajersko). Dvojinske oblike za midva, vidva, onadva: Zahodni del Dravske doline: nèba ndbï) (Ž. sp.), wdba, wàbi, (w)ànadvô; (h)àbidwi noji nôma, vôji, voma, jéawa/jôj jéama. 116

11 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, Štajerskih in panonskih narečij... Vzhodni del Dravske doline, severnoštajerski, goričanski in prleški govori: mija, miji/mijadvo, mijidvid/, vijci, viji, hanadwb, hdnidvid, noji nama, voji voma; judjijidma, srednještajerski govori: midva midve, vidva vidve, onadva, naj, nama, vaj, vama, aunehdvaih aunemdvaim. Prekmurski govori: muva miivi, viiva vilvi, n iva n ivi, naj, nama, vaj, vama, nim a; prleško jedvajedvi jima onadva'. Za oblike vprašalnega zaimka kdo koga komu kom najdemo v narečjih fonetsko premenjene oblike: dud, dudj, kogo/koaga/ kagci, kom u ku dm (koroško), što koga, kdmi, kon, (pri., prekm.) stuo (Porabje), dau kuogakuom (štaj.). Oblike za kaj česa čemu čem čim so v teh narečjih zelo zapletene; ohranjene so v celoti le v Dravski dolini in v prleščini, drugod najdemo le imenovalniško obliko kđ, ke (pri.), pričen, s čaim (štaj.), sicer pa se uporabljajo sklonske oblike zaimka kdo. Na severnem Pohorju se v rodilniku uporablja tuđi čeaga/čeasa. Za kakšen, kateri, čigav, kolik, koliko se govorijo oblike: vzhodnokoroško: kbk, kidri, čigau, kakvlik, keiko\ srednještajersko: kan kova < kakov, keri/deri, čigau; prleško: kakši, keri (tuđi za čigav), keko\ prekmursko: kakši, šteri, čidi/čidan, kelko. Kazalni zaimki: ta, tišti, oni, tak imajo naslednje zastopnike: zahodni del Dravske doline: šdti/tdti, tišti, wuni/honi, tok; vzhodni del Dravske doline in severnoštajerski govori: tdti/toti, tišti, oni, tok; srednještajerski govori: tot, teisti/-\c), auni, tđk; prleški: toti, tišti, dvi, taki/takši; prekmurski: te ta tou, tišti of ova ovo, taksi. V štajerskih govorih je v množini ohranjena pronominalna sklanjatev: toti toteh totem, s totem, v prekmurskih govorih prav tako, v dvojini teva/tevi. Zaradi različnih fonetskih premen se razlikujejo naslednji zaimki od knjižnih, zlasti v prleščini in prekmurščini: nišče, nika nič, nikšni; nešče, neke nekaj, ništrni, mar si kdo. Ražen nikalnih zaimkov v koroščini nišdr, nikudgar, ničničidsar, oblik na -r za oziralnost ne najdemo Števniki Pri glavnih števnikih se v prekmurščini enice postavljajo za deseticami od 40 dalje: štirideset eden; za tisoč je tu beseda gezero (izp. iz. madž. ezer). V vseh obravnavanih govorih slišimo obliki 20 - dvđjsti in 30 - tresti. Ločilni števniki so znani le za enoj, dvoj, troj, četver. 117

12 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str Glagolske oblike V vseh panonskih govorih ima nedoločnik obrazilo -tiačti, v štajerskih -tz-čt, v vzhodnokoroških pa sta živi obe obliki. V prleških govorih se namenilnik še veže z rodilnikom: grèm rib lovit, v drugih s tožilnikom. Med deležniki je živa tvorba na -l, -n/-t, manj na -c/deležje na -čki v panonskih govorih: stoječki, v Dravski dolini videjoč, na -e -aje so deležja redka: na moucé. V spregatvi sedanjika je prevladala priponska, sledove brezpriponske sprege najdemo le na južnem Pohorju in v srednještajerskih govorih: vâiste, jâistazjâiste, dobéista/dobéiste, sicer jidte, vid te, bâte, dote, géte, date. V 1. osebi dvojine se za knjižno obliko -va pojavljajo: -ma povsod, le -ma/me (ž. sp.) v prleških govorih in -va/-ve (ž. sp.) v prekmurskih govorih; torej ti govori tuđi v dvojini ločijo obliko za ženski spol. V Dravski dolini in v severnih štajerskih govorih se za 3. ed. in mn. v poudarjenem položaju enozložnim glagolom dodajata partikuli -de in -jo : jede, bode, čide, nide, jidde, gréde (po bode) in sojo (po bojo). Velelniška paradigma većine slovenskih narečij ima pet oblik: nési nesiva nesita nesimo nesite; velelniška osnova se končuje ali na -i ali na -j: delaj. Pregibanje predvideva modifikacije podstave, značilne za tvorbo sedanjiških oblik, široke sredinske samoglasnike pod umaknjenim naglasom ter premeno tipa k~c pri glagolih z mehkonebnikom v korenu: pêci pêci - pékel. Prozorično nadaljuje velelniška paradigma oba stara naglasna tipa v jeziku: na osnovi naglašenih («délati) in priponsko naglašenih glagolov (nêsti, nositi, pahniti). Mesto naglasa v needninskih oblikah se sklada z mestom v nedoločniku, v ednini se praviloma umakne: nêsi, nosi, tresi. Oblike z umaknjenim naglasom so bile akutirane, v dvojini in množini pa na priponi cirkumflektirane: nesite, tresite, nosite. Dolgi cirkumfleks se je v teh govorih premaknil za zlog na levo, zato se je posplošila edninska osnova: vzhodnokoroško: nèsi, nesite, nosi, nosite, tàrpi, tàrpite; spi spite; prekmursko: nèsi nèsiva/nèsive nèsta nesimo nèste\ prleško: nèsi nèsma nèsta nèsmo nèste; hôdi hddma hôtta hàdmo hôdte; srednještajersko: nies nieste; dâilaj dâilajte. Obrazilo -l v deležniku se s samoglasnikom pred seboj v narečjih različno premenjuje: vzhodnokoroško in štajersko: -au/-ou, -eu, -iu < âl, -al, -el, -ël, -ii; -oz-u f dl, -ii; prleško: -a (v većini govorov): nèsa, krà, klà, sà, dà, jà, vèda, bïja, vzéja, vzdîgna, gora, hôda, dèla; prekmursko -o/- q/- u; v Radgonskem kotu -a/-o za a-: dào, znào. 118

13 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroskih, Štajerskih in panonskih narečij... V Radgonskem kotu ima deležnik na -l v dvojini posebno žensko obliko: naglašeno ei < e: dalei, šlei, bilei in nenaglašeno ei iz jata: neslei, zdignilei, vidlei, lovilei, delalei: Totivi dvei sta nei ddsti vreidnivi bilei. Manj jasen je razvoj pripone -na-/-no- pri glagolih II. glagolske vrste, kjer je za -ng- v KJ analogični -ni-, v panonskih govorih -no-, štajerskih in vzhodnokoroških pa -na- (zlasti v deležniku: miniti: je minowo, pahnowo (kor.), potegnoti, potegnola (pan.), meinati, meinau (štajersko). V prekmurščini je ohranjen zanimiv končniški naglasni tip glagolske spregatve tipa nesen neseš nese neseva/ve neseta nesemo nesete nesejo: grizen, pasen, pleten, den (iden), grebenduben, pečen, mergen mrjem, pig en, peren; zoven, zenen, beren. Primerjali bi lahko še tvorbo ponavljalnih glagolov tipa dati: dajati, saj se pojavljajo oblike tipa davati in v sedanjiku davlem. 4. Povzetek Rezultati analize narečnih pregibalnih vzorcev kažejo, da se narečja razlikujejo od knjižnega jezika le v posameznih končnicah; gre za ohranjanje starih oblik ali mehkih ali trdih osnov, za posploševanje končnic za vse spole, zlasti v množini, za ohranjanje starih končnic, zlasti pri osebnih zaimkih. Vsi obravnavani govori so izgubili tonemsko nasprotje, zato pa so končnice dobro ohranjene; prve redukcije končnic zasledimo šele v centralnih štajerskih govorih. Severovzhodni govori kažejo težnjo po razbremenjevanju zadnjega zloga kot nosilca prozodičnih lastnosti z naglasnim umikom na levo. V severnih govorih je dvojina dobro ohranjena pri samostalniku, pri osebnih, svojilnih in kazalnih zaimkih ter pri glagolu. V obravnavanih govorih prevladujejo naslednji pregibalni vzorci samostalnikov in pridevnikov. Samostalniki moškega spola: knjižni jezik: ed. kora-k-0-a-u-0-u-om; dv. korak-a-ov-oma-a-ih-oma\ mn. korak-i-ov-om-e-ih-i. Pernice (vzhodnokoroški govor): ed. mlin-0-a/u-u-0-u/-i-om/-u; dv. mlin-a-ou-oma-a-eh-oma; mn. mlin-i- ou - om-e-eh-em i/- am i. 119

14 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str Šmarje pri Jelšah (srednještajerski govor): ed. kuvač-a-i-a-i-am; dv. kuvač-a-uu-am-a-ah-am; mn. kuvač-i-uu-am-e-ah-am. Brezovci (prekmurski govor): ed. kovač-a-i-a-i-on; dv. kovač-a-of-oma-a-aj-oma; mn. kovdč-i-of-on-e-aj-i. Samostalniki ženskega spola na -a: ed. lip-a-e-i-o-i-o; dv. lip-i-0-ama-i-ah-ama\ mn. Up-e-0-am-e-ah-ami. Pernice: ed. lip-a-e-i-o-i-o; dv. lip-i-0-ama-i-eh-ama\ mn. Up-e-0-am-e-eh-emi/aml Smarje pri Jelšah kot v KJ; le da ni dvojinskih oblik in I mn. -am. Brezovci: ed. lip-a-e-i-o-i-of; dv. lip-i-0\-i-ama-i-ama-ama; m n. Up-e-0-an-e-aj-am i. V prleščini se govori orodnik ednine -oj: z lipoj. Samostalniki srednjega spola se lahko v dvojini in množini maskulinizirajo (podaljšana osnova na -t-, -n-, redko -s-), drugi se v množini feminizirajo. Srednja sklanjatev je ohranjena v većini prekmurskih govorov. Pridevniška sklanjatev Za moški spol: lep-ega-emu-1./2.) -em-im -a-ih-ima-a-ih-ima -i-ih-im-e-ih-imi Za ženski spol: lep-a-e-i-o-i-o lep-i (1./4.) lep-e 120

15 Z. Zorko: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, Štajerskih in panonskih narečij... Pernice: lidp-iga-emu-{\ J2.)-em-em lizp-a-eh-ema-a-eh-ema li dp-i-eh-em-e-eh-emi. Za ženski spol so oblike enake kot v knjižnem jeziku. Smarje pri Jelšah laip-gci-mu-(\j2.)-em-im; laip-a-(drugi skloni so množinski); laip-i-ih-im-e-ih-im. Za ženski spol so oblike enake kot v knjižnem jeziku. Brezovci leip-i-oga-omi-( 1.,2) -on-in leip-i-va-leipi-imci-va-ima-ima leip-i-i-in-e-i-imi leip-a-e-oj-o-oj-of leipivi leipe Kamenščak (prleško) lep-i-ega-emi- (l.,2.)-en-in -a-ih-ima-a-ih-ima -i-ih-im-e-ih-imi Za ženski spol so oblike kot v KJ, orodnik -lepoj. LITERATURA Belić, A.: O dvojini u slovenskim jezicima, Beograd, Greenberg, M. L.: Prozodične možnosti v slovenskem knjižnem jeziku in slovenskih narečjih, SRL 1987/2. Ramovš, F.: Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, Tesnière, L.: Les formes du duel en Slovène, Paris, Tomšič, F.: Razvoj slovenskega knjižnega jezika. V: Zgodo vina slovenskega slovstva, Ljubljana, Toporišič, J.: Slovenska slovnica, Maribor,

16 Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 10, 1997, str THE COMPARISON OF MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS IN EAST CARINTHIAN, STYRIAN AND PANNONIAN DIALECTS ON THE ONE HAND AND IN SLOVENE STANDARD LANGUAGE ON THE OTHER Summary The results of the analysis of dialectal inflectional patterns show the differences between dialects and standard language only in individual endings. The old forms, palatalized and non-palatalized bases are maintained, the endings generalized for all genders, especially in plural, and old endings, especially those in personal pro - nouns, are preserved. All spoken dialectal forms that were examined have lost the tonemic contrast, which is why the endings are well preserved. First instances of the weakening of endings are found only in central Styrian dialect. Northeastern dialects display a tendency to relax the final syllable as a carrier of prosodic features by shifting to the left. The dual in northern dialects is still very much in use in nouns, in personal, possessive and demonstrative pronouns, and in verbs. 122

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Kaja Dobrovoljc Ljubljana, 3. 2. 2012 Kaj je leksikon besednih oblik (LBO)? podatkovna zbirka o oblikoslovnih lastnostih besedišča zdruţevanje

Prikaži več

SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa

SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa stojijo na koncu dela povedi so: vejica, podpičje,

Prikaži več

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI

Prikaži več

Poved in stavek

Poved in stavek Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : *M07119111* Državni izpitni center SLOVENŠČINA KOT DRUGI JEZIK NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Razčlemba neumetnostnega besedila

Prikaži več

03_2_Vprasalnica_ABC

03_2_Vprasalnica_ABC Abecedni seznam vprašanj a a) stalno dolgi (grad, prah, vrat, dva, kralj, hrast, mlaj, kovač, trava, glava, brada, apno), b) staroakutirani (krava, mati, brata) 748 a kratki naglašeni (brat, gad, fant,

Prikaži več

ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike

ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil,

Prikaži več

Ada Vidovič Muha:

Ada Vidovič Muha: BESEDA BESEDOSLOVJE: 1. ožji smisel: proučuje besedo, njeno izrazno podobo in pomen 2. širši smisel: vključuje tudi besedotvorje nauk o besedi BESEDOTVORJE: proučuje podmnožico besed, ki so deljive na

Prikaži več

GSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd

GSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 knjigarna.com swis721 Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj Ortar

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

KAJ JE SPORAZUMEVANJE

KAJ JE SPORAZUMEVANJE KAJ JE SPORAZUMEVANJE Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med ljudmi zajema 2 osebi (sporočevalca in prejemnika) Sporazumevanje obsega sporočanje in sprejemanje sporočil Oseba A kaj sporoča osebi B

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...

Prikaži več

Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gub

Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gub Pravopisna pravila pri dijakih izziv ali»mala malica«raziskovalna NALOGA SLOVENŠČINA Avtorici: Lea Zahrastnik in Tea Planko, 4. č Mentorica: Vesna Gubenšek Bezgovšek, prof. Mestna občina Celje, Mladi za

Prikaži več

Simpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk

Simpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofska fakulteta, Ljubljana; Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec UDK 811.163.6

Prikaži več

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049) PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice

Prikaži več

LETNA PRIPRAVA:

LETNA PRIPRAVA: Romana Janc, prof. Agata Bohinc LETNA PRIPRAVA: 1. Splošni del (strani 2 14) (povzeto iz Učnega načrta za angleščino, izdanega pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Zavodu RS za šolstvo, 2004)

Prikaži več

Rešitve 1

Rešitve 1 Rešitve 1. in 2. letnik (ŠOLSKO) 1. naloga Pravilni odgovori so: 1. N, 2. R, 3. R, 4. R, 5. N, 6. R, 7. N, 8. N, 9. N, 10. R. 2. naloga Po vrsti z leve proti desni so obrazi Blaž, Erik, Dane, Andrej, Andraž,

Prikaži več

untitled

untitled Slovenščina od A do Ž 1 Rada Lečič 2 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž Rada Lečič SLOVENŠČINA OD A DO Ž 1. del učbenik za začetnike Izdala in založila: Založba Gaya Gaya d.o.o. Močnikova 1, SI-5282 Cerkno

Prikaži več

Slavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL

Slavistična revija (  je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL udk 811.163.6 34 Hotimir Tivadar filozofska fakulteta v ljubljani NorMATiVNi VidiK SloVeNŠčiNe V 3. TiSočleTju KNjiŽNA SloVeNŠčiNA Med realnostjo in idealnostjo Slovenski (knjižni) jezik je v strokovni

Prikaži več

Microsoft Word - N doc

Microsoft Word - N doc Š i f r a u ~ e n c a/-k e: Dr`avni izpitni center *N03110131* REDNI ROK SLOVENŠ^IN PISNI PREIZKUS Sreda, 7. maja 003 / 45 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec/-ka prinese s seboj modro/~rno nalivno

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy RELACIJE Namesto (x,y) R uporabljamo xry Def.: Naj bo R AxA D R = { x; y A: xry } je domena ali definicijsko obmocje relacije R Z R = { y; x A: xry } je zaloga vrednosti relacije R Za zgled od zadnjič:

Prikaži več

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia) skladno

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zve

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zve Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj in Marja Bešter Turk Slovenščina za vsak dan 6 Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka IZDAJA S PLUSOM 1 Brez besedil ni življenja 1.

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

Paper Title

Paper Title Iskanje pragmatičnih enot v neoznačenem korpusu: primer kažipotov Agnes Pisanski Peterlin Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana agnes.pisanski@guest.arnes.si

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega

Prikaži več

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =

Prikaži več

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Kazalo 1 IME PROGRAMA... 3 2 UTEMELJENOST PROGRAMA... 3 3 CILJNA SKUPINA... 5 4 CILJI PROGRAMA...

Prikaži več

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugega tujega jezika v prvem in drugem letniku gimnazije

Prikaži več

LaTeX slides

LaTeX slides Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik

Prikaži več

Trask, 8. poglavje, Orešnik/Hock, 18. poglavje 1. Uvod Primerjalna metoda 1786, Sir William Jones, Third Anniversary Discourse on the Hindus: The Sans

Trask, 8. poglavje, Orešnik/Hock, 18. poglavje 1. Uvod Primerjalna metoda 1786, Sir William Jones, Third Anniversary Discourse on the Hindus: The Sans Trask, 8. poglavje, Orešnik/Hock, 18. poglavje 1. Uvod Primerjalna metoda 1786, Sir William Jones, Third Anniversary Discourse on the Hindus: The Sanscrit language, whatever be its antiquity, is of a wonderful

Prikaži več

Uvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL

Uvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL Uvod AECEDA A a b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS AECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVILKE 0 - nič 1 - ena 2 - dve 3 - tri 4 - štiri 5 - pet 6

Prikaži več

Slovenski jezik Slovene Linguistic Studies 11 (2017): Vera Smole Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Toporišičev prispevek k slovenskemu

Slovenski jezik Slovene Linguistic Studies 11 (2017): Vera Smole Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Toporišičev prispevek k slovenskemu Slovenski jezik Slovene Linguistic Studies 11 (2017): 127 139 Vera Smole Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Toporišičev prispevek k slovenskemu narečjeslovju 1 Prispevek prinaša kritičen pregled

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

1.Pola

1.Pola [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A30111* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole

Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk SLOVENŠČINE v 9. razredu devetletne osnovne šole DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 86,5 ur (60 % od 144 ur 4,5 ure na teden) Nana Cajhen, Nevenka Drusany,

Prikaži več

1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporaz

1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporaz 1. Letnik KAJ JE JEZIK? Jezik je sredstvo s katerim tvorimo besedila ter jih sprejemamo in poskušamo razumeti. Jezik je torej temeljno sredstvo sporazumevanja (komunikacije) sem uvrščamo BESEDNI JEZIK,

Prikaži več

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h

Prikaži več

Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A

Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite

Prikaži več

Akt o ustanovitvi

Akt o ustanovitvi Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/1991, 8/1996) sprejema ustanovitelj/ca ta in ta naslednji Akt o ustanovitvi Zavod ta in ta... I. SPLOŠNE DOLOČBE Namen 1. člen Namen ustanovitve zavoda

Prikaži več

marec, 2010

marec, 2010 Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali

Prikaži več

1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila

1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila 1.Književnost za zaključni izpit 1. Iz roda v rod LJUDSKA BESEDNA UMETNOST: Značilna je anonimnost. Prenaša se iz roda v rod, zaradi ustnega izročila ni zapisano, jezik je poln narečnih besed in popačenk.

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

(Microsoft Word - Angle\232\350ina)

(Microsoft Word - Angle\232\350ina) PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista

Prikaži več

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o 7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

POPOLNI KVADER

POPOLNI KVADER List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,

Prikaži več

OPPN Centralne dejavnosti Brod- zahodni del. LEGENDA S SSs SSv SBv SKs Z ZS ZK ZD K1 K2 SKg SP C CU Gospodarski objekti P PC PO G G V Varovalni gozdov

OPPN Centralne dejavnosti Brod- zahodni del. LEGENDA S SSs SSv SBv SKs Z ZS ZK ZD K1 K2 SKg SP C CU Gospodarski objekti P PC PO G G V Varovalni gozdov OPPN Centralne dejavnosti Brod- zahodni del. LEGENDA S SSs SSv SBv SKs Z ZS ZK ZD K1 K2 SKg SP C CU Gospodarski objekti P PC PO G G V Varovalni gozdovi CDo CDi T VC VI Celinske vode Vodna infrastruktura

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

UNIVERZA V NOVI GORICI

UNIVERZA V NOVI GORICI UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO PODOBE ŽIVLJENJA V FRAZEMIH GOVORA PLANINE DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Danila Zuljan Kumar Nova Gorica, 2016 ZAHVALA Za nastanek svoje diplomske naloge

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Boris Kern Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana UDK ' '373

Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Boris Kern Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana UDK ' '373 Boris Kern Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana UDK 811.163.6'367.625'373.611:81'243 Stopenjske tvorjenke iz glagolov čutnega zaznavanja Namen prispevka je na podlagi analize

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika

Prikaži več

Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo prinesel v šolo za razstavo Kdo je na sliki Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure B

Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo prinesel v šolo za razstavo Kdo je na sliki Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure B Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure Bajc, 8. r. Juretova pra stara mama in pra stari tata pri poroki; slikano na mostu čez reko Vipavo

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

GSJ 6 SDZ 2011 resitve.indd

GSJ 6 SDZ 2011 resitve.indd Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragia Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 REŠITVE K SAMOSTOJMU DELOVMU ZVEZKU ZA SLOVENŠČINO V 6. RAZREDU OSNOV ŠOLE POSODOBLJENA IZJA

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

Microsoft Word - Anglescina7-dnevna_Module4.doc

Microsoft Word - Anglescina7-dnevna_Module4.doc Tina Kur, prof. ang. PREDLOG ZA DNEVNE UČNE PRIPRAVE DNEVNE UČNE PRIPRAVE ZA ANGLEŠČINO V 7. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE PO POTRJENEM UČBENIŠKEM KOMPLETU MESSAGES 2 MODUL 4 MODULE 4 UNIT 7: Differences

Prikaži več

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika

RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia)

Prikaži več

Nika

Nika šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ

Prikaži več

KRNJENJE KOT OSNOVA NEKATERIH NEKONVENCIONALNIH METOD POIZVEDOVANJA 1 Polona Vilar Jure Dimec Oddano: Sprejeto: Izvleček Izvir

KRNJENJE KOT OSNOVA NEKATERIH NEKONVENCIONALNIH METOD POIZVEDOVANJA 1 Polona Vilar Jure Dimec Oddano: Sprejeto: Izvleček Izvir KRNJENJE KOT OSNOVA NEKATERIH NEKONVENCIONALNIH METOD POIZVEDOVANJA 1 Polona Vilar Jure Dimec Oddano: 26.10.2000 - Sprejeto: 05.12.2000 Izvleček Izvirni znanstveni članek UDK 004.021 :001.891.5 V prispevku

Prikaži več

Na podlagi Dogovora o sofinanciranju štipendij za nadarjene športnike v Republiki Sloveniji, ki so ga dne sklenili Olimpijski komite Slov

Na podlagi Dogovora o sofinanciranju štipendij za nadarjene športnike v Republiki Sloveniji, ki so ga dne sklenili Olimpijski komite Slov Na podlagi Dogovora o sofinanciranju štipendij za nadarjene športnike v Republiki Sloveniji, ki so ga dne 22. 12. 2011 sklenili Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, ministrstvo, pristojno

Prikaži več

0. zacetne str. 2

0. zacetne str. 2 Andreja Markovič, Mihaela Knez, Nina Šoba, Mojca Stritar Slovenska beseda v živo 3a Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika Kazalo Uvod...................................

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

HOKEJSKA ZVEZA SLOVENIJE Celovška LJUBLJANA Slovenija DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV U-18 v sezoni 2016/17 V tekmovanju za DP mladincev nastopajo

HOKEJSKA ZVEZA SLOVENIJE Celovška LJUBLJANA Slovenija DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV U-18 v sezoni 2016/17 V tekmovanju za DP mladincev nastopajo HOKEJSKA ZVEZA SLOVENIJE Celovška 25 1000 LJUBLJANA Slovenija DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV U-18 v sezoni 2016/17 V tekmovanju za DP mladincev nastopajo naslednja moštva: 1. Hk Triglav Kranj 2. Hk Olimpija

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

F. Klingauf

F. Klingauf Acta agriculturae Slovenica, 89-1, avgust 2007 str. 129-135 Agrovoc descriptors: brassica oleracea capitata; cabbages; terminology; nomenclature; identification; taxonomy; classification; research; interdisciplinary

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 BEKEND - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele bekenda 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi bekenda 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi bekenda. BEKEND osnovni podatki včasih je bil udarec,

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več