REPUBLIKA SLOVENIJA. Photo Album. by Olivera Drca

Transkripcija

1 REPUBLIKA SLOVENIJA Photo Album by Olivera Drca

2 O SLOVENIJI LJUBLJANA PREDSEDNIK REPUBLIKE DRŽAVNI ZBOR VLADA GRB IN ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE GRB REPUBLIKE SLOVENIJE ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE HIMNA POKRAJINE GORENJSKA ŠTAJERSKA PREKMURJE KOROŠKA NOTRANJSKA PRIMORSKA DOLENJSKA ZGODOVINA SLOVENIJE NA KAJ SMO PONOSNI KAZALO

3 O SLOVENIJI Površina: km2 Dolžina meja: z Avstrijo 318km, z Italijo 280km, z Madžarsko 102km s Hrvaško pa 670 km; skupaj 1370 km. Relief: Alpe - 42,1%, Dinarsko gorstvo - 28,1%, Panonska nižina - 21,2%, sredozemski svet - 8,6% Dolžina obale: 46,6 km Najvišji vrh: Triglav: 2864 m Največje zavarovano območje narave: Triglavski narodni park: 83,807 ha Drugo največje zavarovano območje narave: Krajinski park Goričko: 46,200 ha Najdaljša podzemna jama: Postojnska jama - 19,5 km Največje jezero: Cerkniško jezero (presihajoče) - 26 km2 Najdaljša reka: Sava km

4 O SLOVENIJI Število prebivalcev: (1. oktober 2011) Državna ureditev: demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Najvišji zakonodajni organ je državni zbor (90 poslancev), ki sprejema zakone. Jezik: slovenščina, na narodnostno mešanih območjih tudi italijanščina in madžarščina; Narodna sestava (popis prebivalstva 2002): Slovenci 83,1%, Hrvati: 1,8%, Srbi 2,0%, Muslimani (vključno z Bošnjaki), 1,6%, Madžari 0,3%, Italijani 0,1%, drugi 2,2%, neznano 8,9 Religija: 58% (popis prebivalstva 2002) rimskokatoliške veroizpovedi; v Sloveniji je registriranih skupaj 42 cerkva in drugih verskih skupnosti Valuta: evro (od januarja 2007) Glavno mesto: Ljubljana

5 LJUBLJANA

6 PREDSEDNIK REPUBLIKE Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Narodna skupščina sprejela Ustavo republike Slovenije. To funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je le ta tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR

7 PREDSEDNIK REPUBLIKE Predstavlja Republiko Slovenijo Vrhovni poveljnik obrambnih sil Izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah Mandat 5 let (največ dvakrat zaporedoma) Slovenski državljan Pravno odgovoren (ustavna obtožba) Nadomešča ga predsednik državnega zbora Podeljuje odlikovanja in častne naslove Na zahtevo državnega zbora mora izreči mnenje o posameznem vprašanju Zaradi izrednega stanja ali v vojni lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo Podeljuje odlikovanja in častne naslove

8 DRŽAVNI ZBOR Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg te funkcije opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema ustavo Republike Slovenije, sprejema in nadzira državni proračun in je ustvarjalec ter nosilec legitimnosti. 90 poslancev Volitve razpiše predsednik republike Mandat 4 leta Igor Zorič Predsednik državnega zbora

9 VLADA Vlado sestavljajo predsednik ter ministri in ministrice. Vlada in ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Izvršilna oblast (politično izvršilna funkcija in upravna funkcija) Predsednik + ministri Predsednika vlade (mandatarja) predlaga predsednik republike, volijo ga poslanci državnega zbora z absolutno večino Ministre predlaga predsednik vlade, imenuje in razrešuje jih državni zbor Ministri so člani vlade in predstojniki ministrstev Predsednik vlade Janez Janša

10 GRB IN ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Grb Zastava

11 GRB REPUBLIKE SLOVENIJE Grb republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Pred razglasitvijo samostojnosti je bil v veljavi grb Socijalistične Republike Slovenije, s podobnim motivom kot sedanji, ki ga je izdelal Marko Pogačnik. Za razliko od današnjega v njem ni bilo rumenih zvezd, pač pa je grb obkrožalo žitno klasje, prepleteno z rdečim trakom in lipovim listjem. Vrh klasja je bila v sredini rdeča zvezda.

12 ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Slovenska narodna zastava belo- modrordeča tribarvnica se je uveljavila leta 1848, v času "narodnega preporoda", ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji. Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand, potrdilo. Tako je belo-modro-rdeča zastava postala slovenska narodna zastava.

13 HIMNA ZDRAVLJICA Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! FRANCE PREŠEREN

14 POKRAJINE

15 GORENJSKA Gorénjska (nemško Oberkrain, italjansko Alta Carniola) je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu. Pokrajina spada med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in turizmom, tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa živinoreja in poleg nje izkoriščanje gozdov. Večja mesta so Kranj, Jesenice, Domžale, Tržič, Škofja Loka, Kamnik in Medvode.

16 ŠTAJERSKA Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji (Srednja Štajerska in Zgornja Štajerska sta v Avstriji). Štajerska leži med razvodnico, med Savo na jugu, Savinjo in Dreto na zahodu, mejo s Hrvaško na vzhodu, Muro na severovzhodu in mejo z Avstrijo na severu. Večja mesta so Celje, Ptuj, Velenje, največje mesto ter obenem gospodarsko središče Štajerske pa je Maribor. Ostala pomembnejša mesta so še Hrastnik, Laško, Ljutomer, Gornja Radgona, Brežice, Sevnica, Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur in Trbovlje. Štajerska je pretežno gozdnata in hribovita pokrajina, ki se na vzhodu najprej zniža v gričevje Slovenskih Goric, nato pa v nižavje Panonske nižine.

17 PREKMURJE Prekmurje (madžarsko Muravidék, prekmursko Prekmürje, Prekmörje, hrvaško Prekomurje, nemško Übermurgebiet) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava. Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejaniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj do priključitve h Kraljevini SHS leta 1919.

18 KOROŠKA Koróška ali Slovénska Koróška je neformalna pokrajina v Sloveniji. Koroška, oziroma, del zgodovinske Koroške, ki je v Sloveniji obsega območje Mežiške doline, zgornji del Dravske doline v občini Dravograd in Jezersko, ter treh pogorij Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp.

19 NOTRANJSKA Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske. Pomembnejša mesta in kraji so Postojna, Logatec, Cerknica, Pivka in Ilirska Bistrica. Kraški svet Notranjske je posejan s številnimi jamami, od katerih po velikosti in lepoti izstopa Postojnska jama, Škocjanske jame blizu Divače pa spadajo že v Primorsko.

20 PRIMORSKA Primórska (tudi Slovensko Primorje, Primorska Slovenija) je zahodni del Slovenije. Primorska je pokrajina in hkrati zgodovinska regija v zahodnem delu Slovenije. Danes se v Sloveniji pojem Primorske, ki sicer ne predstavlja enotne gospodarske ali upravne regije, deli v grobem na dve tradicionalni regiji, in sicer Goriško ter Slovensko Istro, oziroma na tri in Notranjsko - kraška. statistične regije: Goriška, Obalno - kraška K Primorski se prišteva še predele italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci (Slovenska omanjšina v Italiji).

21 PRIMORSKA Goriška regija je dobila svoje poimenovanje po mestu Gorica, ki je danes v Italiji ter po deželi Goriški in Gradiški, ki je tu obstajala do leta Slovenska Istra obsega severni del polotoka Istre, kjer s pristaniščem Koper tvori pomorsko povezavo Slovenije s svetom.

22 DOLENJSKA Dolénjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci). Na vzhodu meji na Savo, na zahodu pa sega do Blok in Kolpe. Dolenjska predstavlja, ob Gorenjski in Notranjski, eno od treh pokrajin zgodovinske dežele Kranjske, iz česar izvira tudi njeno današnje ime (v preteklosti Spodnja ali Dolenja Kranjska). Ožja Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki Krki in njenih pritokih.

23 DOLENJSKA Nekoliko širše pa k njej štejemo še Belo krajino, gričevnat svet ob Temenici in Mirni, Suho krajino in Kočevsko z Dobrepoljskim, Ribniškim in Kočevskim poljem. V tej razgibani pokrajini so značilnosti treh pokrajinskih enot: Alp, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Gospodarsko in kulturno središče Dolenjske je Novo mesto, večji kraji pa so še Kočevje, Grosuplje, Krško, Trebnje, Črnomelj, Semič in Metlika. Dolenjska je pokrajina z največ gradovi na slovenskem prostoru, saj bregove in griče ob reki Krki krasijo premnogi gradovi.

24 ZGODOVINA SLOVENIJE POMEMBNEJŠI MEJNIKI predniki današnjih Slovencev so se prvič naselili na tem območju v 6. stoletju; 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva slovenska država; 745: Karantanija postane del frankovske države. Slovani prevzamejo krščanstvo in počasi izgubljajo samostojnost; 9. stoletje: Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenskem jeziku; (Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. 14. stoletje do 1918: slovenske pokrajine postanejo del habsburške, kasneje avstro-ogrske monarhije;

25 ZGODOVINA SLOVENIJE PRAZGODOVINA Najstarejši dokaz človeškega bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli let KELTI IN RIMLJANI V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so ozemlje današnje Slovenije zasedla plemena Keltov, ki so tu ustanovili prvo državno tvorbo imenovano Noriško kraljestvo.

26 ZGODOVINA SLOVENIJE POMEMBNEJŠI MEJNIKI sredina 15. stoletja - krajše obdobje celjske kneževine, kot zadnje politične tvorbe s središčem na slovenskem ozemlju; obdobje reformacije postavi temelje slovenskega knjižnega jezika in prinese Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta 1550 (Katekizem) in leta 1584 slovenski prevod biblije;

27 ILIRSKE PROVINCE : Ilirske province (polovica Slovenije je del francoskega cesarstva)- krepi se slovenska narodna zavest;

28 ZGODOVINA SLOVENIJE POMEMBNEJŠI MEJNIKI Primož Trubar Predstavljen je doprsni portret Primoža Trubarja, zaslužnega za prvo slovensko tiskano knjigo. Ob njegovi podobi je na kovancu vpisan še stavek STATI INU OBSTATI. 1848: zahteva po združitvi vseh Slovencev v enotnem kraljestvu znotraj avstrijskega cesarstva - program zedinjene Slovenije ; 29. november 1945: Slovenci dobijo lastno republiko v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije; 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost ; 15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slovenijo; 1. maja 2004: Slovenija postane članica EU ; 1. januar 2007: Slovenija uvede evro ; dr. France Prešeren Upodobljen je reliefni obris portreta največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza ŽIVE NAJ VSI NARODI iz njegove pesmi Zdravljica, ki je slovenska državna himna.

29 NA KAJ SMO PONOSNI BLEJSKO JEZERO TRIGLAV NARODNI PARK

30 NA KAJ SMO PONOSNI POSTOJNSKA JAMA ČLOVEŠKA RIBICA

31 NA KAJ SMO PONOSNI LIPICANCI IDRIJSKA ČIPKA

32 NAŠTEJ ZAPOREDJE BARV V SLOVENSKI ZASTAVI. KDO JE PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE? NA KAJ SMO PONOSNI? (NAŠTEJ VSAJ 3 STVARI) KDO JE PREDSEDNIK VLADE? KATERI JE NAJSTAREJŠI DOKAZ ČLOVEŠKEGA BIVANJA NA SLOVENSKEM OZEMLJU? NAŠTEJ SLOVENSKE POKRAJINE? ZAKAJ IMA SLOVENIJA V GRBU 10 ZVEZD?

33 VIRI US:official&channel=fflb&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=VYaCUsoFvig4APh2IG4CA&ved=0CAkQ_AUoAQ&biw=1600&bih=796#facrc=_&imgdii=_&imgrc=tXqIKjpUJ_ 4h-M%3A%3BG6Fyq5wstrlCnM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.ekonomiaks.com%252Frepository%252Fimages%252FBorut_Pahor.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.eko nomia-ks.com%252f%253fpage%253d1%252c5%252c358228%3b3472%3b CCUr-hIYjKkAfd24CAAg&sqi=2&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1600&bih=796 Državna ureditev.ppt (