ZGO»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN S L O V E N I J E

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ZGO»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN S L O V E N I J E"

Transkripcija

1 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZGO»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN S L O V E N I J E C O N C I S E G A Z E T T E E R OF S LOVENIA Zbirka dræavnih imenikov zemljepisnih imen Zdruæenih narodov: Slovenija Zaloæila Geodetska uprava Republike Slovenije Sprejela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije United Nations Series of National Gazetteers: Slovenia Published by Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Adopted by Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia

2

3 ZGO»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN SLOVENIJE CONCISE GAZETTEER OF SLOVENIA

4 ZGO»ENI IMENIK ZEMLJEPISNIH IMEN SLOVENIJE Geodetska uprava Republike Slovenije CONCISE GAZETTEER OF SLOVENIA Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Izdajatelj: Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije Predsednik: Milan Oroæen AdamiË Zaloænik: Geodetska uprava Republike Slovenije Direktor: Aleπ Seliπkar Besedilo: Drago Perko Prevod: Wayne J. D. Tuttle Strokovni sodelavci: Jurij Mlinar, Borut Perπolja, Duπan PetroviË, Dalibor Radovan Kartografija: Geodetski inπtitut Slovenije Fotografija: Marjan Garbajs, Matevæ LenarËiË Oblikovanje: Sandi Radovan, Andrea PlavljaniÊ, studio DVA Tisk: Geodetski inπtitut Slovenije Editor: Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia President: Milan Oroæen AdamiË Publisher: Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Director: Aleπ Seliπkar Text: Drago Perko Translation: Wayne J. D. Tuttle Consultants: Jurij Mlinar, Borut Perπolja, Duπan PetroviË, Dalibor Radovan Cartography: Geodetic Institute of Slovenia Photography: Marjan Garbajs, Matevæ LenarËiË Design: Sandi Radovan, Andrea PlavljaniÊ, studio DVA Printer: Geodetic Institute of Slovenia CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana (497.4) PERKO, Drago ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije / [besedilo Drago Perko ; prevod Wayne J. D. Tuttle ; kartografija Geodetski inπtitut Slovenije ; fotografija Marjan Garbajs, Matevæ LenarËiË]. = Concise Gazetteer of Slovenia / [text Drago Perko ; translation Wayne J. D. Tuttle ; cartography Geodetic Institute of Slovenia ; photography Marjan Garbajs, Matevæ LenarËiË]. - Ljubljana : Geodetska uprava Republike Slovenije = Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN Gl. stv. nasl ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 2

5 VSEBINA 1 Uvod 4 2 Slovenske pokrajine Alpski svet 2.2 Panonski svet 2.3 Dinarski svet 2.4 Sredozemski svet 3 Slovenski jezik in slovenska abeceda 19 4 Slovenski zemljepisni izrazi 20 5 Karta Slovenije 24 6 Imenik Zemljepisna imena znotraj Slovenije 6.2 Zemljepisna imena znotraj Avstrije 6.3 Zemljepisna imena znotraj Hrvaπke 6.4 Zemljepisna imena znotraj Italije 6.5 Zemljepisna imena znotraj Madæarske 7 Viri Zemljepisna imena 7.2 Slovenija CONTENTS 1 Introduction 4 2 Slovene landscapes Alpine landscapes 2.2 Pannonian landscapes 2.3 Dinaric landscapes 2.4 Mediterranean landscapes 3 Slovene language and Slovene alphabet 19 4 Slovene geographical terms 20 5 Map of Slovenia 24 6 Index Geographical names inside Slovenia 6.2 Geographical names inside Austria 6.3 Geographical names inside Croatia 6.4 Geographical names inside Italy 6.5 Geographical names inside Hungary 7 References Geographical names 7.2 Slovenia 3 Concise Gazetteer of Slovenia

6 1 UVOD 1 INTRODUCTION ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije temelji na resolucijah sedmih konferenc Zdruæenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen (Æeneva 1967, London 1972, Atene 1977, Æeneva 1982, Montréal 1987 ter New York 1992 in 1998), πe posebej na resolucijah I/4 (Nacionalni imeniki zemljepisnih imen), II/17 (Posvetovanje pri pripravi imenikov zemljepisnih imen), II/35 (ZaËasni spiski standardiziranih imen), III/2 (OznaËevanje mednarodnih imenikov zemljepisnih imen dræav), IV/18 (VeËstransko obravnavanje toponimskih podatkov) in V/16 (Izdajanje uradnih nacionalnih oblik zemljepisnih imen). Imenik vsebuje slovenska zemljepisna imena na zemljevidu Republike Slovenije v merilu 1 : Vsa zemljepisna imena znotraj ozemlja Republike Slovenije je leta 2001 standardizirala Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen slovenske vlade. Dodani so tudi kratek zemljepisni pregled Slovenije, kratek opis slovenskega jezika in slovenske abecede, preglednica z nekaterimi slovenskimi geografskimi izrazi v angleπkem, nemπkem, francoskem in πpanskem jeziku ter seznam virov. The Concise Gazetteer of Slovenia is based on resolutions of seven United Nations conferences on the standardization of geographical names (Genève 1967, London 1972, Athens 1977, Genève 1982, Montréal 1987, New York 1992 and 1998), especially on resolutions I/4 (National gazetteers), II/17 (Consultation on the preparation of gazetteers), II/35 (Interim lists of standardized names), III/2 (Specifications for international gazetteers of countries), IV/18 (Combined treatment of toponymic data), and V/16 (Publication of geographical names in their national official form). The Gazetteer contains the Slovene geographical names on the 1:1,000,000-scale map of the Republic of Slovenia. All geographical names within the territory of the Republic of Slovenia were standardized by the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Slovene government in A short geographical overview of Slovenia, a short description of Slovene language and Slovene alphabet, a table with some Slovene geographical terms in English, German, French and Spanish, and a list of references are included as well. ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 4

7 2 SLOVENSKE POKRAJINE 2 SLOVENE LANDSCAPES Po pokrajinski pestrosti se lahko le malo katera, celo precej veëja dræava, primerja s Slovenijo, saj se prav na tem koπëku srednje Evrope stikajo in prepletajo Alpe, Panonska niæina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje (Gosar 1996; Fridl, Kladnik, Oroæen AdamiË in Perko 1998; Gams in Vriπer 1998; Natek in Natek 1998; Perko 1998; Perko in AdamiË 1998; Perko 2001b). tevilni geografi celo pravijo, da je Slovenija naravni geografski laboratorij. Glede na prevladujoëe naravne znaëilnosti se Slovenija deli na alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet (Perko 1998, Fridl, Kladnik, Oroæen AdamiË, Perko in ZupanËiË 2001; Perko 2001a). Very few countries, even considerably larger ones, can boast the landscape diversity found in Slovenia since the Alps, the Pannonian Basin, the Dinaric Alps, and the Mediterranean meet and interweave in this small corner of Central Europe (Gosar 1996; Fridl, Kladnik, Oroæen AdamiË and Perko 1998; Gams and Vriπer 1998; Natek and Natek 1998; Perko 1998; Perko and AdamiË 1998; Perko 2001b). Many geographers have observed that Slovenia is a natural geographical laboratory. Based on the predominant natural features, Slovenia is divided into the Alpine, Pannonian, Dinaric, and Mediterranean landscapes (Perko 1998, Fridl, Kladnik, Oroæen AdamiË, Perko and ZupanËiË 2001; Perko 2001a). Slika 1: Alpske pokrajine: v ozadju se stikajo Julijske Alpe, Karavanke s Stolom (2236 m) in Kamniπko-Savinjske Alpe, spredaj pa je Savska ravan z gozdnatimi konglomeratnimi in izkrëenimi prodnatimi reënimi terasami pri mestecu Radovljica v severozahodnem delu Ljubljanske kotline. Figure 1: Alpine landscapes: in the background, the Julian Alps, the Karavanke mountains with Mount Stol (2,236 m), and the Kamnik-Savinja Alps converge; in the foreground is the Sava Plain (Savska ravan) with forest-covered conglomerate and cleared gravel river terraces near the small town of Radovljica in the northwestern part of the Ljubljana Basin. Marjan Garbajs 5 Concise Gazetteer of Slovenia

8 2.1 Alpski svet Alpski svet leæi na severu Slovenije in pokriva dve petini njenega ozemlja. Deli se na gorovja, hribovja in ravnine. Alpska gorovja so na severozahodu Slovenije. Zgrajena so veëinoma iz karbonatnih kamnin, predvsem apnencev in dolomitov. Reke so izdolble globoke doline, ki so jih v ledenih dobah preoblikovali ledeniki. Nad gozdno mejo, ki poteka na nadmorski viπini okrog 1600 m, petino povrπja poraπëa ruπevje, pod njo pa kar πtiri petine gozd. Prevladujejo gozdovi bukve, bukve z jelko ter smreke. Gostota poselitve je kar trikrat manjπa od slovenskega povpreëja. Gosteje so poseljene le πirπe doline, obseæna visokogorska obmoëja pa so povsem neposeljena. tevilo prebivalcev le rahlo naraπëa. NajmogoËnejπe gorovje so Julijske Alpe s Triglavom (2864 m n. v.), najviπjo goro v dræavi. Pod njim je Triglavski ledenik, najbolj jugovzhodni ledenik v Alpah. Da bi ohranili πtevilne naravne lepote, je bil na tem obmoëju ustanovljen Triglavski narodni park. Proti jugu se vije globoka dolina modrozeleno obarvane jadranske reke SoËe. Trenta, njen zgornji del, je zaradi razgibanega reliefa ena najlepπih alpskih dolin. Juæneje leæi mesto Tolmin (3609 prebivalcev leta 2000), edino mesto v srednjem delu Soπke doline. Proti severu se odpirajo slikovite ledeniπke doline: Krma, Kot, Vrata in Planica s Tamarjem ali dolina skakalnic, kjer je zibelka smuëarskih poletov, ene najbolj privlaënih πportnih panog. Vode se na severni strani stekajo v Ërnomorsko Savo, ki nastane iz Save Dolinke, ob kateri leæijo æelezarske Jesenice (17.542), in Save Bohinjke, ki teëe skozi ledeniπko Bohinjsko jezero, najveëje slovensko naravno jezero s povrπino 328 ha, in mimo svetovljanskega turistiënega Bleda (5473) z Blejskim jezerom (145 ha), sredi katerega je slikovit otoëek s cerkvico. Ob meji z Avstrijo se proti vzhodu vleëejo Karavanke z najviπjim vrhom Stolom (2236 m n. v.), juæno od njih pa Kamniπko-Savinjske Alpe z najviπjim vrhom Grintovcem (2558 m n. v.). Pod Skuto (2533 m n. v.) so ostanki ledenika, zanimiva pa je 2.1 Alpine landscapes The Alpine landscapes lie in northern Slovenia, cover two fifths of its territory, and are subdivided into mountain, hill, and plain landscapes. The Alpine mountains in northwestern Slovenia are largely composed of carbonate rock, primarily limestone and dolomite. Rivers carved deep valleys that glaciers reshaped during the Ice Ages. Above the forest line, which runs at an altitude of around 1,600 m, a fifth of the surface is covered by dwarf pine, while below it, four fifths is covered by thick forest. Beech, beech-fir, and spruce forests dominate. The density of settlement is three times smaller than the Slovene average. Only the wider valleys are more densely populated, while extensive high mountain areas are completely uninhabited. The population here is increasing only slightly. The most imposing mountains are the Julian Alps around Mount Triglav (2,864 m), Slovenia s highest mountain. Below it is the Triglav glacier, the southeasternmost glacier in the European Alps. Triglav National Park was established to preserve the many natural beauties of this area. On the south side, the blue-green SoËa River winds through its deep valley toward the Adriatic Sea. Its upper section, the Trenta Valley, is one of Slovenia s most beautiful alpine valleys. Farther south lies Tolmin (population 3,609 according to the 2000 data), the only larger town in the central part of the SoËa Valley. Picturesque glacial valleys open to the north: Krma, Kot, Vrata, and Planica. The latter is called the "Valley of Ski Jumps" and is the cradle of ski flying, one of Slovenia s most popular winter spectator sports. From the north side of the Julian Alps, the rivers flow to the Black Sea. The Sava Dolinka, which runs past Jesenice (17,542) and its ironworks, and the Sava Bohinjka, which flows from glacial Lake Bohinj, Slovenia s largest natural lake (328 ha), past the cosmopolitan tourist resort of Bled (5,473) and Lake Bled (145 ha), which boasts a small picturesque island with a church, join to form the Sava Rive Toward the east, the Karavanke mountains (highest peak Mount Stol, 2,236 m) stretch along the Austrian border, ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 6

9 tudi romantiëna Logarska dolina v povirju Savinje. Na jugu in vzhodu alpska gorovja v πirokem loku obdajajo alpska hribovja. Zgrajena so predvsem iz dolomita, apnenca, metamorfnih kamnin, glinovca, meljevca ter kremenovega peπëenjaka in konglomerata. Dve tretjini povrπja poraπëa gozd. Izrazito prevladujejo razliëni bukovi gozdovi. Gostota poselitve je dvakrat tolikπna kot v gorovjih. ZnaËilne so samotne kmetije, ki stojijo na samem, daleë narazen. Veliko hiπo in gospodarska poslopja obdaja gozdu iztrgano kultivirano zemljiπëe v enem kosu, tako imenovani celek. Drugod so se oblikovale gruëaste vasice, kjer stojijo stavbe vsaka zase, v nedoloëljivem redu, vendar strnjeno, podobno tudi kmetijska zemljiπëa. Vse veë kmeëkih hiπ se spreminja v poëitniπke hiπe meπëanov, nekatere kmetije se ukvarjajo s kmeëkim turizmom, odroëne vasi pa tudi propadajo. Glavni viri dohodka so æivinoreja in gozdarstvo ter zaposlenost v manjπih industrijskih srediπëih po dolinah. V zahodnem delu, ki slovi po izdelovanju Ëipk, leæita mesti Idrija (5872) s slovitim, zdaj æe opuπëenim rudnikom æivega srebra in starodavna kofja Loka (12.324), v vzhodnem, rudarsko usmerjenem delu pa æelezarske Ravne na Koroπkem (7948), Velenje (26.497) z rudnikom lignita in Trbovlje (16.214), najveëje med rudarskimi mesteci v najveëji slovenski pokrajini, skoraj 100 km dolgem Posavskem hribovju z moëno izërpanimi leæiπëi premoga. Alpske ravnine so oblikovale reke, ki so dna kotlin terasasto zasule s prodom in peskom. Starejπe terase, kjer se je prod sprijel v konglomerat, so zakrasele in porasle z gozdom, predvsem rdeëim borom, na mlajπih, prodnih terasah pa se πirijo rodovitna polja, kjer pridelujejo predvsem krompir in koruzo. Njive pokrivajo Ëetrtino vsega povrπja. Ravninska naselja so velika in moëno urbanizirana. Gostota poselitve je πestkrat veëja od povpreëja dræave. V severnem delu Ljubljanske kotline, najveëje slovenske kotline, je Sava s pritoki nasula Savsko ravan, kjer na samo tridesetini ozemlja Slovenije æivi veë kot petina vsega prebivalstva. Tu so slovenska prestolnica and south of these, the Kamnik-Savinja Alps (Mount Grintovec, 2,558 m). Below Mount Skuta (2,533 m) are remnants of a glacier, and the romantic Logarska dolina valley at the head of the Savinja River is especially attractive. To the south and east, the broad band of the Alpine hills borders the Alpine mountains. These are composed primarily of dolomite, limestone, metamorphic rocks, claystone, siltstone, and flint sandstone and conglomerate. Two thirds of the surface is covered by forest. There is a pronounced prevalence of various beech forests. The density of settlement is twice as much as in the mountains. Isolated farms appear in this region, each typically consisting of a large house and outbuildings surrounded by an unbroken cultivated parcel of land cleared from the forest. In other places, small nucleate villages formed whose buildings stand separately in a random order but as a recognizable compact group, as do the agricultural plots. Increasing numbers of farmhouses are being converted into vacation houses owned by townspeople, some farms are engaged in farm tourism, and remote villages are in decline. The main sources of income are livestock production, forestry, and employment in smaller industrial centers in the valleys. In the western part, which is well known for its lacemaking, are the towns of Idrija (5,872) with its famous but now abandoned mercury mine, and medieval kofja Loka (12,324). In the mining-oriented eastern part can be found the ironworks of Ravne na Koroπkem (7,948), Velenje (26,497) with its lignite mine, and Trbovlje (16,214), the largest of the mining towns in Slovenia s biggest hill region, the almost 100-km-long Posavsko hribovje with its largely exhausted coal deposits. The Alpine plains were formed by rivers that deposited gravel and sand on the bottoms of basins and formed terraces. Older terraces where gravel cemented to form conglomerate have been karstified and overgrown with forest, primarily red pine, while fertile fields cover the younger gravel terraces where mainly potatoes and corn are cultivated. Cultivated fields cover a quarter of all the surface area. Settlements 7 Concise Gazetteer of Slovenia

10 Ljubljana ( ), industrijski Kranj, Ëetrto najveëje mesto v Sloveniji (35.497), in nekatera manjπa, a gospodarsko pomembna mesta: Radovljica (5883), TræiË (3865), Kamnik (11.994) in Domæale (11.458). Druga najveëja je Celjska kotlina. Na njenem dnu je Savinja s pritoki nasula Savinjsko ravan. Tu sta mesti Celje, tretje najveëje slovenske mesto (38.606), nekdanje domovanje zgodovinsko pomembnih grofov Celjskih, in Æalec (5056), okrog katerega so obseæni nasadi hmelja, ki æe kaæejo na panonske podnebne vplive z vzhoda. 2.2 Panonski svet Panonski svet leæi na vzhodu Slovenije in pokriva petino njenega ozemlja. Sestavljajo ga gosto poseljene in intenzivno obdelane pokrajine, kjer gozd ne pokriva veë niti tretjine vseh povrπin. Delimo ga na griëevja in ravnine. Vinorodna panonska griëevja ali gorice, ki se na zahodu naslanjajo na alpska hribovja, so zgrajena iz slabo sprijetih kamnin, predvsem iz laporja, peska in gline, zato jih ogroæajo zemeljski plazovi. Prevladujejo razloæena, nestrjeno pozidana naselja s kmetijskimi zemljiπëi med hiπami. Domovi so najpogosteje razmeπëeni po temenih zaobljenih slemen. Pod njimi so na prisojnih legah vinogradi, ki dajejo kakovostno vino, in sadovnjaki, na osojnih pa prevladuje gozd, veëinoma bukve, kostanja in hrasta, ki poraπëa dobro tretjino vseh povrπin. Kmetje se ukvarjajo predvsem z vinogradniπtvom in sadjarstvom. Sredi vinogradov stojijo leseni klopotci, ki v vetru ropotajo in podijo ptice. Veliko slemenskih hiπ so preuredili v poëitniπke hiπice. tevilo prebivalcev rahlo upada. NajveËje panonsko griëevje so Slovenske gorice, nato pa GoriËko, najseverneje leæeëa slovenska pokrajina. on the plains are large and greatly urbanized. The density of settlement is six times larger than the national average. In the northern part of the Ljubljana Basin, Slovenia s largest basin, the Sava River and its tributaries filled the Sava Plain, where more than a fifth of all Slovenia's population lives on only one thirtieth of its territory. Here are the Slovenia s capital Ljubljana (256,809), the industrial city of Kranj, the fourth largest city in Slovenia (35,497), and several smaller but economically significant towns: Radovljica (5,883), TræiË (3,865), Kamnik (11,994), and Domæale (11,458). The Celje Basin is Slovenia s second largest basin. On its floor, the Savinja River and its tributaries created the Savinja Plain. Here are found Celje (38,606), Slovenia s third largest city, once the seat of the historically important Counts of Celje, and Æalec (5,056), surrounded by vast hop plantations that reflect Pannonian climate influences from the east. 2.2 Pannonian landscapes The Pannonian landscapes lie in eastern Slovenia and cover a fifth of its territory. They are composed of densely settled and intensively cultivated areas where forest no longer covers even a third of the surface. They are divided into low hill and plain landscapes. The winegrowing Pannonian low hills, which meet the Alpine mountains in the west, are composed of weakly agglutinated rocks, primarily marl, sand, and clay, and are therefore vulnerable to landslides. Dispersed settlements that are not compact are prevalent, with cultivated land between the houses. Homes are most frequently located on the tops of rounded ridges. Below them on the sunny slopes are vineyards, which produce high quality wine, and orchards, while on the shady slopes there is primarily forest, mostly beech, chestnut and oak, which covers a good third of all the surface. Farmers are engaged primarily in winegrowing and fruit growing. In the middle of the vineyards, traditional wooden wind-rattles turn in the wind, driving birds away. Many of the ridge houses have been converted into vacation houses, and the population is decreasing ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 8

11 Med griëevji so ob vijugastih in poëasnih rekah Muri, Dravi in Krki, na katerih so nekdaj delovali πtevilni mlini, obseæne, poljedelsko pomembne, a zaradi poplav ogroæene panonske ravnine: Dravska ravan z Mariborom (98.572), drugim najveëjim slovenskim mestom, in Ptujem (19.261), najstarejπim slovenskim celinskim mestom, Murska ravan z Mursko Soboto (13.059) in Krπka ravan z jedrsko elektrarno blizu Krπkega (6868), starodavnim mestecem Kostanjevico na Krki (752) in naravnim rezervatom Krakovskim gozdom, ostankom nekdanjega obπirnega niæinskega moëvirnega gozda. Danes gozd pokriva manj kot petino povrπin, kar je najmanj v Sloveniji, le pogosteje poplavljena obmoëja so πe vedno poraπëena z gozdovi hrasta doba. Zaradi gospodarnejπe izrabe kmetijskih zemljiπë so ljudje domove in Slika 2: Panonske pokrajine: spredaj je obdelana Dravska ravan, v ozadju pa najprej nizke Dravinjske gorice z vinogradi, za njimi bolj strme Haloze, poznane po pogostih zemeljskih plazovih, in nad njimi πe mizasta DonaËka gora (882 m). slightly. The largest Pannonian low hill regions are Slovenske gorice and GoriËko, Slovenia s most northerly region. The vast Pannonian plains lie between the low hills along the slow and meandering Mura, Drava, and Krka rivers on which numerous mills once operated. Vulnerable to flooding, these plains are of major agricultural importance. Maribor (98,572), Slovenia s second largest city, and Ptuj (19,261), its oldest inland city, are located on the Drava Plain; Murska Sobota (13,059) on the Mura Plain; and Krπko (6,868) with its nuclear power plant near, the medieval town of Kostanjevica na Krki (752), and the Krakovski gozd nature reserve - the remains of a once vast lowland swamp forest - are on the Krπko Plain. Today, forest covers less than a fifth of the surface of the plains, the lowest proportion Figure 2: Pannonian landscapes: in the foreground, the cultivated Drava Plain; in the background, first the vineyard-covered Dravinja Low Hills, behind them the steeper Haloze region known for its frequent landslides, and above it the table-shaped Mount DonaËka gora (882 m). Marjan Garbajs 9 Concise Gazetteer of Slovenia

12 gospodarska poslopja gradili samo ob glavnih prometnicah. Nastale so velike, dolge obcestne vasi, kjer so stavbe enakomerno razvrπëene v nizu na eni ali obeh straneh ceste. Hiπe so pritliëne, na hiπnih dimnikih in drogovih so pogosto velika gnezda πtorkelj. Za hiπami se nadaljujejo obseæna kmetijska zemljiπëa, ki so obiëajno razdeljena na sklenjene proge. Kmetje se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in æivinorejo. Ob tektonskih prelomnicah prihaja na povrπje termalna in mineralna voda, temelj razvoja zdraviliπkega turizma (Rogaπka Slatina, Radenci, Moravske Toplice,»ateπke Toplice, marjeπke Toplice). 2.3 Dinarski svet Alpski in panonski svet na jugu prehajata v dinarski svet, ki se vleëe od severozahoda proti jugovzhodu in zavzema veëino juænega dela Slovenije. Dinarske pokrajine, to so predvsem kraπka podolja in vmesne kraπke planote, sestavljajo dobro Ëetrtino Slovenije. Dinarske planote so skoraj v celoti zgrajene iz apnenca in dolomita. So najbolj gozdnato obmoëje v Sloveniji, saj gozd poraπëa skoraj tri Ëetrtine povrπja. Prevladujejo gozdovi bukve in gozdovi bukve z jelko. Povrπinski vodotoki so redki. Pogosti so suπa in gozdni poæari. Tradicionalni gospodarski panogi sta gozdarstvo in z njim povezano lesarstvo. Prevladujejo majhne gruëaste vasi z nepravilno razporejenimi stavbami. Kmetje se zaradi neugodnih naravnih razmer preæivljajo z gozdarstvom in æivinorejo. Gostota prebivalstva je kar πestkrat manjπa od slovenskega povpreëja, πtevilo prebivalcev pa se πe zmanjπuje, Ëeprav je veëina gospodinjstev opremljena s sodobnimi telekomunikacijskimi in gospodinjskimi napravami. Med dinarskimi planotami se vleëejo dinarska podolja in ravniki, kjer gozd poraπëa πe dve petini povrπja. Ravniki so zgrajeni veëinoma iz apnenca in dolomita, v in Slovenia; only the more frequently flooded areas are still covered with forests of English oak. In order to exploit the arable land more efficiently, people built their homes and outbuildings only along the main traffic routes. Large long villages arose with buildings evenly distributed in a row on one side or both sides of the road. The large stork nests frequently seen on the chimneys of these single-story houses add a picturesque touch. Vast farming plots extend behind the houses, usually divided into unbroken strips. The farmers are primarily involved in crop farming and raising livestock. Thermal and mineral water rising to the surface at tectonic faults in this region formed the basis for the development of health resort tourism (Rogaπka Slatina, Radenci,»ateæ, and marjeπke Toplice). 2.3 Dinaric landscapes In the south, the Alpine and Pannonian landscapes are replaced by the Dinaric landscapes, which run from northwest to southeast and occupy the greatest part of southern Slovenia. Dinaric landscapes, primarily the karst valley systems and the interim karst plateaus, constitute a good quarter of Slovenia. The Dinaric plateaus are composed almost entirely of limestone and dolomite and are the most forested regions of Slovenia; forest covers almost three quarters of their surface. Beech and beech-fir forests dominate. Surface waters are rare, and droughts and forest fires occur frequently. The traditional economic branches are forestry and the related wood industries. Small nucleate villages with irregularly distributed buildings are dominant. Because of unfavourable natural conditions, the farms survive on forestry and livestock production. The population density is six times smaller than the Slovene average, and the population is decreasing, even though the majority of households are equipped with modern telecommunication and household equipment. Dinaric valley systems and corrosion plains where forest still covers two fifths of the surface run between the Dinaric ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 10

13 podoljih pa je nekaj tudi gline in fliπa. Najbolj na vzhodu leæita Bela krajina, nizki kraπki ravnik z moënimi panonskimi vplivi, in razgibana Novomeπka pokrajina z Novim mestom, dolenjsko metropolo (22.004). Proti zahodu sledijo prometno pomembna podolja s kraπkimi polji, kjer je najveë obdelovalne zemlje, a tudi poplav: Dolenjsko podolje, Ribniπko-KoËevsko podolje s KoËevjem (8991), Notranjsko podolje z znamenitim presihajoëim Cerkniπkim jezerom, ki ga je pred 300 leti raziskoval Janez Vajkard Valvasor (zaradi razlage tega nenavadnega pojava so ga sprejeli v Kraljevsko druπtvo v Londonu), in pokrajina Pivka z mestom Postojno (7885). Slika 3: Dinarske pokrajine: v ospredju se iznad sredozemske fliπne Vipavske doline z Vipavskimi brdi strmo dviga zakrasela dinarska kraπka planota Nanos (1262 m), v ozadju pa se za Pivπkim podoljem s Postojno menjavajo dinarske planote in dinarska podolja. plateaus. The corrosion plains are largely composed of limestone and dolomite, while in the valley systems is some clay and flysch as well. Farthest east lies Bela krajina, a low corrosion plain with strong Pannonian influences, and the undulating landscape around Novo mesto (22,004), the capital of Dolenjska. Toward the west are valley systems ("podolje") important for traffic with karst poljes that provide the greatest proportion of arable land but also the threat of flooding: Dolenjsko podolje, Ribniπko- KoËevsko podolje with KoËevje (8,991), Notranjsko podolje with the famous intermittent Cerknica Lake (three hundred years ago, the Slovene polymath Janez Vajkard Valvasor was made a member of the Royal Society in London as a result of his research describing this unusual phenomenon), and Pivπko podolje with Postojna (7,885). Figure 3: Dinaric landscapes: in the foreground, the Dinaric karst plateau of Nanos (1,262 m) rises steeply above the Mediterranean flysch Vipava Valley and the Vipava Low Hills; in the background, beyond the Pivka valley system and Postojna, Dinaric plateaus and valley systems alternate. Marjan Garbajs 11 Concise Gazetteer of Slovenia

14 Pravo nasprotje neprijaznemu povrπju je pravljiëen podzemeljski svet, ki ga je oblikovala voda. Pod dinarskimi in sosednjimi sredozemskimi kraπkimi pokrajinami so odkrili æe veë kot 7000 jam s kapniki in drugimi jamskimi oblikami. Med njimi so tudi kocjanske jame, ki so od leta 1986 na Unescovem svetovnem seznamu kulturne in naravne dediπëine in slovijo po najveëjem podzemeljskem kanjonu na svetu, dolgem 2,5 km in ponekod visokem do 130 m, ter svetovno znana turistiëna Postojnska jama, ki si jo je ogledalo æe veë milijonov ljudi. Kraπko podzemlje slovi tudi po æivalskem svetu, ki se je prilagodil æivljenju brez svetlobe. Najbolj znana vrsta je Ëloveπka ribica ali moëeril (Proteus anguinus), ki je endemit dinarskega krasa in simbol slovenskega naravoslovja. 2.4 Sredozemski svet Dinarski svet na jugozahodu prehaja v sredozemski svet, ki zavzema slabo desetino Slovenije. Delimo ga na gosteje poseljena fliπna griëevja z vinogradi in sadovnjaki ter na redkeje poseljene nizke kraπke planote in podolja. Tu so znaëilna sredozemska naselja, kjer se stavbe dræijo druga druge. Hiπe so iz kamna in imajo eno ali dve nadstropji. Vsaka vas ima vsaj en trg s skupnim kamnitim vodnjakom, ki pa ima danes zaradi urejenega vodovodnega omreæja le πe arhitekturno vrednost. Najbolj izstopajoëa so naselja, ki stojijo na vrhu vzpetin. Tak primer je vas tanjel, kjer hiπe iz domaëega kamna stojijo na prisojni strani griëa vzporedno s plastnicami. Vas je obdana z obzidjem in strnjeno pozidana, zato daje podobo srednjeveπkega mesteca. Danes je zaπëitena kot prvovrsten arhitekturni spomenik slovenske kulturne dediπëine. Sredozemske planote so skoraj v celoti zgrajene iz apnenca in zato izrazito zakrasele. ZnaËilen primer je pokrajina Kras, ki je dala ime krasoslovju, saj se je prav tu na slovenskih tleh zaëelo raziskovanje kraπkih pokrajin, ki nastajajo z raztapljanjem (korozijo) za vodo pre- In contrast to the unfriendly surface is the fairy-tale underground world carved out by wate More than seven thousand caves rich with stalactites, stalagmites, and other karst cave formations have been discovered so far below the Dinaric and neighbouring Mediterranean karst regions. Among them are the kocjan Caves, which have been on the UNESCO list of worldwide cultural and natural heritage sites since 1986 and are famous for the world's largest underground canyon, 2.5-km-long and 130 m high, and the world famous Postojna Cave, which has been visited by several million people. The karst underground is also famous for its fauna, which has adapted to life without light. The best known species is the cave salamander Proteus anguinus, which is endemic to the Dinaric karst region and the symbol of Slovenia s natural science. 2.4 Mediterranean landscapes To the southwest, the Dinaric landscapes join the Mediterranean landscapes, which occupy something less than a tenth of Slovenia. It is divided into the more densely populated flysch low hills with their vineyards and orchards and the less densely populated lower karst plateaus. Here are found typical Mediterranean settlements with each building attached to the next. The houses are built of stone and have one or two floors. Every village has at least one square with a common stone well, which due to the modern water supply infrastructure today has only architectural value. The settlements located on elevations are the most outstanding. One example is tanjel, where houses built from local stone run along the contour lines of the sunny side of a hill. This compact village is surrounded by a wall and retains the appearance of a small medieval town. Today it is protected as a first-class architectural monument of the Slovene cultural heritage. The Mediterranean plateaus are composed almost completely of limestone and are therefore pronouncedly karstified. A typical example is the Kras region, which gave name to the science of karstology since it was here on Slovene territory that the study ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 12

15 pustnega apnenca; v mednarodnem izrazoslovju za kraπke pojave se je uveljavilo πe veë drugih slovenskih imen. Tu se je zaëelo tudi turistiëno ogledovanje jam. Najstarejπa turistiëna jama na svetu je Vilenica pri DivaËi, kjer so æe v prvi polovici 17. stoletja pobirali vstopnino za ogled. K sivobeli barvi kraπkega kamna se lepo podata belina konj lipicancev iz kobilarne v Lipici in æivordeëa prst terra rossa. Sredozemske planote so deleæne najveëje koliëine sonënega obsevanja v Sloveniji, saj v povpreëju na leto prejmejo skoraj 4400 MJ na m 2. Skoraj toliko sonëne energije dobijo tudi sredozemska griëevja ali brda. Zgrajena so veëinoma iz fliπa. Na skrajnem jugozahodu segajo do komaj 47 km dolge slovenske jadranske obale, kjer je velika zgostitev prebivalstva in razliënih dejavnosti. Tu stojijo tri mesta z znaëilnimi sredozemskimi jedri: Koper (23.618), najveëje slovensko pristaniπëe z okrog desetimi milijoni ton pretovorjenega blaga na leto, ribiπka Izola (10.254) in turistiëni Piran (4468). Najbolj globoko se v kopno Slika 4: Sredozemske pokrajine: v ospredju je slikovita istrska slemenska vasica Padna (205 m) v Koprskih brdih s kulturnimi terasami, ki se moëno zaraπëajo, v ozadju pa najprej vasica Korte in nato Piranski zaliv Jadranskega morja. of karst phenomena created by the dissolving of permeable limestone began. Many other Slovene terms have also been incorporated in the international terminology for karst phenomena. The tourist sightseeing of caves began here as well. The oldest tourist cave in the world is Vilenica near DivaËa, where entrance fees were collected as early as the first half of the 17th century. The grey-white colour of the karst stone complements the white colour of the Lipizzaner horses from the Lipica stud and the intensely red terra rossa soil. The Mediterranean plateaus have the highest amount of sunshine in all Slovenia, receiving on average almost 4,400 MJ per m 2 yearly. The Mediterranean low hills receive almost as much solar energy. In the extreme southwest they reach Slovenia s 47-kmlong Adriatic coast and its great concentration of population and variety of activities. Here are three towns with typical ancient Mediterranean town centers: Koper (23,618), Slovenia s largest port, which ships around ten millions tons of goods Figure 4: Mediterranean landscapes: in the foreground in the Koper Low Hills lies the picturesque Istrian ridge village of Padna (205 m) with its greatly overgrown cultivated terraces; in the background, first the village of Korte and then the Bay of Piran on the Adriatic Sea. Marjan Garbajs 13 Concise Gazetteer of Slovenia

16 zajeda Piranski zaliv. Na njegovi severni strani je najveëje slovensko turistiëno srediπëe Portoroæ, nedaleë stran pa so bile ob deltastem izlivu mejne reke Dragonje nekdaj obseæne soline. Zdaj pridobivajo sol le πe v manjπem delu solin, opuπëene povrπine pa so zaradi slanoljubnega rastja in πtevilnih ptiëjih vrst naravoslovno izjemno zanimive. Zanimiva je tudi bliænja prepadna stena strunjanskega klifa, najviπjega fliπnega klifa ob jadranski obali. Oæje obalno obmoëje se prek fliπnih Koprskih brd z vinogradi in sadovnjaki, kjer pa se kulturne terase ponekod moëno zaraπëajo, hitro dvigne do visoke in izstopajoëe apnenëaste stene, kraπkega roba, za katerim se zaënejo obseæni kraπki ravniki»iëarije in Krasa, ki se na severni strani spusti v fliπna Vipavska brda in rodovitno, tudi po siloviti burji znano Vipavsko dolino, ki proti zahodu pripelje do SoËe in obmejne Nove Gorice (13.392), na severozahodu pa se ravan spet dvigne v fliπna vinorodna in sadjarska Goriπka brda, ki se proti severu æe pribliæajo alpskim pokrajinam, kjer smo zaëeli naπe potovanje po slovenskih pokrajinah, in tako napravili krog po Sloveniji. annually, the fishing town of Izola (10,254), and the tourist town of Piran (4,468). The Adriatic cuts most deeply in land at the Bay of Piran. On its northern side is Portoroæ, the largest Slovene tourist center, and there were once vast salt works not far away at the delta of the Dragonja River on the border with Croatia. At present, salt is only extracted from a small portion of the salt pans, while due to their halophyte vegetation and numerous bird species the abandoned areas are extraordinarily interesting from the point of view of the natural sciences. Also interesting is the nearby precipice at Strunjan, the tallest flysch cliff on the Adriatic coast. The immediate coastal area of the Koper Low Hills with its vineyards and orchards - in some places the cultivated terraces are unfortunately greatly overgrown - rises rapidly to the high and imposing limestone wall of the karst rim, behind which the extensive karst corrosion plains of»iëarija and Kras begin. The Kras plateau descends in the north to the Vipavska brda region and the fertile Vipava Valley, which is notorious for its violent bora winds. To the west, the Kras plateau extends to the SoËa River and the border city of Nova Gorica (13,392) and in the northwest rises again to the flysch winegrowing and fruit growing Goriπka brda region, which in turn approaches the Alpine mountains in the north where we began our journey through Slovenia s regions. Slika 5: Ptuj (levo) in Piran (desno). Figure 5: Ptuj (left) and Piran (right). Matevæ LenarËiË Marjan Garbajs ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 14

17 TEMELJNA DEJSTVA Uradno ime: Republika Slovenija. Angleπko uradno ime: Republic of Slovenia. Kratko ime: Slovenija. Angleπko kratko ime: Slovenia. Dræavna ureditev: parlamentarna republika. Upravna delitev: 192 obëin. Lega: v srednji Evropi, med Alpami, Dinarskim gorovjem, Panonsko kotlino in Sredozemljem. Dolæina meje: 330 km z Avstrijo, 670 km s Hrvaπko, 232 km z Italijo in 102 km z Madæarsko. Dolæina obale: 47 km. Povrπina: km 2. Prebivalstvo: 1,990,000 ljudi (2001). Gostota: 98,2 Ëloveka na km 2 (2001). Glavno mesto: Ljubljana ( prebivalcev, 2000). Denarna enota: slovenski tolar (SIT), 1 tolar = 100 stotinov. ISO oznake: SVN, SI, 705. Jezik: slovenski. BASIC FACTS Official name: Republic of Slovenia. Local official name: Republika Slovenija. Short name: Slovenia. Local short name: Slovenija. Government type: parliamentary republic. Administrative divisions: 192 municipalities. Location: Central Europe, between the Alps, Dinaric Alps, the Pannonian Basin, and the Mediterranean. Land boundaries: with Austria 330 km, Croatia 670 km, Italy 232 km, and Hungary 102 km. Coastline: 47 km. Area: 20,273 km 2. Population: 1,990,000 inhabitants (2001). Population density: 98.2 people per km 2 (2001). Capital: Ljubljana (256,809 inhabitants, 2000). Currency: Slovene Tolar (SIT), 1 Tolar = 100 Stotins. ISO country codes: SVN, SI, 705. Language: Slovene. 15 Concise Gazetteer of Slovenia

18 ZEMLJEPISNA DEJSTVA Najniæja toëka: Jadransko morje (0 m). Najviπja toëka: Triglav (2864 m). PovpreËni naklon povrπja: 13. PovpreËna nadmorska viπina povrπja: 557 m. Podnebje: od sredozemskega (Portoroæ: januar +4,5 C, julij +23,3 C, 1038 mm padavin) do zmernega celinskega (Ljubljana: januar -1,1 C, julij +19,9 C, 1394 mm padavin) in gorskega. VeËje reke: Sava, Drava, Mura, SoËa. Raba tal: njive 11,6 %, sadovnjaki 1,5 %, vinogradi 1,1 %, travniki 23,8 %, gozd 56,5 %, pozidano 3,0 %, ostalo 2,5 % (1998). tevilo prebivalcev: 1,901,208 (1980), 1,973,151 (1985), 1,998,090 (1990), 1,987,505 (1995), 1,990,272 (2000). Rodnost: 15,7 (1980), 13,1 (1985), 11,2 (1990), 9,5 (1995), 9,1 (2000). Smrtnost: 9,9 (1980), 10,0 (1985), 9,3 (1990), 9,5 (1995), 9,3 (2000). Naravni prirastek: 5,8 (1980), 3,1 (1985), 1,9 (1990), 0,0 (1995), -0,2 (2000). Starostna sestava: 0-14 let 17,5 %, let 22,2 %, let 23,9 %, let 18,3 %, let 13,7 %, 75 let in veë 4,4 % (1991). Narodnostna sestava: Slovenci 87,9 %, Hrvati 2,8 %, Srbi 2,4 %, Boπnjaki 1,4 %, Madæari 0,4 %,»rnogorci 0,2 %, Makedonci 0,2 %, Albanci 0,2 %, Italijani 0,2 %, ostali 4,3 % (1991). Verska sestava: katoliëani 71,4 %, pravoslavci 2,4 %, muslimani 1,5 %, protestanti 1,0 %, ostali verniki 0,2 %, neverniki 4,3 %, neznano 19,2 % (1991). BDP: milijonov USD, USD na prebivalca (1999). Letna rast BDP: 4,6 % (2000). BDP po sektorjih: kmetijstvo 3,2 %, industrija 34,2 %, usluænostne dejavnosti 62,6 % (2000) Pismenost: 99 % (2001). ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 16

19 GEOGRAPHICAL FACTS Lowest point: Adriatic Sea (0 m). Highest point: Triglav (2,864 m). Average slope: 13º. Average altitude: 557 m. Climate: ranges from Mediterranean (Portoroæ: January +4.5 C, July C, 1,038 mm of precipitations) to moderate continental (Ljubljana: January -1.1º C, July +19.9º C, 1,394 mm of precipitations) and Alpine. Main rivers: Sava, Drava, Mura, SoËa. Land use: arable land 11.6%, orchards 1.5%, vineyards 1.1%, grassland 23.8%, forest 56.5%, built-up 3.0%, other 2.5% (1998). Population: 1,901,208 (1980), 1,973,151 (1985), 1,998,090 (1990), 1,987,505 (1995), 1,990,272 (2000). Natality: 15.7 (1980), 13.1 (1985), 11.2 (1990), 9.5 (1995), 9.1 (2000). Mortality: 9.9 (1980), 10.0 (1985), 9.3 (1990), 9.5 (1995), 9.3 (2000). Natural increase: 5.8 (1980), 3.1 (1985), 1.9 (1990), 0.0 (1995), -0.2 (2000). Age structure: 0-14 years 17.5%,15-29 years 22.2%, years 23.9%, years 18.3%, years 13.7%, 75 years and over 4.4% (1991). Ethnic structure: Slovenes 87.9%, Croats 2.8%, Serbs 2.4%, Bosniaks 1.4%, Hungarians 0.4%, Montenegrins 0.2%, Macedonians 0.2%, Albanians 0.2%, Italians 0.2%, other 4.3% (1991). Religious affiliation: Roman Catholic 71.4%, Orthodox 2.4%, Muslim 1.5%, Protestant 1.0%, other 0.2%, atheists 4.3%, unknown 19.2% (1991). GPD: 20,100 mio USD, 10,109 USD per capita (1999). GPD annual growth: 4.6% (2000). GPD by sectors: agriculture 3.2%, industry 34.2%, services 62.6% (2000) Literacy: 99% (2001). 17 Concise Gazetteer of Slovenia

20 ZGODOVINSKA DEJSTVA 6. stoletje: predniki Slovencev poselijo doline Save, Drave in Mure in doseæejo Alpe, Furlansko niæino, Donavo, Jadransko morje in Blatno jezero. 7. stoletje: predniki Slovencev ustanovijo prvo neodvisno dræavo Kneæevino Karantanijo s srediπëem na danaπnjem avstrijskem Koroπkem. 8. stoletje: Karantanija postane del frankovske dræave, predniki Slovencev sprejmejo krπëanstvo in postopno izgubijo samostojnost. 10. stoletje: Briæinski spomenik, najstarejπi zapis v slovenskem jeziku. 1550: Primoæ Trubar izda Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku. 1584: Jurij Dalmatin prevede Biblijo v slovenπëino. 1848: prvi politiëni program za Zdruæeno Slovenijo. 14. do 20. stoletje: habsburπka monarhija vkljuëi Slovence v eno dræavo. 1918: ustanovljena dræava Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1929: dræava dobi ime Jugoslavija. 1941: slovensko ozemlje okupirajo NemËija, Italija in Madæarska. 1945: po 2. svetovni vojni Slovenija postane del Jugoslavije. 23. december 1990: veë kot 88 % vseh volivcev na referendumu glasuje za neodvisnost Slovenije. 25. junij 1991: Slovenija uradno razglasi neodvisnost. 15. januar 1992: Evropska skupnost uradno prizna Slovenijo. 22. maj 1992: Slovenija postane stalna Ëlanica Zdruæenih narodov. HISTORICAL FACTS 6 th century: Slovene ancestors begin settling the valleys of the Sava, Drava and Mura rivers and reach the Alps, the Friuli plain, the Danube river, the Adriatic Sea and Lake Balaton. 7 th century: Slovene ancestors form their first independent state, the Duchy of Carantania with its centre in present day Austrian Carinthia. 8 th century: Carantania becomes a part of the Frankish empire, Slovene ancestors convert to Christianity and gradually lose their independence. 9 th century: the Freising Manuscripts, the oldest known written records in the Slovene language. 1550: protestant minister Primoæ Trubar publishes Catechism (Katekizem), the first book written in Slovene. 1584: Jurij Dalmatin translates the Bible into Slovene. 1848: the first political programme for a United Slovenia. 14 th to 20 th century: the Habsburg monarchy was the first to include all of the Slovene regions. 1918: the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes is formed. 1929: the state name is changed to Yugoslavia. 1941: Slovene territory is occupied by Germany, Italy and Hungary. 1945: after the World War II Slovenia becomes a republic in Yugoslavia. 23 December 1990: more than 88% of voters at the referendum cast their vote for an independent Slovenia. 25 June 1991: the Republic of Slovenia officially declares its independence. 15 January 1992: the European Community officially recognizes Slovenia. 22 May 1992: Slovenia becomes a permanent member of the United Nations. ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 18

21 3 SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKA ABECEDA 3 SLOVENE LANGUAGE AND SLOVENE ALPHABET SlovenπËina je uradni jezik v Republiki Sloveniji. Govori se tudi v sosednjih obmoëjih Italije, Avstrije in Madæarske. V skladu z ustavo Republike Slovenije sta na obmoëjih, kjer æivita avtohtoni madæarska in italijanska manjπina, uradna tudi madæarski in italijanski jezik. SlovenπËina je slovanski jezik indoevropskega izvora. Je najbolj zahodni jezik juænoslovanske skupine. Na jezikovno podobo slovenπëine so vplivali tudi zahodnoslovanski jeziki ter sosednji neslovanski jeziki, predvsem nemπëina in italijanπëina. SlovenπËina je v slovniënem smislu zapleten jezik s πestimi skloni, tremi spoli in πtirimi Ëasi. Poleg ednine in mnoæine pozna tudi dvojino. Pri spreganju glagolov in sklanjanju samostalnikov so znaëilne πtevilne nepravilnosti. Veliko je starinskega besedja. SlovenπËina ima πtevilna nareëja (Logar in Rigler 2001), ki se kljub majhnosti Slovenije moëno razlikujejo, kar naj bi bilo povezano z veliko reliefno raznolikostjo slovenskih pokrajin, predstavljeno v drugem poglavju (ToporiπiË 2000). Po najbolj poznani klasifikaciji se slovenπëina deli na okrog petdeset nareëij in govorov, razdeljenih v sedem nareënih skupin (Ramovπ 1935). Posamezna nareëja se razlikujejo po besediπëu, oblikah (morfologiji), skladnji (sintaksi) in fonetiki, predvsem glede na dolge poudarjene samoglasnike. Slovenska abeceda ima 25 malih in velikih latiniënih Ërk. Nima Ërk Q, W, X in Y, paë pa ima Ërke» (C s streπico, ki se izgovarja kot 'ch' v angleπki besedi 'church'), (S s streπico, ki se izgovarja kot 'sh' v angleπki besedi 'she') in Æ (Z s streπico, ki se izgovarja kot 'zh' v angleπkih besedah 'doctor Zhivago' ali 'su' v angleπki besedi 'measure'). Ostala razloëevalna znamenja pri slovenskih zemljepisnih imenih niso v uporabi.»rka J se izgovarja kot 'y' v angleπki besedi 'day', Ërka H pa kot 'h' v angleπki besedi 'house'. Slovene (also called Slovenian) is the official language of the Republic of Slovenia. It is spoken also in neighbouring parts of Italy, Austria and Hungary. In the municipalities where Italian and Hungarian minorities live, Italian and Hungarian are also official languages in accordance with the Constitution of the Republic of Slovenia. Slovene is a Slavic language of Indo- European origin. It is referred to South Slavic subgroup, though it represents the stage somewhere between Western and Southern subgroups. The influences of German and Italian are noticeable. Slovene is a grammatically complex language with six cases for nouns and adjectives, three genders and four verb tenses. In addition to singular and plural, Slovene also has a separate dual form. There are many irregularities in verb conjugations and noun declensions. Some words are very archaic. Slovene has great dialectal variation (Logar and Rigler 2001). In spite of the small size of Slovenia, the dialects differ greatly from each other, what is believed to be closely connected with relief heterogeneous of Slovene landscapes mentioned in the second chapter (ToporiπiË 2000). According to the most recognized classification, Slovene has almost fifty dialects and distinctive speeches divided into seven dialect groups (Ramovπ 1935). Individual dialects differ in vocabulary, morphology, syntax, and phonetics mainly according to long stressed vowels. Slovene alphabet has 25 small and capital letters of Latin script. It does not have the letters Q, W, X, and Y, but it contains the letters» (C with a caron, pronounced as 'ch' in English 'church'), (S with a caron, pronounced as 'sh' in English 'she'), and Æ (Z with a caron, pronounced as 'zh' in English 'doctor Zhivago' or 'su' in English 'measure'). Other diacritical marks are not used in the writing of Slovene geographical names. The letter J is pronounced like 'y' in English 'day', and the letter H is pronounced like 'h' in English 'house'. 19 Concise Gazetteer of Slovenia

22 SLOVENSKE»RKE SLOVENE LETTERS A B C» D E F G H I J K L M N O P R S T U V Z Æ a b c Ë d e f g h i j k l m n o p r s π t u v z æ 4 SLOVENSKI ZEMLJEPISNI IZRAZI 4 SLOVENE GEOGRAPHICAL TERMS Preglednica vsebuje nekatere slovenske generiëne izraze, ki se pojavljajo kot deli zemljepisnih imen (Kladnik 2001). NEKATERI SLOVENSKI GEOGRAFSKI IZRAZI V ANGLE»INI, NEM»INI, FRANCO»INI IN PAN»INI The table contains some Slovene generic terms frequently used in geographical names (Kladnik 2001). SOME SLOVENE GEOGRAPHICAL TERMS IN ENGLISH, GERMAN, FRENCH AND SPANISH Slovensko Angleπko Nemπko Francosko pansko Slovene English German French Spanish Slovensko English Deutsch Français Español barje moor Moor tourbière turbera bel white weiß blanc blanco bistrica stream Stromschnelle cours d'eau corriente de agua borπt forest Wald forêt bosque, selva brda hills Hügelland collines colinas brdo hill Hügel colline colina breg bank, slope Ufer, Hang flanc, versant margen, ladera brod ford Fähre,Furt gué vado cerkev church Kirche église iglesia cesta road Straße route camino Ëret wet meadow feuchte Wiese pré humide prado húmedo Ërn black schwarz noir negro deæela land Land terre tierra dobrava rolling lowland gewellte Ebene plaine vallonné llanura ondulada dol valley Tal vallée valle dolenji lower nieder, unter inférieur inferior dolg long lang long largo dolië small valley kleines Tal petit vallée vallejo dolina valley Tal vallée valle dolnji lower nieder, unter inférieur inferior domaëija home, house Heim, Haus maison casa draga small valley kleines Tal petit vallée vallejo dvor hall, court Palast, Hof palais, cour palacio, corte fara parish Pfarre paroisse parroquia fuæina foundry Eisenwerk, Hammerwerk forge herrería gaj grove, hurst Hain forêt bosque, selva ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 20

23 Slovensko Angleπko Nemπko Francosko pansko Slovene English German French Spanish Slovensko English Deutsch Français Español globok deep tief profond profundo gol treeless kahl sans arbre sin árboles gora mountain Berg montagne montaña gorenji upper ober, hoch supérieur superior gorica low hill Mugel, Höcker, Hügel colline colina gorice low hills Hügelland collines colinas gornji upper ober, hoch supérieur superior gorovje mountains Gebirge montagnes montañas gozd forest Wald forêt bosque, selva grad castle Burg, Schloss château castillo gradiπëe ancient fort Burganlage ruine d'habitat fortifié restos de fortaleza grië low hill Mugel, Höcker, Hügel colline colina griëevje low hills Hügelland collines colinas grm bush Busch buisson arbusto hiπa house Haus maison casa hom hill Hügel colline colina hosta forest Wald forêt bosque, selva hrbet mountain range Gebirgskette chaîne de montagnes cordillera hrib hill, mountain Hügel, Berg colline, montagne colina, montaña hribovje hills, mountains Bergland montagnes montañas hudournik torrent Wildbach torrent torrente izvir spring Quelle source fuente jama cave, grotto Höhle, Grotte caverne, grotte caverna, gruta, cueva jez dam Damm digue, barrage dique, presa jezero lake See lac lago jug south Süd sud sur juæen southern südlich méridional meridional kal pond Teich étang estanque kamen stone Stein pierre piedra kanal canal Kanal canal canal klanec ascent Steigung montée pendiente korito river-bed Flußbett lit del fleuve cauce kot closed valley geschlossenes Tal fermée vallée rincón, cerrado valle kotlina basin Becken bassin cuenca kraj settlement Siedlung habitat colonia krajina landscape Landschaft pays tierra, país kras karst area Karstlandschaft paysage karstique paisaje kársico kriæ cross Kreuz croix cruz krnica cirque Kesseltal cirque valle cerrado laz clearing Gereut clarière clara, calvero ledenik glacier Gletscher glacier glaciar lep beautiful schön beau hermoso letaliπëe airport Flughafen aéroport aeropuerto log swamp meadow Hain bocage prado floresta loka wet meadow feuchte Wiese pré humide prado húmedo lokev pond Teich étang estanque luka port Hafen port puerto mali, majhen little klein petit pequeño meja frontier Grenze frontière frontera mesto city, town Stadt ville ciudad mlaka pool, puddle Pfütze flaque lodazal mlin mill Mühle moulin molino 21 Concise Gazetteer of Slovenia

24 Slovensko Angleπko Nemπko Francosko pansko Slovene English German French Spanish Slovensko English Deutsch Français Español moëvirje marsh Sumpf marais pantano moder blue blau azur, bleu azul moker wet, moist feucht, naß mouillé, humide húmedo morje sea Meer mer mar most bridge Brücke pont puente mrzel cold kalt froid frío na on an, auf sur del, sobre, encima nad on, over, above über, ober sur del, sobre nizek low niedrig bas bajo niæina, niæavje lowland Niederung basse terre tierra baja njiva field Acker, Feld champ campo nov new neu nouveau nuevo ob at an, bei le long de, près de cerca obala coast Küste côte costa obëina municipality Gemeinde commune municipio obrh karstic spring Karstquelle source karstique fuente cársico ocean ocean Ozean océan océano okraj district Bezirk district distrito otoëje islands Inseln îles islas otok island Insel île isla park park Park parc parque pas zone Zone zone zona peë rock Fels roc roca planina mountain, Berg, Gebirge Alm montagne, alpage montaña, pastos mountain pasture alpinos planota plateau Hochebene plateau meseta pod under, below unter, unterhalb dessous debajo pogorje mountains Gebirge montagnes montañas pojezerje lake area Seegebiet zone lacustre zona lacustre poljana clearence, field Feld champ campo polje field, polje Feld, Polje champ, poljé campo, polja polotok peninsula Halbinsel péninsule península ponikva swallow hole Versickerung, Schlundloch bétoire sima potok stream Bach torrent terrente prag sill, rise Schwelle seuil umbral predor tunnel Tunnel tunnel túnel prekop canal Kanal canal canal prelaz pass Pass col paso preliv strait Meeresstrasse détroit estrecho preval pass Pass col paso pri by bei, neben, an près de cerca de, a pristaniπëe port Hafen port puerto pristava farm-buiding Meierhof métairie alquería puπëava desert Wüste désert desierto ravan plain Ebene plaine llanura ravnica plain Ebene plaine llanura ravnik plain Ebene plaine llanura ravnina plain Ebene plaine llanura rdeë red rot rouge rojo reka river Fluss fleuve río retje karstic spring Karstquelle source karstique fuente cársico ribnik pond Teich étang estanque ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 22

25 Slovensko Angleπko Nemπko Francosko pansko Slovene English German French Spanish Slovensko English Deutsch Français Español rjav brown braun brun bruno rt cape Kap cap cabo rudnik mine Bergwerk mine mina rumen yellow gelb jaune amarillo samostan convent, monastery Kloster couvent, monastère convento, monasterio sedlo pass Sattel col paso selo village Dorf village pueblo, aldea sever north Nord nord norte severen northern nördlich septentrional septentrional skala rock Fels, Felsen roc roca slap waterfall Wasserfall chute d'eau, cascade cascada slatina mineral water Mineralwasser eau minérale agua mineral sneænik snowcaped mountain schneebedeckter Berg mont enneigé pico nevado soteska gorge Schlucht gorge garganta spodnji lower nieder inférieur inferior spomenik memorial, monument Denkmal monument monumento srednji central, middle mittel central central star old alt vieux viejo stena wall Wand paroi cara straæa guard Wache garde guardia strm steep steil abrupt pendiente studenec source Quelle source fuente suh dry trocken sec árido sveti, sv. saint sankt, heilig saint san, santo πpik peak Spitze pic pico tabor stronghold Feldlager camp bien fortifié campo fortificado topel warm warm chaud caliente toplice spa Thermalbad thermes termas trata meadow Wiese pré prado travnik meadow Wiese pré prado trg market Markt marché mercado tunel tunnel Tunnel tunnel túnel ustje mouth Mündung embouchure desembocadura v in, at in dans, en en, de vas village Dorf village pueblo, aldea velik great, big gross grand gran, grande vir spring Quelle source fuente visok high hoch haut alto viπavje highlands Hochland pays montagneux país montañoso voda water Wasser eau agua vrata pass, strait Pass, Meeresstrasse col, détroit paso, estrecho vrh peak Gipfel cime cima vrtaëa doline Karstdoline doline dolina vzhod east Ost est este vzhoden eastern östlich oriental oriental zahod west West ouest oeste zahoden western westlich occidental occidental zajezitveno jezero reservoir Stausee retenue embalse zelen green grün vert verde zgornji upper ober supérieur superior æaga saw-mill Sägewerk scierie aserradero 23 Concise Gazetteer of Slovenia

26 5 KARTA SLOVENIJE ZgoπËeni imenik zemljepisnih imen Slovenije 24

27 5 MAP OF SLOVENIA 25 Concise Gazetteer of Slovenia

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Microsoft Word - 17 petek.doc

Microsoft Word - 17 petek.doc Dela 18 2002 213-225 Napovedi sprememb rabe tal v Sloveniji do leta 2012 Franci Petek Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail:

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE

Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Orientacija2011_1

Orientacija2011_1 Štrekljevec Semi Gorje-Po e-treben e Cerkno Loka pri Mengšu Mengeš Dovže Mislinjske doline Hrušica Jesenice Retje Loški potok Sora Medvode Sti na Ivan na Gorica Kolovrat Zagorje ob Savi Zagorica Trebnje

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620.

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620. Strojni{ki vestnik 46(2)7,475-482 Journal of Mechanical Engineering 46(2)7,475-482 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 62.9:64.6(497.5) UDC 62.9:64.6(497.5) Strokovni B. Frankovi} ~lanek - (1.4) K. Leni}: Dolo~anje

Prikaži več

Poročilo

Poročilo Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne

Prikaži več

PRESTOR-1_Analiza obremenitev

PRESTOR-1_Analiza obremenitev Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

UNIVERSITYOF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL FLOODPLAIN FORESTS OF SOČA RIVER BETWEEN KOBARID AND CONFLUENCE WITH RIVER TOLMINKA: CURRENT SITUATION AND DE

UNIVERSITYOF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL FLOODPLAIN FORESTS OF SOČA RIVER BETWEEN KOBARID AND CONFLUENCE WITH RIVER TOLMINKA: CURRENT SITUATION AND DE UNIVERSITYOF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL FLOODPLAIN FORESTS OF SOČA RIVER BETWEEN KOBARID AND CONFLUENCE WITH RIVER TOLMINKA: CURRENT SITUATION AND DEVELOPMENT MASTER'S THESIS Janez PAGON Mentor: Assoc.

Prikaži več

33

33 33 33 Center za razvoj knjiţnic SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2008 Ljubljana 2009 SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2008 Podatke zbrala

Prikaži več

AGRICULTURAL PRODUCTION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA (ACCORDING TO THE CENSUS OF THE AGRICULTURAL SECTOR 2000) KMETIJSKA PROIZVODNJA V REPUBLIKI SLOVEN

AGRICULTURAL PRODUCTION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA (ACCORDING TO THE CENSUS OF THE AGRICULTURAL SECTOR 2000) KMETIJSKA PROIZVODNJA V REPUBLIKI SLOVEN AGRICULTURAL PRODUCTION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA (ACCORDING TO THE CENSUS OF THE AGRICULTURAL SECTOR 2000) KMETIJSKA PROIZVODNJA V REPUBLIKI SLOVENIJI (PO POPISU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV LETA 2000) Igor

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol

Prikaži več

Izvir Krupe

Izvir Krupe PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG

OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt) Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo http://www.icon-project.eu/ Predstavitev projekta Vesna Kozar vesna.kozar@prc.si; POSOŠKI RAZVOJNI CENTER Dobrovo, 27. marec 2015 Ministero

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Predstavitev SC5_ Luka Živić.ppt

Microsoft PowerPoint - Predstavitev SC5_ Luka Živić.ppt Obzorje 2020 5. družbeni izziv Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Luka Živić luka.zivic@gov.si 01 478 47 56 Delovni program za leti 2014

Prikaži več

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno

Prikaži več

Republike Slovenije Ljubljana 2013

Republike Slovenije Ljubljana 2013 Republike Slovenije Ljubljana 2013 VSEBINA 8 Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 14 Ustava Republike Slovenije 87 Ustavni zakoni 135 Državni simboli National Symbols

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation TURIZEM IN KULTURA Skupna seja komisij SOS za turizem, kulturo in mladinsko politiko Maribor, 13.9.2017 Jasna Radič, sekretarka Direktorat za turizem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo EKONOMSKI

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto

Prikaži več

Naslov

Naslov Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020 INTERREG V URAD ZA EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE IN FINANČNE MEHANIZME SEKTOR ZA UPRAVLJANJE ČEZMEJNIH PROGRAMOV Dimitrij Pur 1 2007-2013 2014-2020

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

ESTONIJA

ESTONIJA ESTONIJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Estonija je najsevernejša od treh majhnih republik, ima samo dve sosedi, Latvijo na jugu in Rusijo na vzhodu. Na drugi strani Baltskega morja, ki predstavlja Estoniji naravno

Prikaži več

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban

Prikaži več

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L

Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA DIGITALNE KOMPETENCE KAJ, ZAKAJ, KAKO NIKO SCHLAMBERGER Slovensko društvo INFORMATIKA INDUSTRIJA 4.0 IN SLOVENIJA 4.0 ZGLED: Industrija 4.0 orodja stroji avtomati roboti Slovenija 4.0 Vojvodina Kranjska

Prikaži več

Naslov

Naslov Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne

Prikaži več

SEZNAM JAVNIH POLNILNIH POSTAJ GREMO NA ELEKTRIKO UPRAVLJALCA ELEKTRO LJUBLJANA Polnilna postaja Oznaka Kraj Ulica Hišna št. Bohinj SI Bohinjsk

SEZNAM JAVNIH POLNILNIH POSTAJ GREMO NA ELEKTRIKO UPRAVLJALCA ELEKTRO LJUBLJANA Polnilna postaja Oznaka Kraj Ulica Hišna št. Bohinj SI Bohinjsk SEZNAM JAVNIH POLNILNIH POSTAJ GREMO NA ELEKTRIKO UPRAVLJALCA ELEKTRO LJUBLJANA Polnilna postaja Oznaka Kraj Ulica Hišna št. Bohinj SI0340008 Bohinjsko jezero Ribčev Laz 48 Bohinj SI0340008 Bohinjsko jezero

Prikaži več

naslov 75_2.qxd

naslov 75_2.qxd 2003 G V EOGRAFSKI ESTNIK 75-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2003 G V EOGRAFSKI ESTNIK 75-2 RAZPRAVE... 9 Mauro Hrvatin, Gozdno rastje in morfometri~ne zna~ilnosti povr{ja

Prikaži več

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

NAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo

NAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.

Prikaži več

Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * Aktivnost poteka od do

Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * Aktivnost poteka od do Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * IZOLA 6310, PREŠERNOVA CESTA 51 GRADNIKOVA CESTA, 4240 RADOVLJICA Seznam prodajaln dm, v katerih

Prikaži več

The consumer journey to 2020

The consumer journey to 2020 NAJNOVEJŠI VPOGLED V VREDNOTE SLOVENCEV IN KAKO VPLIVAJO NA NAKUPNO ODLOČANJE Trendi in kako jih uporabiti GfK Slovenija GfK Slovenija 2013 Marketing na policah 1 Besede, fraze in tematike, ki najbolj

Prikaži več

SEZNAM IZDAJNIH MEST MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRODAJE VINJET PE AMZS D.D., AMD/AMTK DELOVNI ČAS MVD DVTV SLO A CH CZ ECO AJDOVŠČINA AMZS d.d., PE Ajd

SEZNAM IZDAJNIH MEST MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRODAJE VINJET PE AMZS D.D., AMD/AMTK DELOVNI ČAS MVD DVTV SLO A CH CZ ECO AJDOVŠČINA AMZS d.d., PE Ajd SEZNAM IZDAJNIH MEST MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRODAJE VINJET AJDOVŠČINA AMZS d.d., PE Ajdovščina Goriška c. 75 5270 AJDOVŠČINA tel.: 05 3644 210 ajdovscina@amzs.si CELJE AMZS d.d., PE Celje Ljubljanska

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu

Prikaži več

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Dediščina Slovenije in UNESCO Heritage of

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Dediščina Slovenije in UNESCO Heritage of Slovenska nacionalna komisija za UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Dediščina Slovenije in UNESCO Heritage of Slovenia and UNESCO Dediščina Slovenije in UNESCO Heritage

Prikaži več

3.07.2017 4.07.2017 5.07.2017 6.07.2017 7.07.2017 10.07.2017 11.07.2017 12.07.2017 13.07.2017 14.07.2017 17.07.2017 18.07.2017 19.07.2017 20.07.2017 21.07.2017 24.07.2017 25.07.2017 26.07.2017 27.07.2017

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2018/2019 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU + LIBANON http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica

Prikaži več

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa  in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE  pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem

Prikaži več

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INCLUSIVE EDUCATION IN SLOVENIA Natalija Vovk-Ornik, Koper, 7th Oktober 2014 Educational system to publish_10_2015_si The Republic of Slovenia Area: 20,273 km² Population: 2,023,358 Capital: Ljubljana

Prikaži več

Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri

Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri ne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Št. Površinska

Prikaži več

LEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo

LEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo LEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo sestavljajo štiri evropske regije: - panonska - dinarska

Prikaži več

UVODNIK K STRANEM GEODETSKE UPRAVE Tomaž Petek Spoštovane bralke in bralci Geodetskega vestnika, ugotavljam, da letni dopusti ne vplivajo ugodno na pi

UVODNIK K STRANEM GEODETSKE UPRAVE Tomaž Petek Spoštovane bralke in bralci Geodetskega vestnika, ugotavljam, da letni dopusti ne vplivajo ugodno na pi UVODNIK K STRANEM GEODETSKE UPRAVE Tomaž Petek Spoštovane bralke in bralci Geodetskega vestnika, ugotavljam, da letni dopusti ne vplivajo ugodno na pisanje prispevkov o delu in dejavnostih Geodetske uprave

Prikaži več

3.05.2019 6.05.2019 7.05.2019 8.05.2019 9.05.2019 10.05.2019 13.05.2019 14.05.2019 15.05.2019 16.05.2019 17.05.2019 20.05.2019 21.05.2019 22.05.2019 23.05.2019 24.05.2019 27.05.2019 28.05.2019 29.05.2019

Prikaži več

UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property

UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property damage caused by natural disasters in Slovenia Blaž

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 004-2/2015/77 Ljubljana, 14.7.2015

Prikaži več

polovičke Popust - 50% Maryann 29,99 EUR - 50% 59,99 EUR (št ) TBS 44,99 EUR - 50% 89,99 EUR (št.41-46) Še več OBU

polovičke Popust - 50% Maryann 29,99 EUR - 50% 59,99 EUR (št ) TBS 44,99 EUR - 50% 89,99 EUR (št.41-46) Še več OBU www.mass.si polovičke Popust Maryann 09302-20 (št. 36-41) TBS 25491-20 (št.41-46) Še več OBUTVE po polovičnih cenah poiščite v naših prodajalnah. Akcija traja od 7.11. do 27.11.2016 oziroma do razprodaje

Prikaži več

Knjižica Hiša nepremičnine.cdr

Knjižica Hiša nepremičnine.cdr HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe

Prikaži več

3.06.2019 4.06.2019 5.06.2019 6.06.2019 7.06.2019 10.06.2019 11.06.2019 12.06.2019 13.06.2019 14.06.2019 17.06.2019 18.06.2019 19.06.2019 20.06.2019 21.06.2019 24.06.2019 26.06.2019 27.06.2019 28.06.2019

Prikaži več