Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV"

Transkripcija

1 Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV 1

2 2

3 Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV Družina Ljubljana

4 CERKVENI DOKUMENTI 128 Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV Izvirnik: Pontificio consiglio della pastorale per i migranti e gli itineranti ORIENTAMENTI PER UNA PASTORALE DEGLI ZINGARI Libreria Editrice Vaticana 2005 Slovenska izdaja: Družina, d. o. o., Ljubljana zanjo: Tone Rode Prevod: Pavel Peter Bratina Redakcija in opombe: Rafko Valenčič Spremna beseda: Marjan Lampret Lektoriranje: Marija Bratina Prelom: Družina, d. o. o. Naklada: 1800 izvodov Tisk: Tiskano v Sloveniji Cena: 8,50 evra Ljubljana 2010 Več informacij o knjigah založbe Družina dobite na CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-46(=214.58) NAVODILO o pastoralni oskrbi Romov / [pripravil] Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih ; [prevod Pavel Bratina ; spremna beseda Marjan Lampret]. - Ljubljana : Družina, (Cerkveni dokumenti, ISSN ; 128) Prevod dela: Orientamenti per una pastorale degli zingari ISBN

5 Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih NAVODILO O PASTORALNI OSKRBI ROMOV * PREDSTAVITEV Z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (Dobri pastir) 1 je Janez Pavel II. Papeškemu svetu za pastoralo migrantov in potujočih naročil,»naj si prizadeva, da bi, če je le mogoče, prek ustreznih pastoralnih ustanov v krajevnih Cerkvah učinkovito in primerno duhovno pomagal beguncem in pregnancem, migrantom, nomadom in cirkusantom«. Zato Cerkev * Navodilo govori o Romih/Ciganih (it. zingaro, fr. zingaro, nem. Zigeuner). S tem pojmom označuje ljudstvo in skupine, ki se od»civilov«, Neciganov (gadje/gadžé) razlikuje po lastni kulturi, jeziku in običajih ter ima nestalno, začasno ali stalno prebivališče. Glede na ozemlje, kulturo in narečja jih razvrščamo v pet glavnih skupin: v Srednji in Vzhodni Evropi prevladujejo Romi (Albanci jim pravijo Cigani, Maxhupi /Madžupi/ in Gabeli; Bolgari Цигани (Cigani), Čehi Cikáni, Grki Τσιγγάνοι (Ciganoi), Italijani Zingari (Dzingari), Litvanci Čigonai, Madžari Zigány (Ciganj), Makedonci Цигани (Cigani), Poljaki Cyganie (Ciganie), Romuni ţigani, Rusi Цыгане (Cigane), Srbi Цигани (Cigani) in Turki Çingene (Čingene); na Finskem, v Angliji in na Pirenejskem polotoku Kaléji ali Kalóji; v Angliji in na Irskem Romaničali (Romanichal,»Egipčani«, Irski popotniki /Travellers/) ali Romaniscoeli (v Skandinaviji); v Franciji in Belgiji Manuši; v Nemčiji, Švici in Italiji pa Sinti. V zadnjem času se sicer za vse te prebivalce uveljavlja pojem Rom (poročen moški in človek), vendar so Romi, kakor vidimo, le najštevilnejša nomadska skupina. Navodilo uporablja pojem Cigan neobremenjeno, brez vsakršnega negativnega ali ideološkega predznaka (op. prev.). V slovenskem prostoru se je uveljavil izraz Rom, ki ga upošteva tudi naš prevod, čeprav bi bil kdaj kak drug izraz bolj ustrezen (prim.št. 5). 1 Janez Pavel II., Apostolska konstitucija Pastor Bonus, čl. 150, 1, v: AAS LXXX /1988/ 899). 5

6 misli, da Romi/Cigani potrebujejo posebno pastoralo, namenjeno njihovi evangelizaciji in človeškemu napredovanju. Če v zvezi z izpolnjevanjem te naloge upoštevamo le bližnjo preteklost, naj poudarimo 5. svetovni kongres o pastorali Romov, 2 ki je bil leta 2003 v Budimpešti in ga je pripravil naš dikasterij. Dal nam je priložnost, da smo razširili in poglobili teološke in ekleziološke poglede na to službo. Nato je pripravljalno besedilo (Lineamenta) tega dokumenta šlo skozi roke strokovnjakov, tudi nekaterih Romov, pastoralnih delavcev, škofov in seveda naših članov in svetovalcev. Na koncu so besedilo pregledali v uradih rimske kurije in dali svoje pripombe. S tem je bila ta posebna pastorala umeščena v širši okvir vesoljnega poslanstva Cerkve. Potreba po Navodilu je bila očitna vse od začetka prizadevanja za novo evangelizacijo, vendar je šele zdaj dozorel čas za njegovo objavo. Kakorkoli že, dokument spodbuja k delu na tem posebnem pastoralnem področju vso Cerkev (prim. Navodilo 4), ne le vpletene Rome in sorodne skupine. Čeprav listina obravnava Rome (Cigane, Sinte, Manuše, Kaléje, španske Gitane, Jeniše /Yéniches/ in druge), velja mutatis mutandis (s posebnimi prilagoditvami, op. prev.) tudi za druge skupine nomadov, ki živijo v podobnih okoliščinah. Nomadstvo nikakor ni edina značilnost Romov. Tudi zato ne, ker so se številni že trajno ali začasno ustalili. Pri njih je treba v resnici upoštevati drugačna narodna, kulturna in starodavna izročila. Zato bodo pastirji krajevnih Cerkva in ljudstev, v katerih Romi živijo, lahko v tem Navodilu našli pastoralne nasvete, vendar jih bodo morali prilagoditi okoliščinam, potrebam in zahtevam vsake posamezne skupine (prav tam, 5). Po drugi strani pa moramo takoj poudariti, da opažamo pri Romih številna znamenja razvoja tradicionalnega načina življenja in mišljenja, na primer vedno pogostejšo željo po šolanju in pridobivanju poklicne izobrazbe, močnejšo družbeno in politično zavest, ki se izraža v ustanavljanju združenj in celo političnih strank, v nekaterih državah sodelovanje v lokalni in državni upravi, vidnejšo navzočnost žensk v jav- 2 Peti svetovni kongres pastorale Romov, v: People on the Move XXXV (2003), št. 93, Supplemento. 6

7 nem življenju; povečuje se tudi število duhovnih poklicev stalnih diakonov, duhovnikov in redovnikov in tako dalje. V tej luči je v zadnjih desetletjih razveseljivo sodelovanje katoliške Cerkve pri družbeni uveljavitvi in posebni pastorali, zlasti še po spodbudah Pavla VI. in Janeza Pavla II. Na kolektivni ponos Romov je gotovo močno vplivalo dejstvo, da so bili 4. maja 1997 navzoči pri beatifikaciji španskega mučenca Zeferina Gimeneza Malla, 3 prvega Roma, ki je dosegel čast oltarja (prav tam, 21). Vsak človek je od rojstva do smrti po naravi na poti, homo viator (popotnik) 4 je poudarjal božji služabnik Janez Pavel II., in to se priznajmo simbolično izraža v romskem načinu življenja. In vendar smo priče ravnodušnosti ali nasprotovanju, od navadnih predsodkov do zavračanja, ko se pogosto tisti, ki to vidijo, ne odzovejo in ne ugovarjajo. To je povzročalo neizrekljivo trpljenje in spodbujalo preganjanja, še posebej v preteklem stoletju. Takšne okoliščine bi torej morale buditi vest in porajati solidarnost do teh ljudstev, katerim Cerkev priznava pravico do lastne istovetnosti in si prizadeva, da bi dosegli pravičnost, pri čemer tudi sama spoštuje njihovo kulturo in zdravo izročilo. Vendar pa so pravice in dolžnosti med seboj tesno povezane, zato imajo tudi Romi dolžnosti do drugih narodov. To Navodilo je torej znamenje prizadevanja Cerkve za Rome, ki potrebujejo posebno pastoralo, tankočutno do njihove kulture, ki očitno mora skozi skrivnost velikonočnega trpljenja in vstajenja. To je sicer nujno za vse kulture. Svetovna zgodovina evangelizacije namreč izpričuje, da je širjenje krščanskega oznanila vedno spremljalo očiščevanje kultur, v smislu njihovega potrebnega plemenitenja. Zato nekritična obramba vseh sestavin romske kulture, brez potrebnega razločevanja in ustrezne evangeljske razsodnosti, ne koristi. Očiščevanje sploh ne pomeni izpraznjenja, ampak določeno povezovanje 3 Prim. Romualdo Rodrigo, OAR, Zefferino Giménez Malla»El Pelé«. Primo zingaro della storia beatificato, Roma Janez Pavel II., Skrivnost učlovečenja, Bula o naznanilu velikega jubileja 2000, CD 79, Ljubljana 1999, 7; (izv. Bolla di Indizione del Grande Giubileo dell'anno 2000, Incarnationis Mysterium, , v: AAS XCI /1999/, 135). 7

8 z okoliško kulturo: gre za medkulturni proces (prav tam, 39). Zato sprava in povezanost med Romi in tistimi, ki to niso, vodita k običajnemu medsebojnemu vplivanju kultur. Povrhu so vzgoja, poklicno izobraževanje, osebna pobuda in odgovornost nepogrešljivi pripomočki za pošteno in kakovostno življenje Romov, same prvine človeškega razvoja (uveljavitve). Prav tako pa mora romska skupnost v svojem okolju z odpravljanjem sleherne oblike razločevanja pospeševati enake pravice med moškimi in ženskami. To zahteva nadalje spoštovanje dostojanstva žene, dvig ženske kulture in njeno družbeno promocijo, vendar ne na škodo močnega družinskega čuta med Romi (prav tam, 40). V tem duhu je treba zavrniti vsak poskus asimilacije romske kulture in njeno potonitev v večinski omiki (prav tam, 53). Dokument v tej zvezi opozarja, da bi bilo, če je za načrtno usmerjanje človeškega napredka v prvi vrsti odgovorna država, primerno in celo nujno k temu delu z izdelanimi pobudami pritegniti tudi Cerkev, pri čemer bi imeli glavno vlogo Romi. Temeljno poslanstvo Cerkve pa je, da politiko opozarja na neugodne razmere tega ljudstva, pri čemer se je treba zavedati,»da ni za razvoj nekega ljudstva prvenstveno potreben ne denar ne gmotna pomoč ne tehnologija, marveč vzgoja vesti ter zorenje miselnosti in navad. Gibalo razvoja je človek, ne pa denar ali tehnika«5 (prav tam, 50 56). Vrnimo se k evangelizaciji Romov. To nalogo Navodilo predstavlja kot poslanstvo vse Cerkve, saj ne bi smel ostati noben kristjan neprizadet spričo okoliščin, ki potiskajo ljudi na rob tudi znotraj cerkvene skupnosti. Zato zahteva pastorala Romov prav zaradi svoje posebnosti skrbno pripravo tistih, ki se z njo neposredno ukvarjajo, krščanska občestva pa morajo biti odprta za sprejemanje (prav tam, 57). Bistveno je namreč združevanje posebnega in splošnega. Oznanjevanje božje besede bo tako sprejemljivejše, če jo bo oznanjal nekdo, ki je v vsakdanjem življenju solidaren z 5 Janez Pavel II., Okrožnica Odrešenikovo poslanstvo, CD 46, Ljubljana 1991, 58 (izv. Lettera Enciclica Redemptoris Missio, , v: AAS LXXXIII /1991/, 306). 8

9 njimi. Poleg tega je pomembno, da kateheza vključuje pogovor, ki Romom omogoči, da povedo, kako dojemajo in živijo odnos z Bogom. Zato bo treba prevesti bogoslužna besedila, molitvenike in Sveto pismo v govorico, ki jo na različnih območjih uporabljajo razne etnične skupine. Podobno zelo pomembno pastoralno sredstvo, ki ga je treba uporabljati in razvijati pri srečanjih in bogoslužju, je glasba, saj jo Romi zelo cenijo in igrajo. To velja tudi za vse sodobna avdiovizualna tehnična sredstva (prav tam, 60 61). Iz Navodila poleg tega sledi, da imajo v življenju Romov poseben pomen romanja, ker so odlična priložnost za srečanja družin.»sveti kraji«kot cilji romanj so namreč pogosto povezani z družinsko zgodovino. Zato dogodek, zaobljubo, božjo pot doživljajo kot srečanje»z Bogom, (njihovega) Svetega«, ki utrjuje tudi zvestobo skupnosti. Romanja poleg tega dajejo tistim, ki se jih udeležujejo, izkušnjo katolištva, ki vodi od»svetega«h Kristusu in Cerkvi (prav tam, 70 71). Na koncu dokument ob upoštevanju tveganja ki ga, žal, potrjujejo neprijetna dejstva, da namreč Romi postajajo žrtve sekt, izraža prepričanje, da bi pri tej posebni pastorali lahko odigrala posebno vlogo nova cerkvena gibanja. S svojim močnim čutom za občestvenost in odprtost, s svojo pripravljenostjo in z izjemno prisrčnostjo svojih članov bi jim namreč morala konkretno pomagati in jim poleg tega oznanjati evangelij. V tem smislu lahko odigrajo tako narodna kot mednarodna katoliška združenja Romov zelo pomembno vlogo, če le ostanejo trajno povezana s krajevnimi cerkvenimi pastirji in Papeškim svetom za pastoralo migrantov in potujočih (prav tam, 70 78). Upamo, da bo to Navodilo izpolnilo pričakovanja vseh, ki so si želeli objave pastoralnega dokumenta, ki bi z učiteljsko močjo govoril v korist naših bratov in sester nomadov. Stephen Fumio kardinal HAMAO, predsednik + Agostino MARCHETTO, naslovni škof astigitanski, tajnik 9

10 10

11 UVODNA BESEDA 1. Poslanstvo, ki ga je Kristus zaupal svoji Cerkvi, se obrača k vsem»ljudem in vsem narodom, da bi jih z zgledom življenja in z oznanjevanjem, z zakramenti in z drugimi sredstvi milosti privedla k veri, k svobodi in h Kristusovemu miru, tako da bi se jim odprla prosta in zanesljiva pot do polne deležnosti pri Kristusovi skrivnosti«(m 5). To vesoljno misijonsko poslanstvo priganja Cerkev, naj gre tudi k zemljepisno najbolj oddaljenim narodom, pa tudi, da se posveča onim, ki, čeprav prebivajo v deželah starega krščanskega izročila, še niso slišali za evangelij ali so ga sprejeli le napol, oziroma še niso v polnem cerkvenem občestvu. 2. K tem lahko gotovo prištejemo velik del romskega prebivalstva, ki je že stoletja navzoče v tradicionalno krščanskem svetu, a je pogosto odrinjeno na rob. Čeprav ga pesti trpljenje, razločevanje in pogosto tudi preganjanje, pa ga ni zapustil Bog,»ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice«(1 Tim 2,4). Božja previdnost je namreč znala zlasti v zadnjih desetletjih spodbuditi vedno večjo pozornost do tega ljudstva v srcih in razumu številnih pastoralnih delavcev, ki so se velikodušno predali njegovi evangelizaciji in pri tem tudi na svoji koži občutili precej nerazumevanja. Pozornost se je počasi širila v razne dežele, kjer prebivajo Romi, in postopoma so se zanjo ogreli voditelji krajevnih Cerkva, ki so se nato organizirali na narodni pa tudi škofijski ravni. Sledila so številna mednarodna srečanja z namenom, da bi preučevala in pospeševala dušno pastirstvo med Romi, medtem pa je postala nanje bolj pozorna tudi družbena javnost. Tako se je pokazala tudi pastoralna stvarnost, nedvomno vtkana v misijonski polet Cerkve, ki bi rada, spodbujena po Svetem Duhu, dosegla odločilen preobrat s tem, da se bo obvezala podpirati, opogumljati in tej pastorali namenjati potrebna gmotna, človeška in duhovna sredstva. 11

12 3. Iz pastoralnega prizadevanja, izmenjave izkušenj in misli se je torej izoblikoval skupek stališč in ciljev, ki jih je treba doseči, težav, ki jih je treba premagati, in virov, ki jih je treba pridobiti. Vse to je dobilo mesto v Delovnem osnutku (Instrumentum laboris), ki ga je pripravil Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih. Svoja mnenja in pripombe so nato prispevali različni pastoralni delavci, tudi Romi, zaposleni na področju evangelizacije tega ljudstva, ter osnutek precej obogatili in preuredili. Po nadaljnjem dolgotrajnem preverjanju so se lotili priprave končnega besedila in pri tem upoštevali tudi cerkvene urade, ki niso neposredno vpleteni, da bi tako pastoralo Romov primerno umestili v širši okvir vesoljnega poslanstva Cerkve. 4. Z objavo tega dokumenta nameravamo potrditi jasno zavzetost Cerkve za to ljudstvo. Predložena so nadalje nova pota, ki jih je treba zakoličiti znotraj narodnih skupnosti in krajevnih Cerkva, da bi tem bratom odprle svoja občestva. Določena so bila tudi nekatera splošna pastoralna merila za delo in izbrani cilji, ki jih je treba doseči. Ta dokument je pomembna točka v zgodovini evangelizacije in človeške uveljavitve Romov po srečanju papeža Pavla VI. z njimi v Pomezii. 6 Namenjen je torej vsemu cerkvenemu občestvu, ki zato do njega ne sme ostati ravnodušno, samim Romom, cerkvenim predstojnikom in pastoralnim delavcem. Pot do popolnega občestva med Romi in drugimi, ki se je komaj začela ali pa se v številnih državah začenja šele boj zanjo, zahteva od vseh veliko spremembo mišljenja, spreobrnjenje srca, spremembo vedenja: to je prvo gibalo takšnega občestva, saj se zavedamo, da se korenin slehernega zavračanja in krivic drži žalostna stvarnost greha. 5. Ker so romska ljudstva globoko zaznamovana z različnostjo, je naloga krajevne Cerkve, da tu podana merila, pojasnila in nasvete prilagodi krajevnim in časovnim razmeram. Na spoznavnem področju je poleg tega potrebna velika 6 Prim. Pavel VI., Homilija ( ), v: Insegnamenti di Paolo VI, III (1965)

13 previdnost, da ne bi nekritično enačili različnih stvarnosti. Zato ta dokument tudi tedaj, ko govori o romskem narodu, misli na ciganska ljudstva, ki jih sestavljajo različne etnične skupine. Zato bi morali, ko govorimo o jeziku, izročilu in drugih sestavinah, ki predstavljajo romsko/cigansko istovetnost, uporabljati množino, vendar to ni vedno mogoče, bilo pa bi lahko celo omejevalno, saj dejansko obstajajo razne skupne sestavine, ki na poseben način sestavljajo pogled na svet (Weltanschauung) in ki v temelju sooblikujejo takšno istovetnost. Da bi ta ljudstva pokazali v njihovi celovitosti (globalnosti) in zapletenosti (kompleksnosti), uporabljamo pojem Romi - Cigani, ki naj primerno pokaže celoto naših potujočih in stalno naseljenih bratov glede na njihovo osebo in kulturo. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da ta izraz v resnici ne označuje homogene, generične skupnosti, marveč povezuje razne skupnosti ali rodove etničnih skupin, kot na primer Rome, Sinte, Manuše, Kaléje, Gitane, Jeniče itd. Številni med njimi si naravnost želijo, da jih drugi priznavajo in kličejo po lastni etničnem imenu. Z besedo gadje (izg. gadže, v ednini gadjo, izg. gadžo; v it. in fr. gagé; pomen civil) namreč Romi/ Cigani poimenujejo vse tiste, ki to niso, in v tem pomenu uporabljamo besedo tukaj, brez vsakršnega razločevanja. 6. Nujno je namreč poudariti, da živijo v raznih državah številni nomadi, katerih korenine vodijo do pastirskih skupin, tudi ribičev ali nomadskih lovcev in drugih (na primer Irskih popotnikov, Travellers), zaradi česar se njihov način življenja in njihove antropološke značilnosti razlikujejo od romskih/ciganskih ljudstev v pravem pomenu. Krajevne Cerkve v državah, kjer prebivajo nomadi, lahko najdejo v tem Navodilu vsemu navkljub pastoralne spodbude, ki pa jih seveda morajo prilagoditi razmeram, nuji in zahtevam posameznih skupin. 13

14 14

15 Prvo poglavje LJUDSTVA, KI JIH PREMALO POZNAMO, IN JIH POGOSTO ODRIVAMO NA DRUŽBENO OBROBJE Dolga pot 7. Romi so»ljudstvo v gibanju«, katerega pogled na svet ima svoj izvor v nomadski kulturi, ki jo je s položaja sedentarnosti (s stališča ljudi, ki so se za stalno naselili, op. prev.) težko do kraja razumeti. Romski svet se večinoma giblje še v ustnem izročilu; njihova kultura ni zapisana in ne ohranja spomina na njihovo tavanje. Se pravi, da ne pripadajo klasični kategoriji migrantov, med katere jih na splošno zmotno uvrščamo. Pričevanja o njihovem izvoru in gibanju so namreč zunanja in zanemarljiva in šele v zadnjem času je romska stvarnost postala predmet preučevanja. Njihovo pradedno upiranje popisovanju ki je bilo pogosto uvod v prisilno preseljevanje in najbolj premišljeno dejstvo, da so za stalno naseljeni Romi kot Romi navadno popisa oproščeni, močno otežuje njihovo štetje in poznavanje njihove zemljepisne porazdelitve. 8. Vsemu navkljub pa je mogoče reči, da se romska ljudstva stalno povečujejo zaradi velikih družin, čeprav se danes kaže rahlo upadanje števila njihovih članov. Dalje je za Rome na splošno značilno, da imajo svoja bivališča v propadajočih četrtih, na opustelih zemljiščih, v barakarskih naseljih, na komunalno slabo urejenih območjih ali v četrtih mestnega obrobja in vaseh gadje/gadže (civilov). Bolj premožne družine se ustalijo na odkupljenih parcelah, kjer si karavana postavi»šotore«. So pa tudi stalno naseljeni, z več izobrazbe in z akademskimi naslovi ter dobro včlenjeni v družbo. 15

16 V naših dneh smo poleg dosedanjih priče novim migracijam Romov, ki iz najrevnejših držav srednje Evrope in z Balkana prihajajo v bolj industrializirana okolja. Tamkajšnji prebivalci jih na splošno odklanjajo, javnim upravam povzročajo neprijetnosti; zadržan sprejem, če že ne odkrito zavračanje pa doživljajo tudi pri svojih zahodnih bratih. Vendar pa je danes več nastanitvenih možnosti kakor v preteklosti in oblasti imajo zanje več socialnega posluha. 16 Nasprotovanje kultur 9. Nagnjenost k popotovanju je na splošno lastna takšnim ljudstvom in se kot miselnost ohranja tudi med tistimi, ki so se že zdavnaj naselili za stalno. Ti pa so dejansko v večini. Takšen po naravi pristen način življenja je izzval nasprotovanje v deželah, kamor prihajajo, in se v številnih državah spreminja v trdovratno nerazumevanje, ki se hrani tudi iz pomanjkljivega poznavanja romskih značilnosti in zgodovine. Čeprav imajo državljanstvo države, v kateri so se ustalili, jih pogosto v resnici imajo za državljane drugega razreda in tako z njimi tudi ravnajo. Vzorce, po katerih jih sodijo, imajo za sveto resnico in ta že podedovana nevednost ali neznanje spodbuja prikrito in nevarno odklanjanje ter otežuje in potvarja potreben dialog o etničnih skupinah. 10. Ker mnogi v njih gledajo škodljive tujce in nepoboljšljive berače, si javno mnenje na splošno želi prepovedi takega nomadstva in njegov izgon. V zgodovini je to sprožilo celó preganjanja, ki so jih opravičevali malodane kot sanitarni ukrep. Zgodovino teh ljudstev so tako žalostno zaznamovali telesne kazni, zapori, prisilne preselitve in nastanitve, suženjstvo in drugi ukrepi, ki naj bi končno privedli do njihovega uničenja. 11. Preganjanje Romov se v veliki meri ujema z nastajanjem velikih narodnih držav. Dvajseto stoletje je poleg tega poznalo preganjanje zaradi rase, ki jih je doletelo skupaj z Judi. Izvajal ga je nacizem, pa ne samo ta. Njihovo nasilno

17 preseljevanje v zbirna taborišča, pa tudi množično uničevanje na tisoče in tisoče ljudi je na splošno sprožilo le osamljene proteste. V našem času je k slabšanju razmer za Rome prispevala tudi politična nestabilnost raznih držav. O tem priča zadnja balkanska vojna, ki je v dramatičnih okoliščinah dokazala, da velik del državljanov še naprej zavrača to prebivalstvo. Iz številnih držav so namreč poročali tudi o fizičnih napadih nanje, kar spet poganja začarani krog nerazumevanja in nasilja. Drugačna miselnost 12. Romske istovetnost ni mogoče nedvoumno ugotoviti. Gotovo zato, ker je živahna in hkrati zabrisana ter se nam razkriva skozi pretrese med Romi in gadje/gadže (civili). Z gotovostjo je ne razkriva niti ozemlje, kjer so korenine njihovi prednikov. Težko je tudi izluščiti vsestransko in sorazmerno enovito etnično enoto, po kateri bi lahko prišli do izvora tega ljudstva. In vendar lahko upravičeno govorimo o nekaterih sestavinah, ki pričajo, vzeto globalno, o drugačnosti njihovega življenja, morda ne urejenega, niti v končnih obrisih, marveč o miselnosti in bistveni naravnanosti. Ugotovimo lahko, da to istovetnost bistveno izraža nagnjenje do sprememb in nestalnega življenja, česar gagó, četudi migrant, nima. gadjo/gadžo (gagó, civil) kvečjemu na hitro zapusti domovino, da bi pognal korenine tam, kjer misli, da mu bo šlo bolje. Take izkušnje navadno ne ponavlja. Nasprotno pa je Rom po naravi naklonjen potovanju, gibanju. 13. To se izkaže za resnično, čeprav živi danes veliko Romov v trajnih ali začasnih prebivališčih. Te nove oblike življenja pri njih ne prizadenejo občutka drugačnosti v primerjavi z gadje/ gadže (gagé, civil). Odpor do asimilacije in do neke mere tudi same integracije pa v njih krepi tudi bojazen, da bi jih drugi posrkali vase in tako oddaljili od njihove istovetnosti. Romsko identiteto so zaznamovali tudi dolga zgodovina v osami in nasprotjih z okoliško kulturo, preganjanja, nera- 17

18 zumevanje s strani gadje/gadžo. To se kaže v nezaupljivem odnosu do drugih, nagnjenosti v zapiranje vase, v zavesti, da se za preživetje v sovražni družbi lahko zanesejo le nase. 14. V središču Romovega življenja je vsekakor družina. Biti Rom pomeni biti življenjsko zakoreninjen v družini, kjer vsakega posameznika oblikujeta vest in kolektivni spomin ter vzgajata mlade v svetu gadje/gadže (gagé, civil), ki jih obkroža in hkrati ne spusti do sebe. Družina zelo spoštuje in upošteva stare, ker premorejo življenjsko modrost. Spomin na mrtve ohranjajo zelo dolgo in v nekem smislu ostajajo vedno živi. Poleg tega je pri Romih v časteh»razširjena družina«, sestavljena iz mnogovrstne sorodniške mreže, kar vodi k veliki vzajemnosti in gostoljubnosti, predvsem do članov istega rodu. V romski miselnosti je torej zelo globoko zakoreninjena želja, da so in ostanejo svobodni, da sta jim na voljo prostor in čas za samouresničitev v družini in lastnem rodu. Želja po svobodi in njeno spoštovanje, kot temeljni pogoj bivanja, sta torej osnova njihovega svetovnega nazora (Weltanschauung). 15. Pri istovetnosti tega ljudstva igra pomembno vlogo tudi vera. Odnos z Bogom je nekaj samoumevnega in se izraža v močni čustveni povezanosti z Vsemogočnim, ki skrbi za družinsko življenje in ga varuje, posebno v bolečih in vznemirljivih življenjskih okoliščinah. Navadno prevzamejo večinsko vero ali verstvo dežele, v kateri živijo, pa naj bo luteranska, protestantska, katoliška, pravoslavna, muslimanska ali kakšna druga, ne da bi se preveč spraševali o razlikah med njimi. 18 Velika sprememba 16. V 20. stoletju se je težnja po ustalitvi še okrepila in v številnih regijah je to olajšalo šolanje otrok, kar je prispevalo k povečanju pismenosti med romsko populacijo. Tesnejši stiki s svetom gagé, ki so temu sledili, so prispevali k osvajanju novih tehničnih pripomočkov sodobne družbe. Omenimo

19 samo motorna prevozna sredstva, televizijo, celo telefonijo, informatiko itd. Prehod s tradicionalnega voza na prikolico, ki jo vleče avto, je paradoksalno spodbudil začasno naseljevanje. Z avtomobilom lahko v enem samem dnevu svobodno premagaš velike razdalje, ne da bi žena in družina nujno spremljala družinskega poglavarja ali moške, ki opravljajo poklicno dejavnost. Daljši postanek poleg tega omogoča otrokom, da redno obiskujejo šolo v družinah, kjer starši dojamejo, da se svet razvija, in imajo sami občutek manjvrednosti, ker so nepismeni. V nekaterih državah smo priče splošnega vključevanja Romov v dejavnosti, ki so bile doslej izključno domena gagé; to velja posebno za področje umetnosti. Vedno pogostejše so poroke med Romi in gadje/gadže (gagé, civili). Pomemben napredek je viden tudi pri ženskah, čeprav bo še veliko dela na poti uveljavljanja enakopravnosti z moškimi. 17. Kljub občasnim napetostim med posameznimi skupinami in nesposobnosti, da bi vztrajno in dosledno iskali ter združevali lastne sile za dosego določenega cilja, so Romi v nekaterih državah ustanovili združenja, da bi se skupaj pogajali v njihovo korist. Neredko se tudi prijatelji gagé s svojimi pristojnostmi zavzemajo za to, da bi se slišal glas Romov in da bi ti vzeli prihodnost v svoje roke. Ta združenja se vedno učinkoviteje odzivajo na zakonodaje, ki Romom omejujejo gibanje ali z omejevanjem zakonitih pravic zanikajo njihovo istovetnost. Združevanje seveda ni povsod enako uspešno, vendar pa gre za gibanje, ki obstaja, se širi in kliče po podpori. 18. Razvoj je vsekakor še na začetku, položaj pa se od države do države zelo razlikuje. To pomeni, da je romsko prebivalstvo po večstoletni izolaciji na splošno še vedno zaostalo, če njegov položaj primerjamo z velikimi spremembami, ki so v zadnjem stoletju zaznamovale družbo gagé. To ima tudi hude posledice na gospodarsko-delovnem področju. Nekdanja v glavnem kmečka družba je namreč omogočala nekakšno sožitje med Romi in drugim prebivalstvom, zahvaljujoč 19

20 njihovim poklicem, povezanim z vzrejo konj, obdelavo kovin, rokodelstvom, glasbo in s cirkusom. Danes pa jim spremenjena tehnično-industrijska družba pušča zelo malo manevrskega prostora. Zato so prisiljeni opuščati stare poklice, ki so že izumrli, in iskati sredstva za preživljanje v malo donosnih dejavnostih, tudi na meji zakonitosti ali onkraj nje. 19. Prav tako ni mogoče podcenjevati vpliva sekularizacije, ki se iz družbe gagé vedno bolj širi tudi med romsko. Tradicionalna vernost je pod vedno večjim pritiskom kulture, ki Bogu obrača hrbet in ga zanika, in ko romsko prebivalstvo ne najde odprtih vrat v krščanski skupnosti, zlahka postane plen sekt ali tako imenovanih»novih verskih gibanj«. Zato je toliko nujnejši poziv, da je treba z odprtimi rokami sprejeti ljudstvo, ki je kljub vsemu - vedno željno srečanja z Bogom. Poleg tega današnje oboževanje blaginje predvsem pri gadje/gadže (gagé, civil), nikakor ne spodbuja k odpovedovanju lastnemu udobju niti k temu, da bi stopili naproti tem našim bratom, potrebnim, da bi se otresli revščine in osame ter si poiskali svoj prostor v sodobni družbi. 20 Stvarnost zastavlja vprašanja 20. Vse to močno otežujeta indiferentnost in nasprotovanje nomadskemu prebivalstvu. Zelo postopoma in počasi so se nekatera občestva odprla in Rome sprejela, vsekakor prepočasi, da bi lahko odkrili materinski in bratski obraz Cerkve. Zavračanje torej ostaja in se nadaljuje ter pri tistih, ki so mu priče, zbuja malo odzivov in ugovorov. Takšen položaj bi, nasprotno, moral katoličane pretresti in v njih zbuditi solidarnost do tega ljudstva. Cerkev se zato čuti poklicano, da prizna zgodovinsko pot Romov in dovoli, da je zanjo njihova kultura izziv. Priznati jim mora pravico, da»hočejo živeti skupaj«; spodbujati in podpirati mora ozaveščanje za večjo pravičnost, ob obojestranskem spoštovanju kultur, uravnavati svoje korake po Kristusovih stopinjah, ko odgovarja na pričakovanja tega ljudstva v njegovem iskanju Gospoda.

21 Drugo poglavje SKRB CERKVE 21. Vsekakor ne smemo pozabiti postopnega približevanja Romom od druge polovice prejšnjega stoletja, ko so dušni pastirji v nekaterih državah začeli uvajati posebno pastoralo za to ljudstvo. Poleg tega je 2. vatikanski cerkveni zbor takole spodbudil škofe:»posebna skrb naj velja tistim vernikom, ki zaradi življenjskih razmer ne morejo biti v zadostni meri deležni splošne in redne skrbi župnikov ali pa so povsem brez njih«(odlok o pastirski službi škofov v Cerkvi, 18). Med temi so našteti tudi»nomadi«. Posebno skrb za Rome je pokazal Pavel VI., ko se je v že omenjenem srečanju v Pomezii takole obrnil nanje:»vi ste v srcu Cerkve!«Krščansko dostojanstvo je bilo v njihovem položaju še posebej priznano z beatifikacijo Zeferina Giméneza Malla ( ), ki so ga klicali Pelé, španskega Cigana iz nomadskega rodu Kaléjev. Pot evangelizacije, pristne sprave in skupnosti med Romi in gagé se namreč lahko začne le pri svetopisemski refleksiji, v luči katere je v krščanskem razumevanju dovolj prostora tudi za njihov svet. Zato je na tem mestu potrebno skrbno branje Svetega pisma, ki nas bo pripeljalo k pravi umestitvi romske pastorale v misijonsko poslanstvo Cerkve. Božja zaveza in človeško popotovanje 22. Podoba pastirja in njegovega v glavnem potepuškega življenja ima v Razodetju posebno mesto. Na začetku izraelskega ljudstva izstopa Abraham, ki prejme božje naročilo:»pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal«(1 Mz 12,1). Abraham je odšel,»ne da bi vedel, kam gre«(heb 11,8), in od takrat je bilo njegovo življenje eno samo preseljevanje»od Negeba do Betela«(1 Mz 13,3); prebival 21

22 je v šotorih (prim. Heb 11,9) kot tujec (prim. 1 Mz 17,8), zavedajoč se, da bodo tudi njegovi potomci»priseljenci v deželi, ki ne bo njihova«(1 Mz 15,13). V potrditvah zaveze med Bogom in Abrahamom je podoba priseljenca posebno znamenje človeka:»hodi pred menoj in bodi popoln«(1 Mz 17,1). 23. Izvoljeno ljudstvo je bilo pozneje zaupano voditelju Mojzesu, ki je»odklonil, ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere. Raje si je skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha«(heb 11,24 25). Mojzes je od Gospoda prejel nalogo, da osvobodi Izraelce iz egiptovske sužnosti in jih odpelje v obljubljeno deželo. To se je uresničilo sčasoma, potem ko so»zablodili v puščavi na pustinjski poti, naseljenega mesta niso našli«(ps 107,4). Prav na tem popotovanju je Bog na gori Sinaj potrdil zavezo s svojim ljudstvom. Predstavljala jo je skrinja, ki je vsebovala znamenja zaveze. Skrinja se je premikala z ljudstvom in ga spremljala na poti v obljubljeno deželo. Čeprav so trpeli lakoto in žejo, čeprav so občutili sovražnost in nasprotovanje okoliških ljudstev, so Judje uživali božjo zaščito in posebno ljubezen. Takole so to pozneje opevali v psalmih:»o Bog, ko si šel pred svojim ljudstvom, ko si stopal skozi divjino, se je zemlja tresla, tudi nebesa so rosila pred Bogom, tistim s Sinaja, pred Bogom, Izraelovim Bogom«(Ps 68,8 9). Nostalgija po časih, ki so kovali izraelsko dušo, je živela tudi v naslednjih, v katerih so opevali romanja, ki so jih bili Judje dolžni opravljati v mestu, kjer je bila v templju shranjena skrinja zaveze. 24. Popotovanje je sicer značilno za obnašanje vsakega človeka v razmerju do Boga. Za psalmista so»popolni«tisti,»katerih pot je popolna, ki hodijo v Gospodovi postavi«(ps 119,1),»po njegovih potih«(ps 119,3),»v hiši mojega popotovanja«(ps 119,54).»Kdor hodi v popolnosti«(ps 15,2), doživlja, kako ga Bog»poživlja«in»vodi po pravih stezah«(ps 23,3). V tem duhu nas Pavel opominja,»da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v tem telesu«(2 Kor 5,6). Tudi Kristusovo skrivnost predstavlja Sveto pismo kot izhajanje Sina od Očeta na svet in njegovo vrnitev k Očetu. Je- 22

23 zusovo zemeljsko življenje je že vse od začetka zaznamovano s popotovanjem, z begom v Egipt pred Herodovim preganjanjem in z vrnitvijo v Nazaret. Lukov evangelij nadalje potrjuje njegova letna romanja v jeruzalemski tempelj (prim. Lk 2,41) in vse njegovo javno delovanje je razdeljeno na potovanja iz kraja v kraj, saj končno»sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil«(mt 8,20). Janezov evangelij celo sámo velikonočno skrivnost začenja kot njegovo uro,»ko pojde s tega sveta k Očetu«(Jn 13,1). Jezus se zaveda, da je prišel od Boga in k Bogu odhaja (prim. Jn 13,3). Po tem eksodusu Sina, ki ga je poslal Oče po delovanju Svetega Duha, je tudi človek povabljen na pot»velikonočnega eksodusa«k Očetu. 25. Eksodus (izhod) torej še ni končan, ker»je zgodovina Cerkve živi dnevnik nikoli dokončanega romanja«(bula Skrivnost učlovečenja, 7). V kontinuiteti s starozaveznim izročilom in z življenjem Kristusa, ki je»delo odrešenja izvršil v uboštvu in ob preganjanju«, je tudi Cerkev, božje ljudstvo na poti k Očetu,»poklicana, naj stopi na isto pot, da bi ljudem posredovala sadove odrešenja«(dogmatična konstitucija o Cerkvi, 8). Kakor»novi Izrael, ki potuje v sedanjem veku in išče prihodnje, stalno mesto«(prim. Heb 13,14),»skozi preizkušnje in stiske prejema Cerkev okrepčujočo moč božje milosti«, 7»da v slabosti mesa ne omaga v popolni zvestobi«(prav tam, 9). Cerkev, končno, razkriva neko mobilnost, ki jo izpričuje njena naravna eshatologija, ki napaja njeno polarno nagnjenje proti eshatonu svoje dovršitve. Posledično je tudi položaj posameznega kristjana veliko romanje proti božjemu kraljestvu:»od rojstva do smrti je človek homo viator, popotnik«(bula Skrivnost učlovečenja, 7). Popotno življenje in krščanski pogled 26. Iz tega izhaja, da popotni značaj bodisi v objektivni izvedbi bodisi kot življenjska vizija postaja stalni opomin, da»nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje«7 Sv. Avguštin, De civitate Dei, XVIII, 51, 2, v: PL 41,

24 (Heb 13,14). Kaže se kot cerkveno znamenje trdne zasidranosti v razodetju in se v različnih bivanjskih oblikah izraža v živem tkivu Cerkve. Izmed vseh naj omenimo življenje Romov v različnih zgodovinskih okoliščinah in danes. 27. Med vrednotami, ki na neki način opredeljujejo njihov način življenja, namreč izstopajo podobne svetopisemske poteze. Romska zgodovina, zaznamovana s preganjanji, z izgoni, zavračanjem in celo odklanjanjem, se je kovala kot nenehno potovanje (hoja). To loči Roma od drugih ljudi in ga ohranja v nomadski tradiciji, ker ne dopusti, da bi nanj vplivalo okolje. Tako so se oblikovali identiteta, lastna kultura, jezik, vernost in običaji, močan smisel pripadnosti in medsebojna povezanost. Zahvaljujoč Romom in njihovim običajem, se torej človeštvo bogati s pravo kulturno dediščino, ki se prenaša predvsem z nomadskim življenjem.»njihova modrost namreč ni zapisana v nobeni knjigi, a ni zato nič manj zgovorna.«8 28. Ljudje so jih velikokrat zapustili, Bog nikoli, zato so Romi stavili svoje upanje v Previdnost s tako globokim prepričanjem, da bi to lahko opredelili za del njihove»narave«. Cigansko življenje je v bistvu živo pričevanje notranje svobode pred sponami porabništva in lažne gotovosti, ki temelji na človeški domnevni samozadostnosti. Sicer pa ne smemo pozabiti ljudske modrosti, ki pravi:»pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.«njihovo popotovanje iz kraja v kraj je vsekakor simboličen in nenehen klic k življenju, ki zori za večnost. Na čisto svoj način živijo to, kar bi morala uresničevati vsa Cerkev, se pravi biti ves čas na poti v neko drugo Domovino, tisto pravo, edino, čeprav mora vsakdo opravljati vsakdanje delo in dolžnosti. 8 Janez Pavel II., Nagovor udeležencem 3. mednarodnega kongresa za pastoralo Romov (izv. Discorso ai participanti al III Convegno Internazionale della Pastorale per gli Zingari, , v: Insegnamenti di Giovanni Paolo II, XII, 2 /1989/, 1195). 24

25 Vesoljnost Cerkve in pastorala Romov 29. Cerkev bi morala še posebej skrbeti za to ljudstvo. Kot posebna skupina romarskega božjega ljudstva si v resnici zasluži posebno pastoralno naravnanost in spoštovanje njegovih vrednot. Še bolj pa je ta pastorala poklicana in zaželena kot notranja potreba katoliške Cerkve in njenega poslanstva. V Kristusu, namreč, iz katerega Cerkev izhaja, je konec vsakršnega razločevanja.»kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka. Vzpostavil je mir in po križu spravil oba z Bogom v enem telesu, ko je na križu ubil sovraštvo«(ef 2,14 16). 30. V Cerkvi torej, orodju Kristusovega poslanstva, ki je v njej neprestano navzoče, so vsi ljudje poklicani, da pripadajo novemu božjemu ljudstvu (prim. Dogmatična konstitucija o Cerkvi, 13). Cerkev je poklicana k navzočnosti v vseh narodih zemlje, ker Gospod privzema svoje državljane iz vseh narodov, kajti njegovo kraljestvo ni zemeljsko, marveč nebeško (prim. C 13). V njej mora biti vsak človek sprejet, v njej ni izobčencev ne tujcev. Cerkev se resnično še posebej obrača na»uboge in stiskane, in se prav rada zanje žrtvuje (prim. 2 Kor 12,15). Z njimi deli veselje in žalost, ve za njihove življenjske težnje in težave, trpi skupaj z njimi v njihovih smrtnih stiskah«(odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, 12). 31. Katoliška Cerkev pa, čeprav je poklicana doseči vsakega človeka vsakršnega stanu, ne gre le v širino, temveč, bolj ponotranjeno in odločilno, skrbi tudi za kakovost. To pomeni, da je sposobna doumeti različne kulture in sprejeti za svoje njihove skrbi in upanja vseh narodov. Tako jim oznanja evangelij in se hkrati sama bogati s pisanim kulturnim bogastvom vsega človeštva. Evangelij en sam in edini je torej treba oznanjati na primeren način, upoštevajoč tudi različne kulture in izročila,»s prav istimi nagibi, s katerimi se je Kristus s svojim učlovečenjem vključil v določene družbene in 25

26 kulturne razmere ljudi, med katerimi je živel«(odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, 10). 32. Takšna krščanska korenitost pripomore k temu, da bi bila vsaka morebitna oblika razločevanja pri njenem misijonskem delu razumljena kot izdaja njene cerkvene istovetnosti. Po stopinjah svojega Ustanovitelja, božjega Odposlanca, da»prinese blagovest ubogim, da oznani jetnikom prostost in slepim vid, da pusti zatirane na prostost, da oznani leto, ki je ljubo Gospodu«(Lk 4,18 19), Cerkev torej išče najprimernejša sredstva za živo in učinkovito oznanjevanje evangelija Romom. To je nova evangelizacija, h kateri nas je tako pogosto vabil papež Janez Pavel II. 33. Iz katoliške razsežnosti poslanstva namreč izhaja sposobnost Cerkve, da poišče in razvije sredstva, ki jih potrebuje za pomoč pri številnih družbenih oblikah človeškega bivanja. Tako je odrešenje na voljo vsem. Ko se spominja Pavlovega opozorila»gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal«(1 Kot 9,16) Cerkev ne varčuje s prizadevanji in žrtvami za to, da bi v resnici dosegla vse ljudi. Zgodovina priča tudi o pobudah in ustvarjalnosti v prizadevanjih za kleno oznanilo, ob pogostnem kljubovanju miselnosti in ureditvam, ki jih je čas prerasel. V sedanjih razmerah, ko so Romi podvrženi vrtoglavim spremembam sodobne družbe, divjemu materializmu in lažnim obljubam, ki pa se tudi sklicujejo na Presežno, je nujna spodbuda k pastoralnemu delu. Treba je preprečiti bodisi njihovo zapiranje vase bodisi beg v sekte ali razkropitev njihove verske dediščine v materializmu, ki zaduši vsakršen smisel za božje. 26

27 Tretje poglavje EVANGELIZACIJA IN INKULTURACIJA 34. V prizadevanju za želeno novo evangelizacijo in spravo med Romi in gagé je treba pravilno ovrednotiti»romsko različnost«, pri tem brez pridržkov priznati njen obstoj, a hkrati ne podreti mostov za srečanje s kulturo gadje/gadže (gagé, civilov). Pošteno in pravično vrednotenje je nujno za pravilno določitev odnosa med evangelizacijo, inkulturacijo in človeškim razvojem. Evangelizacija, naravnana k inkulturaciji 35. Ker odrešenje doseže celega človeka, evangelizacija nikakor ne sme zanemariti tistih kulturnih, jezikovnih, tradicionalnih, umetniških in drugih vidikov, ki celovito oblikujejo posameznika in ljudstva. V tem prizadevanju Cerkev»ne odvzema ničesar od časne blaginje kateregakoli naroda, ampak nasprotno, goji in privzema sposobnosti, bogastva in običaje narodov, kolikor je vse to dobro; vse to pa s privzemanjem očiščuje, krepi, dviga (Dogmatična konstitucija o Cerkvi, 13). Zdrav katoliški duh evangelizacije pa poleg tega vodi k obogatitvi:»v moči te vesoljnosti prinašajo posamezni deli svoje darove drugim delom in vsej Cerkvi. Tako se celota in posamezni deli krepijo iz skupne medsebojne povezanosti vseh in v složnem prizadevanju za polnost edinosti«(prav tam, 13). 36. V tej viziji je torej pravilno razumevanje nekaterih glavnih meril za poživitev romske pastorale, to se pravi ne samo sprejemanje njihovih legitimnih zahtev po posebni isto vetnosti in pravici do vključevanja takšnih, kakršni so, 27

28 v življenjsko tkivo družbene in cerkvene skupnosti, ampak tudi resnična prijateljska in dejanska naklonjenost pravim vrednotam njihovih izročil, ki zaslužijo ne le spoštovanje, ampak tudi obrambo. Še več, v tej odrešenjski perspektivi moramo brati od znotraj kulturo tega ljudstva kot prvino, ki jo je treba vtkati v odrešenjski načrt. 37. Značilnosti romskega svetovnega nazora (Weltanschauung) in njihovega posebnega načina življenja ni mogoče kar tako primerjati z drugimi družbenimi danostmi človeštva. Romska realnost se torej popolnoma ujema s tistimi, za katere je Cerkev, izvedenka v človečnosti, v misijonski praksi pripravila določilo, po katerem»morajo vsakemu položaju in stanju ustrezati posebna dejanja in primerna sredstva«(prim. Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, 6). Iz tega sledi potreba in primernost posebne romske pastorale, ki ni zvedena na lahko rešitev, ko bi jih preprosto potisnili v»integracijo«s skupnostjo z drugimi verniki. Naravnana mora biti predvsem k njihovi evangelizaciji in napredovanju. Treba je torej upoštevati, da redna in teritorialna cerkvena ureditev dušnega pastirstva običajno tej populaciji ne omogoča dejanskega in dolgotrajnega vključevanja v življenje cerkvenega občestva. Zato je potrebna preudarna presoja, da bi našli pravo mero tudi pri prilagajanju rednih pastoralnih temeljev posebnostim, ki jih vsak položaj zahteva. 38. Romska kultura je resnično posebna v tolikšni meri, da zanje ni primerna preprosta evangelizacija»od zunaj«, saj bi jo lahko razumeli kot vsiljivost. Na poti prave vesoljnosti mora Cerkev v nekem smislu sama postati romska med Romi, da bi ti mogli biti v polnosti deležni njenega življenja. Zato je treba v dušnopastirsko delovanje vtkati sočutje in prijateljstvo; to pomeni, da je za posebne pastoralne delavce pomembno, da se vsaj za nekaj časa poglobijo v njihov način življenja in ga delijo z njimi. Zanje torej na čisto poseben način velja to, kar Cerkev zahteva od misijonarjev; se pravi, da naj»spoznavajo ljudi, med katerimi živijo, in naj bodo z njimi v stikih, da bodo v iskrenem in potrpežljivem dialogu sami 28

29 zvedeli, kakšno bogastvo je darežljivi Bog razdelil med narode«(odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, 11). Očiščenje, povišanje in dopolnitev romske kulture v Kristusu 39. Pristno srečanje med evangelijem in romsko kulturo pa ne sme kar počez opravičevati vseh njenih vidikov. Svetovna zgodovina evangelizacije namreč potrjuje, da je širjenje evangeljskega sporočila vedno spremljal proces očiščevanja kultur, ki jih je zadevalo. To očiščenje je v resnici potrebno za njihovo krščansko rast. Zato ne bi smelo presenečati dejstvo, da Cerkev ob boku»sprejemanja«te kulture usmerja dušnopastirsko delovanje tudi k preseganju stvari, ki niso združljive s krščanskim pogledom na življenje ali tako ali drugače ovirajo spravo in sožitje med Romi in gadje/gadže (gagé, civili). Minimalistično gledanje na te ovire ali nedeljena obramba vsega, kar se je znašlo v romskih običajih, brez potrebnega razločevanja in evangeljske presoje torej sami evangelizaciji ne more koristiti. 40. V zvezi s tem je treba dodati, da ohranjanje lastnih izročil ne bi smelo postati pretveza za opravičevanje izolacionističnega obnašanja, ki je nerazumljivo tudi za pravi napredek ne-romske družbe. Sprava in sožitje med Romi in gadje/gadže (gagé, civili) torej vsebujeta običajno kulturno interakcijo, in v tem procesu mora priti ponudba tudi z romske strani. Zato je treba upoštevati, da sedanja splošna družbena razporeditev ne omogoča nujnega napredovanja kultur, ki jih glavni tok napredka obide. Kljub temu da je očitno veliko primerov družbenih krivic, ki nazadnje koreninijo v grehu, je hkrati treba priznati, da družbena zaostalost ni vedno posledica hudobije drugih družbenih slojev, ampak tudi strukture samega družbenega tkiva, ki kot pogoj na napredek zahteva integracijo. 41. Za svobodno družbo je značilna tudi potreba po izobrazbi, poklicnem usposabljanju in pobudi ter po osebni 29

30 odgovornosti kot nujnih pogojih za vsaj spodobno življenje. Te vrednote cenijo in spodbujajo predvsem starši. Velik del romskega prebivalstva v resnici še vedno vleče za sabo dediščino, v kateri ta zavest manjka, tudi kot posledica izolacije. Čeprav jih pogosto ne moremo niti ne smemo za to kriviti, je vsekakor treba to pomanjkljivost odpraviti, predvsem v dobro prihodnjih rodov. V tej zvezi je nujno spodbujati enake pravice moškega in ženske in odpravljati vsakršno krivično razločevanje. To ne pomeni popačenja ustanove družine, kot se, žal, dogaja, kadar je ta enakopravnost narobe razumljena, ko se ne sprejme razlika med moškim in žensko v kulturi vzajemnosti. Enakost pa zahteva spoštovanje dostojanstva ženske, dvig ženske kulture, družbeno promocijo itd. 42. Močan smisel za družino, ki je tako zakoreninjena med Romi, ne sme dopustiti, da bi prejete osebne in skupinske žalitve postale stalna zamera, ki bi se prenašala iz roda v rod in tako podaljševala sovraštvo med družinami in/ali etničnimi skupinami. Poštenost in vestnost v delovnem okolju sta tudi družbeni in krščanski vrednoti, ki morata biti vedno spoštovani. To pomeni odločno opustitev dejavnosti, ki prinašajo»lahek zaslužek«, a so na robu zakona ali celo čez. Zavedati se je treba velike škode takega početja bodisi za okoliško prebivalstvo bodi za same Rome, ker podpihuje predsodke pri gadje/gadže (gagé, civili). 30 Medsebojno vplivanje kultur 43. Vendar pa očiščenje romske kulture ne bi smelo pomeniti njenega osiromašenja. Skupaj s spoštovanjem in naklonjenostjo njihovim pristnim vrednotam je treba odločno podpirati proces njihovega vključevanja v okoliško kulturo, kar bo pri njej obrodilo lep sprejem. Ne-srečanje ali nasprotovanje med romsko in ne-romsko kulturo je stvarnost, ki jo je treba preseči zaradi krščanske ljubezni in zaradi potreb

31 družbenega življenja. To pa zahteva veliko spremembo miselnosti tako v cerkvenih kot v družbenih krogih. 44. Odločilno vlogo v tem procesu pa igra izobraževanje v šolah gadje/gadže (gagé, civilov). Skupne šolske knjige v resnici pogosto predstavljajo zgodovinsko in sociološko podobo romskega prebivalstva z zapuščino predsodkov, ki se vlečejo iz roda v rod in tako še naprej napajajo ozračje splošnega nezaupanja. Enako pa informacije, ki jih širijo družbena občila, le redko seznanjajo širšo javnost s pozitivnimi vrednotami romske kulture, saj so veliko pogostejše slabe novice, ki le še bolj kvarijo podobo. Navdušenje za spoštovanje manjšin, ki se v našem času vedno bolj širi, bi se moralo brez kakršnegakoli razločevanja krepiti tudi v teh okoljih. V tem primeru je to, kar velja za vse manjšine, treba uresničevati tudi v romski. Ostaja torej veliko delo odpiranja in obveščanja, da bi iz ljudi pregnali nezaupanje, ki ga ohranja nekritična in v družbi, žal, razširjena literatura, ki goji odklonilno obnašanje. 31

32 32

33 Četrto poglavje EVANGELIZACIJA IN ČLOVEŠKI RAZVOJ Enotnost človeške družine 45. V Adamu se je Bog razodel kot Stvarnik, Oče vseh moških in žensk, ki so ena sama človeška družina. Vsak človek je ustvarjen po božji podobi (prim. 1 Mz 1,27), solidaren z drugimi. Razmerje med Bogom in človekom je torej vedno, četudi včasih, žal, nepriznano, temelj človekovega dostojanstva. Bog izraža svojo nepretrgano stvariteljsko ljubezen, prav tako kakor razodeva Kristus s svojimi besedami in dejanji, s svojim trpljenjem in vstajenjem sedanjo navzočnost te stvariteljske ljubezni, ki je tudi odrešenjska. Tako je človeštvo, sestavljeno iz božjih sinov in hčera, bratov in sester Božjega Sina, poklicano živeti skupaj v eni sami družini, ki jo bogatijo darovi vsakega posameznika in značilnosti vsakega ljudstva. Vsi so povabljeni k oblikovanju bratske skupnosti, katere naloga je pričevati, da je Kristusovo kraljestvo že navzoče v osebi Vstalega Kristusa in Cerkve, ki je začetek in kal tega kraljestva (prim. Dogmatična konstitucija o Cerkvi, 5). Človekove in državljanske pravice Romov 46. Enkratnost človeške družine se izraža tudi v priznavanju dostojanstva in svobode vsakega človeka, ne glede na narodnost, državo, iz katere prihaja, in vero, v razmerju solidarnosti z vsemi. Človek je tudi neskončno dragocen, saj je Kristus daroval svoje življenje za vsakogar. On je prvorojenec tega novega človeštva, ki ga Oče neizmerno ljubi. Po zmagoslavnem vstajenju, ki je zapečatilo smrt sovraštva in vsake smrti, je poslal svojega Svetega Duha, Duha resnice 33

34 in ljubezni, Duha svobode in miru, ki nas spravi z nasprotnikom, nas iztrga indiferentnosti, tako da nas spremeni v bližnje vsem članom človeške družine. 47. Vsak človek, edinstven in nenadomestljiv, je torej poklican izkoristiti svoje sposobnosti, uveljaviti svoje pravice in dolžnosti, živeti od svojega dela v medsebojnem spoštovanju. Da bi se to uresničilo v vsakdanjem življenju, mora vsaka osebna ali skupna odločitev izhajati od človeka v odnosu z drugimi ljudmi, upoštevajoč politične in gospodarske okoliščine. Prva zapoved ljubezni do bližnjega, ki jo je Kristus oznanjal in živel, bo torej morala kristjane privesti do tega, da bodo brezpogojno ljubili vsako človeško bitje in skupaj z Njim dobili mesto služabnika. Tako je On brez nasilja premagal voljo do moči, ki si podvrže naše najranljivejše brate vse do izničenja. 48. Velika in nujna je zato naloga, ki jo moramo uresničiti, da bodo Romi, ki so še posebej ranljivi, spoštovani in sprejeti kot polnopravni člani človeške družine. Do pravega in trajnega miru, ki bi ga lahko označili kot odsev»božje družine«(svete Trojice), pa ni mogoče priti brez pravičnosti in razvoja. Med romskim prebivalstvom je torej treba varovati dostojanstvo in spoštovati kolektivno identiteto, spodbujati njegov razvoj 9 in braniti njegove pravice. 34 Posebna manjšina med manjšinami 49. Da bi prav razumeli pogosto dramatično zgodovino tega ljudstva, je treba upoštevati ne le njegov manjšinski položaj v družbi, ampak tudi njegovo posebnost v primerjavi z drugimi manjšinami. Ranljivost Romov izhaja iz dejstva, da so manjšina brez svojega ozemlja ali države izvora in zato se- 9 Prim. Janez Pavel II., Nagovor udeležencem II. mednarodnega kongresa za pastoralo nomadov (Discorso ai partecipanti al II Convegno Internazionale della Pastorale per i Nomadi, , v: People on the Move X /1980/ n. 31, 28 30).

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez 1. Ki je za nas krvavi pot potil 7.12.1991 nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nezvestobo sv. očetu, Cerkvi in Bogu. 5.8.1994 Ponovno vas vabim,

Prikaži več

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila

Prikaži več

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to

Prikaži več

JUDOVSTVO

JUDOVSTVO JUDOVSTVO NEKAJ ZGODOVINE Začetek Judovstvo je ustvaril Abraham V drugem tisočletju pr.kr Verovanje v Jahveja- edinega boga in stvarnika sveta, ki je izbral izraelsko ljudstvo Razširjalo se je po celem

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

kompendij-socialnega-nauka-cerkve.indd

kompendij-socialnega-nauka-cerkve.indd Papeški svet Pravičnost in mir Kompendij družbenega nauka Cerkve DRUŽINA 2007 Papeški svet Pravičnost in mir KOMPENDIJ DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE Pontificio Consiglio della Giustizia e della Pace COMPENDIO

Prikaži več

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom:

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Sandra Pohole, K8 dizajn Izdaja: prva Izdaja: Založba

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx Pred nami so kateheze, ki jih je v pripravi na 8. svetovno srečanje družin (Philadelphija, ZDA, 22. - 27. 9. 2015) pripravila nadškofija Philadelphia v sodelovanju z papeškim svetom za družino. Te kateheze

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

HINDUIZE M

HINDUIZE M HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo o ljubezni do Boga, ki je najvišje Dobro in poslednji

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

3

3 3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti Duh poimenovan z različnimi imeni: med drugim kot

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili navajeni. Zelo zgodaj dostopajo do interneta, do družbenih omrežij, chatov, video

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo

Prikaži več

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca "Dragi otroci! To župni

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca Dragi otroci! To župni Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca 1984. "Dragi otroci! To župnijo sem posebej izbrala in jo želim voditi. V ljubezni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, 16. 21. avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri«(kol 2,7) Dragi prijatelji, pogosto mislim na

Prikaži več

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin VSEBINA I. MOLITVENE URE...................... 7 1. Molimo Jezusa......................... 9 2. S psalmi slavimo Gospoda................ 27 3. Za edinost in vero...................... 49 4. Na čast Srcu

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Strategic Planning Survival Kit

Strategic Planning Survival Kit GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,

Prikaži več

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se

TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se prvi znaki civilizacije na splošno nahajajo v okolju

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Je pred nami nov dan

Je pred nami nov dan NAŠE OBČESTVO Ljubljana Sv. Trojica Leto XXXV 9/2017 Biti Cerkev pomeni biti občestvo V homiliji na letošnje binkošti je papež Frančišek posvaril pred dvema ponavljajočima se skušnjavama:»prva je ta, da

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. 1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom vsebina Panonskim cvetovom na pot 7 Prvi cvet: Dežela ob rekah 9 Drugi cvet: sveta ciril in Metod

Prikaži več

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc PASTORALNI KOLEDAR ŽUPNIJE ŠMARJETA za pastoralno leto 2013/2014 Legenda Državni praznik (dela prosti dnevi) Nedelja Župnijska romanja Dejavnosti za člane ŽPS Dejavnosti mladinske in študentske pastorale

Prikaži več

OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI

OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI OBVESTILO POVZETEK Izvleček

Prikaži več

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN

ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

Urejanje statusa tujca študentov v Republiki Sloveniji

Urejanje statusa tujca študentov v Republiki Sloveniji Urejanje statusa tujca s strani tujih študentov v Republiki Sloveniji Koper, 9.12.2015 Bivanje v Republiki Sloveniji Prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o tujcih (Ztuj -2). Zakon je bil

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Nrast_05_08.qxd

Nrast_05_08.qxd NOVA RAST le glasilo molivcev za duhovne poklice to XXII, april 2012, šte vil ka 2 Teden molitve za duhovne poklice na župniji Foto: I. Vinovrški M. Kramberger Daruj svoje srce Gospodu Daruj svoje srce

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Microsoft Word - P053-A doc

Microsoft Word - P053-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

SPOLNA USMERJENOST

SPOLNA USMERJENOST SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (p

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (p PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (poštna številka, ime pošte) (telefonska številka) VLOGA

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

L I S T I N A O V R E D N O T A H

L I S T I N A O V R E D N O T A H L I S T I N A O V R E D N O T A H LISTINA O VREDNOTAH l Uvod l TEMELJI LISTINE l E N A KO P R AV N O ST l P R EG L E D N O ST l SPOŠTOVANJE l V ZA J E M N O ST l SVOBODA DELOVANJA l ZAUPANJE l TEMELJNE

Prikaži več

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6)

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6) DUŠA DUHOVNA ŠOLA DAROVANJE AROVANJE IN ŽRTEV 2011-12, št. 6 Stran 1 REFLEKSIJA 2011-12, št. 6 Stran 2 IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA Janez Bosko je kot bogoslovec večkrat izkusil, da je njegov poklic v nevarnosti.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Scott Hahn Živi in pričuj

Scott Hahn Živi in pričuj Scott Hahn Živi in pričuj Scott Hahn Živi in pričuj Kako evangelizirati katoličane Družina 2019 Svetopisemski odlomki so vzeti iz jeruzalemske izdaje (SPJ). Navedki iz papeških in drugih vatikanskih dokumentov

Prikaži več

Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišn

Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišn Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (poštna številka,

Prikaži več

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o

ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva o ZAHTEVA ZA UVELJAVLJANE PRAVIC POSAMEZNIKA V POVEZAVI Z NJEGOVIMI OSEBNIMI PODATKI Pošta Slovenije skladno z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov posameznikom omogoča uveljavljanje

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa 17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama

Prikaži več

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2 S VET O P I S E M SKI GLA SNIK DRUŠTVO SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE Advent 2017 UVODNIK Dragi prijatelji in dobrotniki Svetopisemske družbe Slovenije, leto 2017 se izteka in praznični čas je kot nalašč,

Prikaži več

Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, UDK: Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/ Andrej Šegula

Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, UDK: Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/ Andrej Šegula Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2,451 460 UDK: 27-475-46 Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/2018 451 Andrej Šegula Evangelizacija kot ena od poti do enega Boga v sodobnih

Prikaži več

Kako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave

Prikaži več

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

1

1 TEMA 1. OBSTOJ BOGA 1. RELIGIOZNA RAZSEŽNOST ČLOVEŠKEGA BITJA Religiozna razsežnost zaznamuje človeško bitje vse od njegovega začetka. Po očiščenju od vraževerja, ki je konec koncev posledica nevednosti

Prikaži več

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3

Prikaži več

PRAVILNIK

PRAVILNIK PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z

ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več