Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje Število objav: 16 Tisk: 16 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 3 Slovensko zdravniško društvo: 0 zdravstvo: 16

2 Tisk Naslov Družina zaradi hrupnih helikopterjev nad UKC 1 7 Medij; Doseg Slovenske novice; , Slovenija Stran: 10 Površina: 526 cm 2 Rubrika, Datum Črni scenarij; Aleksander Brudar zdravstvo...heliport. Kot smo ze poročali, je družina Jaklič, med katerimi je kot prvi tožnik naveden Ladislav Jaklič, kirurg v UKC Ljubljana, proti največji slovenski bolnišnici oziroma njegovemu delodajalcu vložila tožbo za evrov, in sicer zaradi hrupa, ki jim ga v neposredni bližini povzročajo helikopterji. Ti nad ljubljansko... Tisk Naslov Naši strokovnjaki in avstrijski izvedenec različnih mnenj 2 8 Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 8 Površina: 301 cm 2 Rubrika, Datum Kronika; Aleš Andlovič zdravstvo Naši strokovnjaki in avstrijski izvedenec različnih mnenj Malomarno zdravljenje V nadaljevanju sojenja zaradi smrti 16- mesečne malčke se bodo soočili izvedenci* Maribor -»Tudi mama je ležala in vse skupaj opazovala,«je na sojenju zdaj že upokojeni pediatrinji Olgi Krajnc razlagal Milan Čižman, Tisk Naslov "Elita je izgubila občutek za sočloveka" 3 10 Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 2 Površina: 489 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Barbara Hočevar zdravstvo»elita je izgubila občutek za sočloveka«pogovor Dušan Keber ob tednu Rdečega križa o delu največje humanitarne organizacije pri nas - Povečanje solidarnosti v zdravstvu Ljubljana - Danes se končuje teden Rdečega križa (RK). O delu te organizacije smo se pogovarjali z njenim predsednikom Dušanom Tisk Naslov Beseda tedna 4 11 Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 10 Površina: 50 cm 2 Rubrika, Datum Ozadja; Unknown zdravstvo...o BESEDA TEDNA Bolnišnica Topolsica se ze dlje časa spopada s hudimi likvidnostnimi težavami, kajti njena tekoča sredstva ne zadostujejo za plačilo vseh obveznosti. Bolnišnica ima neporavnane obveznosti do dobaviteljev, dobavitelji ustavljajo dobavo zdravil... Tisk Naslov Ne kaosu, da demokraciji in poštenemu tržnemu tekmovanju 5 12 Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 17 Površina: 368 cm 2 Rubrika, Datum Mnenja; Janez Tršan Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstvo...3. Kontrolo kakovosti vseh izvajalcev, v ožjem in širšem smislu, mora zagotavljati državni oblastveni organ. To tudi pomeni, da je nujno transformirati zdravniško zbornico, ki opravlja izključno cehovske pristojnosti. Brez take oblastvene vloge države glede kontrole dela zdravstvenih izvajalcev ne bi učinkovito deloval t... 2

3 Tisk Naslov Zdenka Čebasek Travnik 6 13 Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 1 Površina: 29 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Unknown Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstvo...zdenka Čebašek Travnik predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Vedno bolj vidim, da v zdravstvu ne bo šlo brez večjega vključevanja zasebne pobude, vendar ne na račun solidarnosti in dobre dostopnosti do zdravstvenih... Tisk Naslov Vmesna sodba o hrupu reševalnih helikopterjev 7 14 Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 13 Površina: 181 cm 2 Rubrika, Datum Kronika; L.P. zdravstvo...odgovoren za hrup, vendar pa se druga stran s takšno interpretacijo stanja ne strinja. Pooblaščenec Uroš Leben je tedaj povedal, da so recimo v splošni bolnišnici Jesenice določili pravila za varno vzletanje, pristajanje in zmanjševanje hrupa, UKC pa takšnih postopkov ni predpisal. Na Jesenicah naj bi hrup med drugim... Tisk Naslov Vprašanje solidarnosti mešamo z lastništvom zmogljivosti 8 18 Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 14 Površina: 971 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Mojca Lorenčič Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstvo...vprašanje solidarnosti mešamo z lastništvom zmogljivosti Zdenka Čebašek Travnik predsednica Zdravniške zbornice Slovenije / Mojca Lorenčič G Tomaž Skale Prvi mesec na čelu Zdravniške zbornice Slovenije je dr. Zdenka Čebašek Travnik doživela prav vse: afero zaradi višine plače, odstop štirih najožjih sodelavcev in glasovanje o... Tisk Naslov Manjše razlike med vodilnimi in zasledovalci 9 19 Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 2 Površina: 318 cm 2 Rubrika, Datum V ospredju; N.D. zdravstvo POLITIKA / VOX POPULI Manjše razlike med vodilnimi in zasledovalci Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je nekoliko presenetljivo postreglo s slabšimi ocenami vodilnih na razpredelnici in večinoma boljšimi ocenami drugih politikov. Na čelu lestvice ostaja Borut Pahor, a je Tisk Naslov Na podeželju bo še manj zdravnikov Medij; Doseg Večer; , Slovenija Stran: 6 Površina: 360 cm 2 Rubrika, Datum V žarišču; Rodež A. Nana Rituper zdravstvo...malo koncesij Po podatkih, ki jih navaja strokovno združenje, je bilo v mandatu aktualne vlade podeljenih rekordno nizko število koncesij, hkrati pa so čakalne dobe najdaljše. Opozarjajo na diskriminacijo mladih zdravnikov in zobozdravnikov, saj v skladu z zakonom pet let po pridobitvi licence, torej dovoljenja za... 3

4 Tisk Naslov Bolno zdravstvo Medij; Doseg Finance; , Slovenija Stran: 1 Površina: 284 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Unknown zdravstvo...zdravstvo ali koliko milijonov izgubimo, ker vlada stoji križem rok 45 bp^-^^9i ^ ^^ i ^_fl r^ Slovenske bolnišnice še vedno kupujejo koronarne žilne opornice (stente) od dva- do trikrat dražje, kot so zdaj cene v Nemčiji ali na Finskem.... Tisk Naslov Kolarjeva in Koprivnikar zavlačujeta z razpisom, milijoni za predrage stente pa še kar frčijo Medij; Doseg Finance; , Slovenija Stran: 4 Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; Andreja Rednak zdravstvo Površina: cm 2...pri stentih ne naredi nič, iz sistema uide še okoli 1,5 rr lilijona evrov javnega denarja preveč Q ANDREJA REDNAK andreja.rednak@ finance. si Slovenske bolnišnice še vedno kupujejo koronarne žilne opornice (stente) od dva- do trikrat dražje, kot so zdaj cene v Nemčiji ali na Finskem. Letno jih zato po naši oceni... Tisk Naslov Kdo se bo še vrtel na ražnju komisiie Jelke Godec Medij; Doseg Finance; , Slovenija Stran: 5 Površina: 285 cm 2 Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; Unknown zdravstvo...komercialisti«) za zdravstveni material Katjo Klopčar, eno od tistih zastopnikov proizvajalcev in dobaviteljev, ki že dolgo neovirano hodijo pojavnih bolnišnicah in zdravnikom predstavljajo materiale, novosti in podobno. Nekoč je Klopčarjeva promovirala zasoljene stente in druge izdelke multinacionalke Abbott, ki... Tisk Naslov NABODALO Medij; Doseg Reporter; , Slovenija Stran: 16 Površina: 225 cm 2 Rubrika, Datum Periskop; Unknown zdravstvo...ministrica za zdravje -_.il.ojka KOLAR CELARC je naznanila sum storitve kaznivega dejanja pri poslovanju Bolnišnice Topolšica, kije hudo zadolžena, brez denarja za plače in celo z blokiranimi računi. Nato je sama bolnišnici nakazala denar. Kar se zdi kot metanje denarja v vrečo brez dna, je v resnici spretno nastavljena past:... Tisk Naslov Novi programi, pa že vrste Medij; Doseg Večer - Koroška; , Slovenija Stran: 6 Površina: 270 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Jasmina Detela zdravstvo...zdravstveni DOM Novi programi, pa že vrste Slovenjgraski zdravstveni dom kot prvi zagotavlja zdravstveno nego na domu, pri fizioterapiji že čakalne dobe, novost tudi klinični psiholog, vrača se dispanzer za ženske JASMINA DETELA Zdravstveni dom (ZD) Slovenj Gradec je letos pridobil štiri dodatne programe,... 4

5 Tisk Naslov Se Lavre in Čepinova vračata? Medij; Doseg Večer - Koroška; , Slovenija Stran: 7 Površina: 342 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Jasmina Detela zdravstvo...kadrovanje V SLOVENJGRASKI BOLNIŠNICI Se Lavre in Čepinova vračata? SLOVENJ GRADEC V nekaj dneh bo znano, kdo bo zasedel prosti delovni mesti inženirja varstva okolja in komunale ter zdravnika... 5

6 Slovenske novice Doseg: Stran: 10 Površina: 526 cm 2 1 / 2 Družina zaradi hrupnih helikopterjev nad UKC O Družina Jaklič čaka na odločitev sodišča, ali so tožbo sploh vložili na pravi naslov O Živijo ob UKC Ljubljana, helikopterji pa jim povzročajo duševne bolečine ALEKSANDER BRUDAR aleksa_der.bnidar@5l(ivenskei_ovice.si LJUBLJANA O Ekspresno hitro in brez zaslišanj tožnikov se je na ljubljanskem okrožnem sodišču končalo pravdanje v zadevi Heliport. Kot smo ze poročali, je družina Jaklič, med katerimi je kot prvi tožnik naveden Ladislav Jaklič, kirurg v UKC Ljubljana, proti največji slovenski bolnišnici oziroma njegovemu delodajalcu vložila tožbo za evrov, in sicer zaradi hrupa, ki jim ga v neposredni bližini povzročajo helikopterji. Ti nad ljubljansko urgenco pristajajo vsega skupaj 80 metrov zračne linije od njihove stanovanjske hiše. Sedem tožnikov zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, za pretrpljene duševne bolečine in tudi zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin.»konkretne tožbe ne želimo komentirati,«so bih kratki na UKC Ljubljana, kjer so poudarili, da so v preteklosti podobne tožbe že imeli. Hkrati so spomnili, da njihov heliport pomeni pridobitev tako za osrednjo slovensko bolnišnico kot celotno državo, pomemben je tudi za povezavo prek meja, saj omogoča optimalno povezavo do UKC Ljubljana za vse urgentne primere helikopterskih prevozov. Je UKC Ljubljana sploh pravi naslov za tožbo? Sodnica Suzana Ivanič Lovrinbo najprej izdala vmesno sodbo, saj mora presoditi o tem, kdo sploh je prava tožena stranka. UKC Ljubljana, kot smo lahko slišali na sodišču, trdi, da niso upravljavec letališča, ampak je to država. V spis so vložili sodbo, ki se prav tako nanaša na ljubljanski heliport in v kateri je bilo razsojeno v prid bolnišnice. Nasprotna stran je seveda prepričana, da bi moral odškodnino plačati UKC Ljubljana. Tožniki so prek pooblaščenca poudarili, da nasprotujejo zaključku omenjene sodbe, ker je po njihovem mnenju UKC Ljubljana nesporno upravljavec heliporta in da ima vpliv na njegovo delovanje in obratovanje ter na to, na kakšni višini in koridorju lahko helikopterji letijo. Pri tem so izpostavili javno dostopni dokument glede delovanja vzletno-pristajalne helikopterske steze na vrhu ljubljanske urgence, ki pravi, da koridorji potekajo v oddaljenosti 600 metrov od heliporta na nadmorski višini 390 metrov in se spuščajo na višino heliporta, ki je 318 metrov.»to pomeni, da letijo manj kot 100 metrov nad tlemi,«so prepričani tožniki in še, da je v tem primeru UKC Ljubljana upravljavec heliporta, tako kot je to za svoj heliport Splošna bolnišnica Jesenice. Tam so predpisali značilne postopke in razmere za varno vzletanje in pristajanje helikopterjev ter zapisali splošna pravila, tudi glede postopkov za zmanjšanje hrupa. Na spletni strani jeseniške bolnišnice najdemo dokument, v katerem glede hrupa piše, naj se piloti izogibajo letenju nad gosto naseljenimi stanovanjskimi objekti na višinah približno 300 metrov, kolikor je to mogoče, upoštevajoč preostali promet in vremenske razmere, ter naj čim dlje vzdržujejo čim večjo (praktično) višino v prihodu.»po odletu naj se čim hitreje vzpenjajo na najvišjo (praktično) višino,«še piše v dokumentu. No, po mnenju družine Jaklič takšnih postopkov tožena stranka ni predvidela oziroma predpisala. 6

7 Slovenske novice Doseg: Stran: 10 Površina: 526 cm 2 2 / 2 ihh iflllt l_i_b ah Hi M K fljk «j _> Bjl> E Bb IBi! e]*j -S &»lil sjh BIL- -~ ^! i HlL-^ \\\\\\^š. h^hi ^_^ l = _^ ^^ ' fv«& J 7

8 Delo Sobota Doseg: Stran: 8 Površina: 301 cm 2 1 / 1 Naši strokovnjaki in avstrijski izvedenec različnih mnenj Malomarno zdravljenje V nadaljevanju sojenja zaradi smrti 16-mesečne malčke se bodo soočili izvedenci* Maribor -»Tudi mama je ležala in vse skupaj opazovala,«je na sojenju zdaj že upokojeni pediatrinji Olgi Krajnc razlagal Milan Čižman, eden izmed članov komisije za izvedenska mnenja medicinske fakultete v Ljubljani. Besede, ki bi gotovo prizadele mater pokojne Žane Suzano Golob, če ne bi naključno manjkaj^ v sodni dvorani. Aleš Andlovic Ker se mati nesrečne deklice, ki je pred dobrimi sedmimi leti umrla med prebolevanjem rotavirusa, ni mo la sama braniti, ji je v bran stopila kar sodnica Sonja Krajnc:»Izvedenec, če bi prebrali spis, bi vedeli, da je mama pokojne deklice venomer opozarjala sestre in jih rotila, naj hčerkici vendarle pomagajo. Zato vas naprošam, da imate v prihodnje tudi delček spoštovanja do staršev.«postopek v sklepni fazi Postopek zaradi malomarnega zdravljenja, kar tožilec Darko Simonič očita takratni dežurni zdravnici na mariborski pediatriji, se po sedmih letih preveša v sklepno fazo. Sodišče ima na mizi dve izvedenski mnenji. Tisto, ki so ga sestavili ljubljanski strokovnjaki Milan Čižman, Franc Sterle in Štefan Grosek, ščiti in z vsemi štirimi brani ravnanje Olge Krajnc. Toda tožilstvo je že pred časom pridobilo tudi mnenje dunajskega profesorja Petra Voitla, ki trdi ravno nasprotno in močno obremenjuje tako zdravnico kot tudi ostalo zdravniško osebje, ki je tragične noči delovalo v mariborski pediatriji. Ker si izvedeniški mnenji nasprotujeta, je sodnica Sonja Krajnc odredila soočenje izvedencev.»srčika problema je stopnja dehidracije. Zdravnica je ugotovila, da je bila dehidracija srednja, jaz mislim, da je bila dehidracija huda. Za oceno stopnje dehidracije obstaja po bernski lestvici dvanajst kriterijev in enajst od teh je kazalo na to, da gre za hudo dehidracijo,«je sodišču s pomočjo prevajalke razlagal Peter Voitl. Slovenski strokovnjaki, v imenu katerih je skoraj vseskozi govoril Štefan Grosek, so ostali pri svojih trditvah:»otrok je bil zmerno dehidriran, potem je dežurna zdravnica Olga Krajnc naredila pravilno.«avstrijski profesor je le odkimava., si zapisoval navedbe slovenskih strokovnjakov, zatem pa slovenske strokovnjake povprašal:»kot trdite, se otroci, zatem ko dobijo infuzijo, zbudijo. In zakaj se potem to ni zgodilo?«slovenskim izvedencem je vprašanje kar nekoliko vzelo sapo, sledilo je nekaj sekund smrtne tišine. Da ne bi izpadli popolni nevedneži, so na površje potegnili encefalitis (vnetje možganskega tkiva). To bi po mnenju Slovencev zakrivilo smrt male Žane, a se Voitl z njihovim mnenjem ni strinjal. Tudi vsa pregovarjanja in nizanja argumentov niso pomagala, izvedenci so ostali vsak na svoji strani. Brez konkretnih odgovorov Je pa bilo v sodni dvorani čutiti napetost, še posebej, ko so slovenski strokhvhjaki besedičili, ne da bi sploh odgovorili na zastavljeno vprašanje. Veliko govora je bilo glede izjemno nizke telesne teže in povišanega bitja srca.»sodišče odloča tudi na podlagi življenjskih izkušenj. A se pri zdravniku, ki dobi otroka starega 16 mesecev z vsega sedmimi kilogrami telesne teže, ne vklopijo alarmni znaki, da bi odredil redno spremljanje vitalnih funkcij otroka na oddelku?«je zanimalo sodnico Krajnčevo. A konkretnega odgovora od slovenskih izvedencev ni dobila. Olga Krajnc zanika očitke tožilstva. Foto Aleš Andlovic 8

9 Delo Doseg: Stran: 2 Površina: 489 cm 2 1 / 2»Elita je izgubila občutek za sočloveka«pogovor Dušan Keber ob tednu Rdečega križa o delu največje humanitarne organizacije pri nas - Povečanje solidarnosti v zdravstvu Ljubljana - Danes se končuje teden Rdečega križa (RK). O delu te organizacije smo se pogovarjali z njenim predsednikom Dušanom Kebrom, ki seje pred kratkim spet angažiral na ministrstvu za zdravje, ki gaje nekoč vodil, ob pripravi nove zdravstvene reforme. Barbara Hočevar Zakaj teden Rdečega kriza? Teden RK se bo začel na rojstni dan ustanovitelja tega gibanja Henryja Dunanta. Ta teden se javno predstavljamo v številnih krajih z različnimi dejavnostmi, s katerimi želimo vzbuditi pozornost na to, kar počnemo, in privabljamo nove prostovoljce, člane, krvodajalce in donatorje. Pripovedujemo, da smo velika humanitarna organizacija, ki vsako leto pomaga na različne načine vsakemu desetemu Slovencu, vendar tudi sama potrebuje pomoč, da lahko pomaga drugim. Ta teden je namenjen tudi notranjemu premisleku, ponavljanju zavez in samospraševanju, kako dosledno spoštujemo svoja načela. Seveda pa je teden RK tudi čas, ko s posebno poštno znamko, s katero nam pomaga država, zbiramo del sredstev, ki jih namenjamo za pomoč. Ste največja humanitarna organizacija, ki opravlja tudi veliko javnih pooblastil. Bi lahko razvrstili svoje dejavnosti? Najpomembnejše je naše prostovoljno delo v dobro vseh, ki potrebujejo pomoč, saj smo prav zaradi njih humanitarna organizacija, ki pred 150 leti ni nastala po volji neke države, ampak zaradi posameznikov, ki jim ni bilo vseeno, da na vsakem koraku srečujejo trpeče ljudi. So pa njen ugled, sto milijonov prostovoljcev po svetu (in več kot sto tisoč v Sloveniji), razširjenost mreže, s katero po potrebi sežemo do vsake hiše in družine, razlogi, da države RK sprejemajo kot partnerja na socialnem področju in ga vsaj posredno podpirajo z javnimi pooblastili. Z njimi lahko nekatere organizacije RK pridobijo veliko sredstev za lastno delovanje in dolgotrajno stabilnost. Žal ima slovenski RK eno samo tako pooblastilo: da organizira tečaje in izpite iz prve pomoči ter organizira in usposablja ekipe za prvo pomoč. V 25 letih od osamosvojitve je RK organiziral tečajev prve pomoči, ki jih je obiskalo voznikov motornih vozil. V prihodnosti si bomo prizadevali razširiti znanje iz prve pomoči med čim več ljudi. Že dolgo smo prisotni v šolah, in sicer od osnovne šole dalje, želimo pa si, da bi to znanje vključevalo vse šolarje. Tudi vozniki bi morali osveževati svoje znanje. Danes je prva pomoč drugačna, kot je bila pred 30 leti. Krvodajalstvo je drugo pomembno pooblastilo, pri katerem pa moramo polovico sredstev, več kot pol milijona, zagotoviti sami. Seveda je krvodajalstvo naloga, ki na najboljši mogoči način dokazuje človekoljubno povezavo med prostovoljci, ki vsako leto privabijo dovolj krvodajalcev, in petdeset tisoč ljudmi, ki vsako leto darujejo kri. Tretje pooblastilo je pripravljenost in ukrepanje v primeru nesreč. Vključeni smo v civilno zaščito in imamo več kot sto ekip laične prve pomoči, za katere si prizadevamo, da bi se izkazale za potrebne tudi v obdobjih brez nesreč. V teh ekipah so naši najmlajši prostovoljci, ki si najbolj želijo, da bi družba pogosteje pokazala, da jih potrebuje. Marsikdaj jih angažirajo na športnih dogodkih, ob množičnem prihodu beguncev pa so se izkazali za nujne. Javno pooblastilo imamo še pri iskanju pogrešanih. Med begunsko krizo jeseni 2015 smo imeli veliko dela z združevanjem družin, ki so na poti razpadle. V 90. letih, v času množičnega prihoda beguncev iz Bosne, je RK razdelil milijon kartic, s katerimi so ljudje iskali pogrešane. Zdaj se ukvarjamo s posameznimi primeri, vendar se razmere hitro lahko spremenijo. Zaznavate manj krvodajalstva v zadnjih letih? Nekoč so bile organizirane velike akcije, zaposleni so za sodelovanje dobili prost dan, zdaj tega ni več. Krvi zberemo dovolj, nekaj je celo ostane za predelavo. Počasi se odmikamo od velikih kampanj, naklonjeni smo ciljnemu iskanju, na primer dajalcev z redkimi krvnimi skupinami. Žal nismo samozadostni pri zbiranju plazme. Lani, ko ste postali predsednik, ste napovedovali nove programe in pomladitev organizacije. Trudimo se na več načinov. Nedavni pristop je program zbiranja hrane po trgovinah, kjer bomo zaradi velikega obsega prej ali slej potrebovali nove moči, hkrati pa je nekajurno delo pred trgovinami s hrano nekaj, kar bi utegnilo zanimati dijake srednjih šol, saj je naloga dobro definirana, zanimiva in kratkotrajna. S pomočjo Zavoda za šolstvo vzpostavljamo stike z ravnatelji srednjih šol. Upamo, daje to ena od metod za privabljanje mladih prostovoljcev. Razmišljamo o mreži mladih inštruktorjev, ki bi lahko omogočili določeno število brezplačnih inštrukcij za otroke iz socialno deprivilegiranih družin. Da bi lahko povečali število mladih prostovoljcev, bi bilo pomembno, da bi družba na različne načine priznavala to delo. Slišati je, da je kriza minila in nam gre bolje. Ali to opažajo tudi vaši prostovoljci, ki sodelujejo z ljudmi na terenu? Nobene verodostojne analize nimamo za oceno, ali gre za premik na bolje ali na slabše. Če se BDP povečuje, to še ne pomeni, da bi bili revni na boljšem. Če bi videli graf, ki prikazuje zviševanje dohodkov od najnižjih do najvišjih, bi se zgrozili. Vsaj ljudi prejema minimalno plačo ali manj, kar pomeni, da več kot tretjina vseh zaposlenih živi v revščini. RK pomaga s hrano ali drugače okoli ljudem. To pomeni, da tudi skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami ne dosežemo vseh ljudi v stiski, poleg tega naša pomoč tudi m dovolj velika. Podatki kažejo, da smo izgubili srednji razred, saj ima skoraj 80 odstotkov zaposlenih, ki jih obravnava davčna uprava, plačo nižjo od povprečne. Pa brezposelnost, povečevanje prekarnega dela... Ne 9

10 Delo Doseg: Stran: 2 Površina: 489 cm 2 2 / 2 vem, ali lahko govorimo o tem, da se vsem ljudem življenjski standard izboljšuje. Res je manj brezposlenih kot pred nekaj leti, a kaj, ko mnogi zaposleni hodijo na RK, ker imajo plače, s katerimi ne morejo preživeti svojih družin. Ob vsem tem so gospodarstveniki za večjo fleksibilnost v zaposlovanju. To pomeni še več prekarnega dela, lažje odpuščanje, še nižje plače; poleg tega so nekateri za odpravo minimalnih plač. Gospodarska in finančna elita je izgubila občutek za sočloveka. To ne velja za veliko večino drugih, pri njih se sočutje ohranja. Problematična je torej manjšina, ki pridiga, da je vsakdo sam kriv, da je neuspešen, in ga napotuje na humanitarne organizacije. Hkrati pa prezira, da za delovna mesta, ki jih potrebuje, ponuja mizerne plače. Ob takem ravnanju sama ustvarja reveže. Miselnost, da velike socialne razlike niso problem, postaja sprejemljiva. Pred kratkim ste se spet angažirali na ministrstvu za zdravje. Moja funkcija predsednika RK je prostovoljna in ni vezana na urnik in tudi na ministrstvu za zdravje sem prevzel časovno omejeno zadolžitev, ki mi je ljuba, ker zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju povzema bistvo mojih prizadevanj zadnjih 15 let v zdravstvu: povečanje solidarnosti. Je pa ta naloga naporna, zahtevna in stresna, ker tudi pri njej doživljam nasprotovanja na ravni bogati - revni, nasprotovanja temu, da bi revnim ljudem prenehali jemati deset ali dvajset evrov na mesec več, zato da premožnejši lahko plačujejo manj. Ste optimistični, da se bo reforma tokrat uveljavila? Pripravljali ste jo kot minister in še številni vaši nasledniki, a je še ni. Nisem prepričan, da so bili moji nasledniki razen sedanje ministrice, posebno aktivni na področju, ki ga omenjam: pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja. Sem pa optimističen, in to zato, ker si je sedanja vlada to reformo zapisala med svoje cilje in bo za njen rezultat na bodočih volitvah bistveno to, ali jo bo sposobna speljati skozi parlament.»s hrano ah drugače pomagamo več kot ljudem, a ne dosežemo vseh ljudi v stiski«dušan Keber Foto Blaž Samec 10

11 Delo Doseg: Stran: 10 Površina: 50 cm 2 1 / 1 O BESEDA TEDNA Bolnišnica Topolsica se ze dlje časa spopada s hudimi likvidnostnimi težavami, kajti njena tekoča sredstva ne zadostujejo za plačilo vseh obveznosti. Bolnišnica ima neporavnane obveznosti do dobaviteljev, dobavitelji ustavljajo dobavo zdravil in vlagajo izvršbe, ogroženo je bilo tudi izplačilo plač za april. Jasno, da je zato izvajanje dejavnosti zelo moteno. Naposled je vlada v četrtek sprejela sklep, da bolnišnici Topolsica zagotovi evrov za poplačilo izvršb in izplačilo aprilskih plač. Po sklepu vlade mora ministrstvo za zdravje najkasneje konec junija pripraviti sklep o pripojitvi bolnišnice k splošni bolnišnici Celje in odlok o preoblikovanju te. Kot vemo, je bolnišnico Topolsica skorajda pokopala 8,5 milijona evrov vredna naložba v energetsko sanacijo in obnovo zgradbe. 11

12 Dnevnik Sobota Doseg: Stran: 17 Površina: 368 cm 2 1 / 1 DALJNOGLED Ne kaosu, f Mag. Janez TrSan Bolj ko vlada RS oblikuje ukrepe za tako imenovano zdravstveno reformo, več je kaosa in zmede v zdravstvu. Najpomembnejši vzrok za to je, da je zgodba v zvezi s transformacijo zdravstva še vedno na ravni ideološkega konflikta, namesto da bi bila zdravstvena reforma vsebinska in konceptualno zasnovana na strokovnih, celovitih in dolgoročnih rešitvah ki morajo operacionalizirati ustavna določila, daje Republika Slovenija (RS) tudi socialna država, katere bistveni element je javno zdravstvo za vse državljane. Že zdavnaj je ta problem presegel ministrstvo za zdravje. Predsednik vlade ni opravil svoje naloge in izpolnil odgovornosti do državljanov RS. Najprej bi moral prav on osebno predstaviti vsem Slovencem oceno stanja, kot ga on razume, in na tej podlagi v skladu s sistemsko teorijo organiziranja velikih in kompleksnih družbenih sistemov določiti politiko s cilji ter strategijo reševanja. Ker predsednik vlade ni opravil te svoje strateške vloge in naloge, v zdravstvu prevladuje kaos in brezvladje ter boj za fevde, ki na površino prinaša psihopatijo, kadre»generale in strokovnjake«, ki ne čutijo prav nikakršne odgovornosti za zdravje in dobro ter uspešno državo. Za psihopatijo je značilno, da njeni»generali in strokovnjaki«ščuvajo državljane enega proti drugemu, inpapopolna odsotnost etike in empatije. Nujen je popoln zasuk od take prakse in take politike v smer demokracije in zdravega tržnega tekmovanja ter odgovornosti na vseh ravneh Za tak zasuk je nujno potrebno tudi znanje o teoriji velikih in kompleksnih družbenih sistemov ter tudi široko in multidisciplinamo znanje Vsako poenostavljanje je nedopustno. javno zdravstvo mora upravljati država, notranje pa mora biti tako organizirano, daje sistem čim bolj ekonomsko učinkovit, kar se doseže edino s tržnim tekmovanjem vseh izvajalcev v javnem zdravstvu, tako kot je normalno v tržnem gospodarstvu. da demokraciji in poštenemu tržnemu tekmovanju V nadaljevanju navajam le nekaj bistvenih točk take preobrazbe. l Vsi izvajala javnega zdravstva morajo poslovati na t. i. internem trgu in biti v celoti odgovorni za svoje delo in poslovanje. To bomo dosegli»čez noč«tako, da bodo upravljala (to so občine in država) subsidiamo odgovorni za tiste izvajalce, kijih upravljajo. To pomeni, da morcgo vsi upravljata' nositi tudi posledice izgub. Zdaj se izgube v bistvu socializirajo, kar pomeni, da jih plačujejo vsi državljani s prispevki za zdravstvo. Primer V letu 2016 imajo zdravstveni zavodi za okoli 50 milijonov evrov izgub. kijih morajo pokriti upravljala iz svojih sredstev. Ob tem je treba sredstva za osnovno zdravstveno varstvo prenesti na občine z ZZZS. Če upravljala javnih zdravstvenih izvajalcev ne bodo čutili neposredne odgovornosti za svoje upravne odločitve, so vsa druga prizadevanja zaman. 2. Vsi izvajalci javnega zdravstva, od zavodov do koncesionarjev (načeloma tudi zasebnikov), morajo vsako leto posebej pridobiti programe in denar zanje na t. i. konkurenčnem enakopravnem trgu, po pogodbenih načelih. Prav noben izvajalec ne more biti izločen s tega trga. Seveda pod pogojem, da vlada RS skupaj s parlamentom predhodno določi program zdravstvenih storitev, kijih mora (.') država zagotavljati vsem svojim državljanom, in t. i. mrežo izvajalcev za celotno BS. Politično prerekanje o trajanju koncesij je v celoti neproduktivno in nazorno pokaže stanje duha pri nas (predvsem v politiki). Cilj mora biti popolnoma izenačiti izvajalce v zdravstvu glede odgovornosti s podjetništvom v tržnem segmentu gospodarstva. Tudi pri oblikovanju mreže zdravstvenih storitev je nujno upoštevati doseganje ekonomske racionalnosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev, Id ima tudi svojo ceno in ki seje morajo zavedati in jo nositi upravljala, tako na občinski ravni kot na ravni celotne države. 3. Kontrolo kakovosti vseh izvajalcev, v ožjem in širšem smislu, mora zagotavljati državni oblastveni organ. To tudi pomeni, da je nujno transformirati zdravniško zbornico, ki opravlja izključno cehovske pristojnosti. Brez take oblastvene vloge države glede kontrole dela zdravstvenih izvajalcev ne bi učinkovito deloval t i odločitveni krog kije ključnega pomena za razvoj celotnega zdravstvenega sistema. 4. ZZZS je lahko le t.i. zdravstvena blagajna, ki opravlja menjavo dela po navodilih vlade in parlamenta. 5. Vlada in parlament RS morata v čim krajšem času zagotoviti vsaj 5 odstotkov več zdravnikov, kot jih potrebuje zdravstveni sistem. 6. Vlada mora vsako leto razpravljati o uresničevanju svoje zdravstvene politike in sprejeti ustrezne ukrepe, vključno s tem, kako bo pokrila izgube zdravstvenih izvajalcev, ter o tem poročati parlamentu. Na koncu bi svetoval»generalom in strokovnjakom«, ki so najbolj glasni ali pa odgovorni za razvoj našega zdravstvenega sistema, vsaj nekaj znanja in včdenja o globalnih družbenoekonomskih in političnih problemih o zdravstvenih sistemih na svetovni ravni, in pa vsaj branje znanih avtorjev in nobelovcev, recimo Josepha Stiglitza. Vsekakor je treba upoštevati tudi to, daje ameriška gospodarska zbornica, ki deluje za našo državo, sklenila sodelovanje z našo ekonomsko fakulteto in Univerzo v ljubljani in tudi donirala omenjeni javni univerzitetni ustanovi evrov, predvsem z namenom amerikanizacije in neoliberalizacije našega zdravstvenega sistema. Upoštevanja vredna je tudi informacija, da je ameriško združenje zdravnikov vedno nasprotovalo temu, da bi v Ameriki uvedli javno zdravstvo za vse državljane. Naj na koncu tega pisanja jasno in glasno ugotovim, da v RS nimamo političnega in intelektualnega nosilca uspešnega javnega zdravstvenega sistema (izjema sta le ddr. Rudi Rizman in dr, Dušan Keber), zato žal nimamo prav nikakršnih možnosti za t. i. zdravstveno reformo v korist vseh državljanov RS. x magjaneztršanje upokojeni svetovalec za javni sektor Javno zdravstvo mora upravljati država, notranje pa mora biti tako organizirano, da je sistem čim bolj ekonomsko učinkovit, kar se doseže edino s tržnim tekmovanjem vseh izvajalcev v javnem zdravstvu, tako kot je normalno v tržnem gospodarstvu. 12

13 Dnevnik Doseg: Stran: 1 Površina: 29 cm 2 1 / 1 Zdenka Čebašek Travnik predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Vedno bolj vidim, da v zdravstvu ne bo šlo brez večjega vključevanja zasebne pobude, vendar ne na račun solidarnosti in dobre dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse prebivalce. O 14 13

14 Dnevnik Doseg: Stran: 13 Površina: 181 cm 2 1 / 1 ODŠKODNINA Vmesna sodba o hrupu reševalnih helikopterjev Sodnica bo najprej z vmesno sodbo odločila, ali zdravnikova družina, ki jo moti hrup bližnjega heliporta, na katerem pristajajo reševalni helikopterji, toži pravo stranko. Ljubljana. V petek se je na ljubljanskem okrožnem sodišču zelo hitro končala prva etapa sojenja, v katerem tožniki od ljubljanskega kliničnega centra zahtevajo evrov odškodnine zaradi hrupa, ki ga povzročajo reševalni helikopterji. Tožnikov je sedem, vsi se pišejo Jaklič, med njimi pa je tudi Ladislav Jaklič, po naših podatkih zdravnik, ki dela prav v ljubljanskem kliničnem centru.»zavrne se druge dokazne predloge, zadeva je zrela za razsojo,«je v le nekaj minutah naroka odločila ljubljanska okrožna sodnica Suzana Ivanič Lovrin in pojasnila, da bo v 30 dneh napisala vmesno sodbo o tem, ali je ljubljanski klinični center odgovoren za hrup, M ga povzročajo reševalni helikopterji. V ljubljanskem UKC namreč trdijo, da niso upravljavci pristajališča, temveč ga upravlja država. Prepeljejo 500 bolnikov na leto Z vmesno sodbo bo sodnica presodila, ali je UKC odgovoren za hrup, šele nato pa bo sledilo morebitno presojanje o utemeljenosti odškodnine. O vsebini tožbe sprti strani ne želita govoriti, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi Jakličevi živeli okoli 80 metrov stran od heliporta, ki je na strehi tretjega nadstropja prizidka diagnostično-terapevtske službe. Tam reševalni helikopterji pristajajo od leta 2013, na ljubljansko urgenco pa prepeljejo okoli 500 bolnikov na leto. Torej več kot enega na dan. Z novim heliportom se je čas prevozov najbolj ogroženih pacientov (predvsem poškodovancev) skrajšal tudi za 15 minut, saj so reševalni helikopterji prej pristajali ob Roški cesti, od tam pa so jih do UKC vozili z reševalnimi vozili. Helikopterji seveda niso neslišni, družino Jaklič pa tako motijo, da se je odločila za tožbo. Kot je razvidno s spletnih strani ljubljanskega okrožnega sodišča, od UKC zahtevajo evrov odškodnine. Ta naj bi se nanašala na nepremoženjsko škodo zaradi neprimernega hrupa in zmanjšanje vrednosti nepremičnine. Pooblaščenka UKC, M zastopa stališče, da UKC sploh ni upravljavec heliporta, je sodišču že na prejšnjem naroku predložila neko drugo sodbo, v kateri naj bi sodišče že odločilo, da UKC ni odgovoren za hrup, vendar pa se druga stran s takšno interpretacijo stanja ne strinja. Pooblaščenec Uroš Leben je tedaj povedal, da so recimo v splošni bolnišnici Jesenice določili pravila za varno vzletanje, pristajanje in zmanjševanje hrupa, UKC pa takšnih postopkov ni predpisal. Na Jesenicah naj bi hrup med drugim zmanjšali tako, da so helikopterjem predpisali, naj letijo čim višje in se med drugim pri vzletu čim hitreje vzpnejo na najvišjo višino. x Ip 14

15 Dnevnik Doseg: Stran: 14 Površina: 971 cm 2 1 / 4 Vprašanje solidarnosti mešamo z lastništvom zmogljivosti Zdenka Čebašek Travnik predsednica Zdravniške zbornice Slovenije / Mojca Lorenčič G Tomaž Skale Prvi mesec na čelu Zdravniške zbornice Slovenije je dr. Zdenka Čebašek Travnik doživela prav vse: afero zaradi višine plače, odstop štirih najožjih sodelavcev in glasovanje o zaupnici na skupščini zbornice - in ostala na svojem novem delovnem mestu. O teh zapletih ne želi več razglabljati in gleda naprej. Dela ima veliko, saj je vodenje zbornice prevzela v času nakopičenih težav v zdravstvu, ki jih želi ministrica za zdravje rešiti s spremembo najpomembnejše zdravstvene zakonodaje. Zdravniške organizacije večini napovedanih sprememb nasprotujejo; nova predsednica zbornice jim pri tem pritrjuje. S čim se trenutno v zbornici največ ukvarjate? Kako vplivati na zdravstveno reformo oziroma kako doseči, da zakoni, ki jih je ministrstvo za zdravje predlagalo, mi se pa z njimi ne strinjamo, ne bi bili sprejeti. Zelo smo nezadovoljni tako z zakonom o zdravstveni dejavnosti kot z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V nobenem primeru naše mnenje ni bilo upoštevano, vsaj v ključnih delih ne. To hitenje, da se zakon o zdravstveni dejavnosti čim prej sprejme, nas zelo skrbi. Mediji največ poročate o spremembi podeljevanja koncesij, skrb pa med nami zbujajo še druge določbe. Predvsem pa smo nezadovoljni, da zdravniki kot glavni izvajalci zdravstvenih storitev pri tem praktično nismo upoštevani. Prva stvar; ki smo se je lotih v odboru za zasebno zdravstvo, je priprava podatkov o zmogljivostih, ki jih imajo zasebniki in bi jih lahko ponudili zdravstvenemu sistemu. Domnevamo, da bi lahko z vključevanjem zasebnikov bistveno skrajšali čakalne vrste, tudi na najbolj občutljivih področjih. Te podatke bomo predstavili verjetno še ta mesec in na to bo politika morala odgovoriti. Javnost zanima, kakšno stališče bo zbornica pod vašim vodstvom zavzela pri vprašanju privatizacije zdravstva. Je po vašem mnenju treba krepiti javno zdravstveno službo ali omogočiti konkurenco izvajakev zdravstvenih storitev? Bojim se, da ne razmišljamo na enak način. Sem za solidarnost v zdravstvu, kar pomeni, da naj imajo vsi ljudje možnost dostopa do zdravstvenih storitev. Vprašanje solidarnosti mešamo z lastništvom zmogljivosti, v katerih se izvajajo zdravstvene storitve. Kako bo to država speljala - ali bodo zmogljivosti v lastni zasebnikov ah države, pa je drugo vprašanje. Za zdaj ne moremo pokazati, da je izvajanje storitev v javnih zavodih boljše, cenejše, varnejše in učinkovitejše, kot je pri zasebnikih, v medijih največkrat slišimo, da želijo zasebniki zaslužiti. S tem v osnovi ne bi smelo biti nič narobe, če izvajajo storitve na predpisani kakovostni ravni. Zakaj gredo ljudje radi h koncesionarjem? Ker dobijo pri njih v okviru javnega zdravstvenega sistema zelo dobro storitev. Vedeti je treba, da je v javnih zdravstvenih zavodih, ki jim sedanja politika daje prednost, najti tudi sistemske, organizacijske in druge napake, M pomenijo netransparentno porabo javnih sredstev. Govorim tudi o tem, da se je določeni zdravstveni zavod z zavarovalnico dogovoril za na primer deset programov, zaposlenih pa ima za sedem programov. Če bi tako delal zasebnik, kaj bi mu očitali? Ali ni dr. Klokočovnik pred leti dobil koncesije za program, pa ni imel niti prostora niti zaposlenih, ki bi to izvajali? V javnih zavodih je to praksa. Zakaj ne bi uredili sistema tako, da bi se vsakdo, ki ima zmogljivosti, lahko pogajal za program? Brez favoriziranja enih ah drugih. Pri tem bi bili bolniki na boljšem, ker bi bilo delujočih programov več. Kaj se dogaja v javnem zdravstvu? Ker imajo programov več, kot 15

16 Dnevnik Doseg: Stran: 14 Površina: 971 cm 2 2 / 4 imajo zaposlenih, lahko stvari opravijo samo tako, da nekateri zdravniki delajo preveč in imajo zato tudi visoka izplačila. V javnosti se graja zdravnike zaslužkarje, ne graja pa se stopnje prej, tistega, ki je tako razporeditev denarja omogočil. Kot varuhinja človekovih pravic ste opozarjali, da zdravniki ne bi smeli delati več, kot je zakonsko določeno. Vas zdaj, ko ste predsednica zbornice, ne moti več, če zdravniki toliko delajo, ali ni to nevarno za bolnike in zanje? Seveda me moti. Zavzemam se za to, da bi bile vloge zdravnikov jasno določne: da se ve, da na primer delaš 20 ur na teden v javnem zavodu in 28 ur v zasebnem, skupno torej 48 ur, kolikor bo pač določena zgornja meja za delo zdravnikov po direktivi EU o delovnem času, ki se pri nas šele uvaja. Moje nasprotovanje predolgim delovnikom zdravnikov pa ostaja enako ves čas in se s spremembo položaja ni spremenilo. Zdravniki si prizadevajo, da bi bilo čim manj omejitev dela. Zdravniki nasprotujejo temu, da jih delodajalec omejuje, kje lahko še delajo. Takšna omejitev je nesmiselna. Da si zaposlen in plačan za osem ur in potem delaš osem ur še nekje drugje, pa se mi ne zdi prav. Sploh, če tako delaš vsak dan. Kakšen je vaš odnos do zdravilstva: ali se lahko zdravniki ukvarjajo z znanstveno nedokazanimi metodami? Znanstveno nepreverjene metode je za kratek časopisni članek težko pojasniti. A če pogledamo psihoterapijo, M je priznana metoda in za katero zavarovalnica plačuje, ima približno take znanstvene utemeljitve, kot jih imata ajurveda ali kitajska tradicionalna medicina. Gre za izkustvene in/ali konsenzualne ugotovitve, M jim ljudje in tudi zdravniki zaupamo. Zdi se mi prav, da se zdravnikom in nekaterim drugim zdravstvenim delavcem omogoči ukvarjanje z njimi, zato da bodo ljudje vedeli, pri čem so in pri kom so. Želim, da se stigma integrativne medicine razrahlja in se bodo zdravniki upali in znali pogovarjati z bolniki o tem, kakšne oblike zdravljenja poleg šolske medicine še uporabljajo. V ta namen nameravamo pri zbornici pripraviti predavanja, na katerih bodo zdravniki, ki te metode uporabljajo, te predstavili kolegom. Kako bi bolnike zaščitili pred šarlatani, tudi v zdravniških vrstah? Pomemben je strokovni nadzor. Če se zdravnik ukvarja s homeopatijo in mu tega ni treba skrivati, je odgovoren tudi za homeopatski del zdravljenja. Urejena mora biti tudi finančna plat in taka storitev brez računa ne bi smela biti opravljena. Ali bi bilo treba v katerem od aktualnih primerov suma napake pri zdravljenju te postopke speljati drugače? Ni prav, da se stvari razplamtevajo po medijih, še preden se strokovno raziščejo. Pa ne gre le za zaščito zdravnikov, ampak tudi za to, kaj ob tem doživljajo bolniki, svojci in tisti, ki jih podobno zdravljenje morda še čaka. Zavzemam se za to, da se v takih primerih takoj uvede strokovni nadzor in se ugotovitve analizira, šele potem pa se javnosti korektno sporoči, kaj je bilo narobe: ali je imel zdravnik premalo znanja, ali je bila pokvarjena aparatura ali kaj drugega. To je edina pot, da se bo povečalo zaupanje v zdravstvo. Pri nadzoru imamo problem, M ga bo treba rešiti tudi na zakonski ravni. Zdravniška zbornica ima javna pooblastila za nadzor nad zdravniki. Mi ne moremo nadzorovati nekega oddelka, ampak potrebujemo ime zdravnika, za katerep obstaja sum, da je pri zdravljenju bolnika naredil napako. V nekaterih primerih je to zelo zapleteno, ker je na primer vpletenih veliko zdravnikov. Težko je ugotoviti, ali je kateri od njih naredil napako in kateri. Potrebovali bi nekoga, ki bi imel po zakonu pravico ugotavljati, kaj je narobe v sistemu. Te možnosti zdaj ni in naj bi jo uvedlo ministrstvo s tako imenovanim sistemskim nadzorom. To bo urejeno v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Torej se s predlaganimi spremembami pri nadzoru v zdravstvu strinjate? Uvedbo sistemskega nadzora podpiram. Ni pa jasno, kdo bo ta nadzor izvajal. Omenja se agencija, ki naj bi prevzela celotno področje varnosti in nadzora v zdravstvu, a bodimo odkriti, načrtov za agencijo še nismo videli. Neodvisne nadzorovalce bi morali vzeti iz delujočega zdravstvenega sistema, kar bi pomenilo, da bi bilo tam zdravnikov še manj ali pa ne bi bili v celoti neodvisni. Tega še nismo domislili in to je pri majhnem številu zdravnikov, kot je pri nas, težko narediti. Kaj si mislite o tem, da bolniki čakajo celo na operacijo in obsevanje pri raku? To je katastrofa. Pri boleznih, pri katerih je okrevanje odvisno od čakalne dobe, čakanja ne bi smelo biti oziroma bi bilo treba upoštevati najdaljšo sprejemljivo čakalno dobo. Zbornica se bo v reševanje te problematike dejavno vključila. Ponudili bomo katalog storitev zasebnikov, ministrstvo pa bo presodilo, kaj bi si s tem lahko pomagali. Drugače pa se zbornica ne more vključiti, saj nimamo vzvodov za to. Če ostaneva pri raku prostate, pri katere m bolniki več mesecev čakajo na operacijo, ne poznam zasebnih izvajalcev, ki bi lahko ponudili operacije. Če bi bila omogočena zasebna pobuda, vam 16

17 Dnevnik Doseg: Stran: 14 Površina: 971 cm 2 3 / 4 povem, da bi v treh letih delovala bolnišnica, M bi se s tem ukvarjala. Osnovni problem je, da je urologov v Sloveniji premalo; to pomeni, da bi v tak center povabili urologe, ki zdaj delajo v javnih zavodih in bi s tem samo zmanjšali te zmogljivosti. Ne razumem, kako bi to povečalo število urologov v Sloveniji? Ali pa bi uvozili urologe iz tujine? Morda pa bi bili pripravljeni priti tuji vlagatelji, kot je turška veriga Aribadem. Če bi zdravniki znali govoriti slovensko in dobro opravljati storitve, zakaj ne bi smel biti investitor iz tujine? Če država ugotovi, da manjka 50 urologov, ki jih je nemogoče izšolati prej kot v desetih letih, ali bomo pustili, da ljudje umirajo za rakom prostate ali bomo naredili nekaj, kar jim lahko situacijo olajša? Izberite. Bolj ko se poglabljam v te stvari, bolj sem prepričana, da ne bo šlo brez večjega vključevanja zasebne pobude, vendar ne na račun solidarnosti in dobre dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse prebivalce. Ali se strinjate z ukinitvijo opolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Načelno se s tem strinjam, vendar mi manjkajo zanesljivi podatki, kako bi se ta izpad sredstev nadomestil. Če odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomeni manj pravic za zavarovance, pa nisem za ta korak. x Bolj ko se poglabljam v te stvari, bolj sem prepričana, da ne bo šlo brez večjega vključevanja zasebne pobude, vendar ne na račun solidarnosti in dobre dostopnosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce. 17

18 Dnevnik Doseg: Stran: 14 Površina: 971 cm 2 4 / 4 i * _.^ i^ K a_\\w\ - E i'! ffii i ^a^mi. '^^^m i^^^^m *_} J )jimm\\\\\\\\\\\\wsik^!t^^^^^^^^^^^^^^^ rmrn^-mm. \\\\\\\\\\WWW * J^^^v#! JEVIKiv4a_^^^^^^^l l_p9^^. i -^^_9 F^^ * *^^Rffii_^ J : bkssbes^^^^^^^^^^^b w ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~^^~ m^^^^^^^^^bmmmi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^b 18

19 Dnevnik Doseg: Stran: 2 Površina: 318 cm 2 1 / 1 POLITIKA / VOX POPULI Manjše razlike med vodilnimi in zasledovalci Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je nekoliko presenetljivo postreglo s slabšimi ocenami vodilnih na razpredelnici in večinoma boljšimi ocenami drugih politikov. Na čelu lestvice ostaja Borut Pahor, a je ocenjen nekoliko slabše kot prejšnji mesec, kar velja tudi za Violeto Bule, ki mu je tik za petami. Tretja je Tanja Fajon z enako oceno kot prejšnji mesec. Milan Brglez in Dejan Zidan sta ocenjena opazno boljše kot aprila, največji skok na razpredelnici pa je naredila Ljudmila Novak, ki se je povzpela za štiri mesta in je šesta. Zoran Jankovič z boljšo oceno ostaja na sedmem mestu, pred Luko Mescem in Mirom Cerarjem, ki je pridobil tri mesta. Goran Klemenčič je izgubil pet mest in je končal na dnu zgornjega dela razpredelnice, opazno pa je padla tudi Violeta Tomič, in sicer za štiri mesta. V spodnjem delu lestvice ni večjih premikov - Anja Kopač Mrak je pridobila dve mesti, Kari Erjavec pa je padel za tri mesta. Družbo najbolj priljubljenih zapuščata Milojka Kolar Celarc in Janez Janša. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Vinko Gorenak in Jožef Horvat, ki so ju anketiranci največkrat predlagali. x nd Ocene politikov poda Ninamedia. pov. ocena od 1 do S šmhaka. -.. W Borut Pahor \p 3,45-0,06 2. j t Violeta Tis/ Bu J&L 3,39-0,02 3. Tanja mm 3,21 o ' IJI Brglez JO 3,17 * 5- ŠT\ Dejan fv$\ Zidan ' c +0,15 jaj^ 3,04 +0,14 O. Ljudmila W*3f Novak Jd^C 2 85 / #2!$ Zoran JriS.iM - Jankovič * +0,1S jjcšgjl 2,79 +0,06 O. 0t^ Lu ' <a Mesec 2,78 +0,07 9- #TVl^ Miro Wf^ Cerar JS^T 2,77 * +0, f~\ Igor fjs^ Šoltes JjL/ 2,76 +0,08 & \fwf Goran Klemenčič %? /.li 17?. - w ym m d Lojze Peterle jmr 2,71 +0, Bk Violeta Fin Tomič VhSfl 2,70-0,02 14«^1 Bojan tffii Dobovšek Wf 2,69 +0, jj^s Mate i Tonin C^^l Yw^ 2,68 * +0,06 An J a Kopač Mrak JKjjT 2, ,16 ^r f 17 /SV Kari \<SI Erjavec \-/ 2,66 -h +0, JSl, "atj 3 fw Han J^jj? 2,65 +0,04 Z O, _BFa? Alenka tf *?] Bratušek Vj? 2,53 +0,15 f Jt_ff * Franc Bogovič AM*L 2-42 * 21. js^) Milojka &fjr Psi +0 ' 07 Kolar Celarc 2,35 / Janez f s^. Janša 1*0 2,24 / 19

20 Večer Sobota Doseg: Stran: 6 Površina: 360 cm 2 1 / 1 A. Nana Rituper Rodez V Sloveniji potrebujemo celovito zdravstveno reformo, predlog zakona o zdravstveni dejavnosti pa tega ne prinaša, je bilo slišati včeraj v Moravskih Toplicah, kjer so zasebni zdravniki in zobozdravniki, povezani v strokovno združenje, na vlado naslovili oster protest. Predlog zakona, sporočajo, ne prinaša nobenih izboljšav ne za izvajalce in ne za bolnike. Opozarjajo, da neenakopravno obravnava slovenske zasebne zdravnike in zobozdravnike v primerjavi z javnimi zavodi in tujimi ponudniki ter na diskriminacijo mladih zdravnikov in zobozdravnikov. Predlog zakona po njihovem mnenju omejuje delo zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov, poleg tega je v nasprotju z ustavo in evropskim pravnim redom. Kot je povedala Helena Mole, predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, najodločneje nasprotujejo uzakonitvi prednostne pravice javnih zavodov do izvajanja zdravstvenih storitev, kajti, kot menijo, novi predlog onemogoča podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. "Ta ukrep je v nasprotju z evropskim konkurenčnim pravnim okvirom, saj evropski predpisi vsem ponudnikom zagotavljajo svobodo opravljanja storitev, svobodo ustanavljanja in prepovedujejo omejevanje konkurence." Po drugi strani pa, opozarjajo, lahko določene storitve, ki jih izvajajo le javni zavodi, za slovenske zavarovance v breme slovenske zdravstvene blagajne opravljajo tudi tuji zasebni izvajalci, in to v Sloveniji in tujini. Zdravljenje slovenskih zavarovancev v tujini je zdravstveno zavarovalnico v zadnjih treh letih stalo več kot milijon evrov. Podeljenih rekordno malo koncesij ZDRAVSTVENA REFORMA Na podeželju bo se manj zdravnikov V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov so, nezadovoljni s predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti, na vlado naslovili oster protest Po podatkih, ki jih navaja strokovno združenje, je bilo v mandatu aktualne vlade podeljenih rekordno nizko število koncesij, hkrati pa so čakalne dobe najdaljše. Opozarjajo na diskriminacijo mladih zdravnikov in zobozdravnikov, saj v skladu z zakonom pet let po pridobitvi licence, torej dovoljenja za samostojno delo, ne bodo mogli dobiti koncesije in imeti lastne ambulante. Po drugi strani pa bodo lahko v Sloveniji, skladno z načelom prostega pretoka storitev in načelom svobode ustanavljanja, zasebne ambulante ustanavljali mladi zdravniki in zobozdravniki iz drugih evropskih držav. To lahko slovenske mlade zdravnike še bolj spodbuja k odhodu v tujino. Moletova je dodala, da vsako leto iz Slovenije odide vsaj 24 mladih in tudi izkušenih zdravnikov, še vsaj desetkrat več pa jih o tem razmišlja. Novi predlog onemogoča podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem Ne strinjajo se, da zaposleni zdravniki in zobozdravniki ne bi mogli delati pri drugem delodajalcu pod enakimi pogoji. Želja zdravnilcov koncesionarjev je, da bi si lahko zdravnik izbral način, kako bo delal, da si bolnik sam izbere, h kateremu zdravniku bo šel, in da mu zavarovalnica stroške zdravljenja povrne. Vsako leto iz Slovenije odide vsaj 24 mladih in tudi izkušenih zdravnikov. Potrebovali bi dva zdravnika Miro Lasbaher, dr. med., iz juršincev opozarja: "Novela zakona bi samo prispevala k temu, da bo na podeželju še manj zdravnikov. Vedno so govorili, da se ne splača imeti v juršincih stalnega zdravnika. Odkar imam jaz ambulanto, na dan sprejmemo več kot 50 ljudi, večinoma starejših in manj mobilnih. Da se ne bi splačalo? Prav nasprotno, po evropskih standardih bi potrebovali dva zdravnika. Pri nas v ambulanti dela še specializantka, ki kot zdravnica tukajšnje ljudi z vsemi njihovimi težavami dobro pozna. Prihodnje leto bo zaključila specializacijo, ampak še pet let po specializaciji ne bo mogla imeti svoje ambulante. Po novem pa naj občina po odhodu zdravnika koncesionarja ne bi mogla podeliti koncesij, ampak se koncesija vrne pristojnemu zdravstvenem domu. Vprašanje je, ali bodo imeli interes za stalnega zdravnika na podeželju." 20

21 Finance Doseg: Stran: 1 Površina: 284 cm 2 1 / 1... BOLNO ZDRAVSTVO... alikoliko milijonov izgubimo,ker vlada stoji križem rok 45 bp^-^^9i ^ ^^ i ^_fl r^ Slovenske bolnišnice še vedno kupujejo koronarne žilne opornice (stente) od dva- do trikrat dražje, kot so zdaj cene v Nemčiji ali na Finskem. 21

22 Finance Doseg: Stran: 4 Površina: cm 2 1 / 3 Kolarjeva in Koprivnikar zavlačujeta z razpisom, mi predrage stente pa še kar fi lijoniza rajo Vsako leto, ko vlada pri stentih ne naredi nič, iz sistema uide še okoli 1,5 rr lilijona evrov javnega denarja preveč Q ANDREJA REDNAK andreja.rednak@ finance. si Slovenske bolnišnice še vedno kupujejo koronarne žilne opornice (stente) od dva- do trikrat dražje, kot so zdaj cene v Nemčiji ali na Finskem. Letno jih zato po naši oceni še kar preplačajo za okoli 1, S milijona evrov. Pozor, toliko denarja zavarovancev bi lahko prihranili! Pa ga pač ne. Ministra za zdravje in za javno upravo Milojka Kolar Celarc in Boris Koprivnikar, ki bi lahko že zdavnaj objavila skupni javni razpis za stente za vse bolnišnice, čakata. Premier Miro Cerar to mirno gleda. Zmigajte se! O preplačevanju stentov čivkajo že vsi vrabci. V Financah smo o tem od novembra 2013 objavili že na desetine člankov. Po prelomnem razpisu UKCL in izrazitem znižanju cen vletu 2014 (cene so se takrat znižale vsaj za polovico) - in ne, bolniki zato niso nič na slabšem, tudi zdaj dobijo kakovosten material svetovnih proizvajalcev -, so vsi spet bolj ali manj zaspali. Cene v tujini so se medtem še močno zniževale. Pri nas ne. Lani je sledila oddaja Tarča na RTV Slovenija o predragih materialih v zdravstvu, ustanovljena je bila parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje zlorabe pri nabavi stentov, več o tem, koga nameravajo zaslišati ta teden, pišemo v sosednjem članku. Nič v letih 2015, 2016, tudi pol 2017 je mimo, pa še nič Ministrstvi za zdravje in za javno upravo sta zvsem tem natančno seznanjeni. Čepravbi lahko pripravili skupni javni razpis za stente za vse bolnišnice že zdavnaj, na primer vsaj v letu 2015, ko je bilo že kristalno jasno, dabolnišnice spijo nalovorikah (www. finance.si/ ), se ni zgodilo nič. Občutnejših prihrankov tako ni bilo. Tudi lani ne. Lani so sicer končno začeli pripravljati skupni razpis, a o njem tudi še v maju 2017 ni ne duha ne sluha. Zdravniki pripravili kriterije In to čeprav so po naših informacijah zdravniki v strokovni komisiji, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravje, že pripravili strokovne kriterije za skupni razpis za stente. Odpadli bodo zastareli stenti BMS (brez zdravila), prav tako menda titanovi, ki sta jih še lani UKC Maribor in SB Celje kupovala po 931 evrovzakos, tamkajšnji interventni kardiologi skupaj z nekdanjim šefom Vojkom Kaničem pa zatrjujejo, da so nepogrešljivi. Toda dva druga interventna kardiologa, Marko Noč in Blaž Mrevlje, sta na preiskovalni komisiji državnega zbora povedala, da teh stentov moderni katetrski laboratoriji po svetu sploh ne uporabljajo več, saj so po velikih mednarodnih raziskavah slabši za bolnike kot stenti DES druge generacije, ki veljajo za zlati standard. Čas bi torej že bil za enotna merila za vso državo, za vse bolnike. Dobavitelji naj se stepejo na razpisu Strokovna komisija je po naših informacijah predlagala tudi zgornje meje dopustnih cen. Ce bi bile te omejene, bi tisti, ki zdaj predrago prodajajo, odpadli brez milosti, če na razpisu ne bi znižali cen. Poleg tega je pričakovati, da se bodo dobavitelji na razpisu»stepli«(tako kot so se leta 2014; morda se bo za dokaj veliko količino stentov (okoli šest tisoč na leto) in obet večletnega posla prijavil in potegoval tudi kak tuji ponudnik, ne pa samo slovenski posredniki za stente multinacionalk, kot so podjetja Mark Medical, Bormia, Progem, Angiomedic, Kastor M.D., Salus, Vasc-med, Animus, Gopharm, Cardio Medical... Pričakovati torej je, dabodo šli s ponudbami precej, precej nižje od 263 evrov za stent DES druge generacije, kolikor je zdaj najnižja cena v Sloveniji (v UKC Ljubljana za stent Orsiro, proizvajalca Biotronik, dobavitelja Bormia). Vsi drugi stenti DES so pri nas dražji od 263 evrov. Ponovimo, zakaj je znižanje cen treba doseči: enaki stenti, kot jih prodajajo slovenski dobavitelji, so v Nemčiji po sto, na Finskem pa po 130 evrov za kos z davkom vred. In ne, to ni babji č vek, kot misli zdaj že nekdanji šef nabave v UKCL Bojan Uran ( Vladna časovnica pomembnejša od prihrankov Kdaj bo torej objavljen skupni razpis, ali bodo določili najvišje dopustne cene in na koliko jihbodo omejili, kaj pričakujejo? Denar odteka zaradi previsokih cen z vsakim dnem, ko ni skupnega naročila, zakaj v vladi ne pohitijo, zakaj zavlačujejo? Ministrstvi za zdravje in za javno upravo:»skupno javno naročilo za nakup materiala za interventno kardiologijo je še v pripravi, zato vam podatkov o naročilu še ne moremo posredovati. Predmetno javno naročilo poleg koronarnih stentov (žilnih opornic) vključuje tudi material za funkcionalno in slikovno diagnostiko (na primer IVUS-kateter in ifr-žice).«lastnega zavlačevanja ne komentirajo, ampak se sklicujejo na komisijo:»strokovna komisija za skupno javno naročanje materiala za interventno kardiologijo je v sklepni fazi priprav tehničnih specifikacij, poteka tudi priprava dokumentacije. Predvidoma do konca majabo komisija končala delo. Vsi postopki priprav potekajo v skladu z napovedano časovnico, določeno s sklepom vlade.«komentar Financ: Po naših informacijah je strokovna komisija svoje že naredila. Slišimo pa, da naj bi bilo ministrstvo za javno upravo (MJU) tisto, ki zavlačuje, poleg tega pa menda tudi nasprotuje temu, da se postavi zgornja dopustna cena stentov. Pa kaj jim je?! S tem bi vendar preprečili ponudbe z zelo visokimi cenami. In naprej, zakaj je treba v razpis za stente tlačiti še preostale materiale za radiologijo oziroma slikovno diagnostiko? Če morda tam strokovni kriteriji še niso pripravljeni, se bo vse skupaj še zavleklo, poleg tega je več možnosti za pritožbe ponudnikov in nove zamude, če gre za različne vrste materialov v okviru enega razpisa. Prav tako niso odgovorili, kdaj bomo razpis sploh dočakali. Se bo še vleklo kot jara kača, tako kot denimo skupni razpisi MJU za zdravila, igle, katetre, rokavice, plenice, kjer po dostopnih informacijah še ved- 22

23 Finance Doseg: Stran: 4 Površina: cm 2 2 / 3 no ni nobenega prihranka? To, da se tudi ta vlada ne zgane in ne doseže prihrankov pri stentih, pa ji ležijo pred nosom, je nesprejemljivo. Tudi zato, ker želi na drugi strani ministrica za zdravje z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti iz žepa zavarovancev in delodajalcev izpuliti še več denarja za zdravstvo. Ministroma za zdravje Milojki Kolar Celarc in za javno upravo Borisu Koprivnikarju se, kot kaže, nikamor ne mudi - skupni razpis za nabavo stentov za vse bolnišnice bo, ko bo - predsednik vlade Miro Cerar pa nič. Časovnica - kako zapravljajo denar za stente Pet slovenskih bolnišnic kupi okoli koronarnih stentov letno strošek okoli Slovenija leta 2012 cene od 800 do milijonov evtov evrov za kos.. letno strošek okoli Slovenija cene od 263 do 500 2,5 milijona evrov evrov za kos,. letno Nemčija ( ) cena okoli 100 evrov za kos Finska ( ) cena okoli 130 evrov za kos 23

24 Finance Doseg: Stran: 4 Površina: cm 2 3 / 3 okoli 150 evrov za kos..,.. milijona evrov možnega prihranka na leto Viri: ocene in podatki Financ RTV Slovenija/Ekstravisor, Združenje zdravstvenih zavodov/intravizor Op.:*gre za cene glavnine stentov z zdravilom (DES druge generacije), nekateri drugi stenti pa so tudi občutno dražji, denimo Optimax po 931 evrov za kos, lani so jih po toliko kupovali v UKC Maribor in SE Celje. 24

25 Finance Doseg: Stran: 5 Površina: 285 cm 2 1 / 1 Kdo se bo še vrtel na ražnju komisije Jelke Godec ANDREJA REDNAK andreja.rednak@finance.si Za ta teden so sklicane kar tri seje parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa stentov, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec. Koga vse bodo zaslišali? Zaslišati nameravajo komercialisti«) za zdravstveni material Katjo Klopčar, eno od tistih zastopnikov proizvajalcev in dobaviteljev, ki že dolgo neovirano hodijo pojavnih bolnišnicah in zdravnikom predstavljajo materiale, novosti in podobno. Nekoč je Klopčarjeva promovirala zasoljene stente in druge izdelke multinacionalke Abbott, ki jih pri nas prodaja podjetje Mark Medical, nato naj bi po naših informacijah prešla na izdelke multinacionalke Medtronic, na primer - pri nas menda tudi zelo drage - perkutane aortne zaklopke. Tudi to je material, ki ga uporabljajo v katetrskih laboratorijih bolnišnic. Pričala naj bi tudi Urška Jurkovič, nekdanja direktorica Emporia Medical (zdaj v stečaju), znana kot žvižgačka policiji o podkupovanju ortopedov in farmacevtov v več slovenskih bolnišnicah, ki so zato več naročali in uporabljali izdelke njenega podjetja. Sodna preiskava v tem primeru je v teku, zaradi številnih dokazov o nakazilih in računih, ki jih je priskrbela Jurkovičeva, je dokaj kmalu pričakovati vložitev obtožnice in sojenje desetim zdravnikom in farmacevtom ter trem komercialistom. Na spletu pa preberite, kdo so obdolženi ( Na preiskovalni komisiji nameravajo ta teden zaslišati tudi dva direktorja slovenskega E^^v 1! _ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~W ~ \~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~\i ~~~~~~~~~~~a~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~m m E ^_^*^A K^_A H K._S t \ _J wa m ~aaam^^^_k. m aaa \ < Predsednica preiskovalne komisije za stente Jelka Godec zna z vprašanji usekati priče, nekatere so si tudi že prislužile opozorilo, da je lažno pričanje pred komisijo kaznivo. in italijanskega Mark Medicala, Aleša Nanuta in Davida Pizzigo. Gotovo ju bodo vprašali, kje je končal vsaj del denarja od močno preplačanih stentov v preteklosti. In kako neki jima je uspelo v slovenskih bolnišnicah nekoč držati štirikrat višje cene, kot so za Abbottove stente veljale v tujini, pri zdravnikih pa takrat doseči okoli 70-odstotni tržni delež. Slovenskemu Mark Medicalu, ki je eden izmed večjih dobaviteljev zdravstvu, sicer v zadnjih petih letih upadajo prihodki, predlanskim jih je bilo za 14,2 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 450 tisoč evrov. Koliko dobička je ostalo v italijanski materi, ni znano. Morebitne premalo plačane davke prek transfernih cen pa bi moral preiskati Furs. Napovedana priča je tudi Boris Cotič, kije bil nekoč poslovodja v Mark Medicalu, nato pa je šel na svoje in mu je leta 2014 s podjetjem Bormia (štirje solastniki) uspel veliki met na razpisu UKCL. Upamo, da ga bodo vprašali, kako je lahko na razpisu UKCL takrat ceno stentov Orsiro znižal za 40 do 60 odstotkovglede na cene, po katerih je prav te stente več bolnišnicam prodajal komaj nekaj mesecev prej. Financam na to vprašanje nekoč ni želel odgovoriti ( Kljub znižanju cen stentov njegovo podjetje še vedno cveti. Predlanskim je imelo že 4,8 milijona evrov prihodkov in 470 tisoč evrov čistega dobička. Komisija dela s polno paro Spomnimo, medtem ko policija in tožilstvo jamrata, kako težko je odkrivati in dokazovati korupcijo v zdravstvu, parlamentarna komisija za stente dela s polno paro. V letu dni od ustanovitve so imeli že 15 rednih in 12 nujnih sej ter že zaslišali številne priče, tudi nekoč odločilne zdravnike za stente, na primer Darka Zormana iz UKC Ljubljana ter odgovorne za nabave v bolnišnicah. Priče so priznale kršenje zakona o javnih naročilih, prekoračevanje razpoložljivih proračunovbolnišnic za stente, favoriziranje določenih materialov in s tem dobaviteljev, ugodnosti v obliki plačil letalskih vozovnic in nastanitev na kongresih v tujini ne samo za zdravnike, ampak celo za njihove družinske člane... 25

26 Reporter Doseg: Stran: 16 Površina: 225 cm 2 1 / 1 NABODALO Hra E_.^ '^ l H ^^^^^^IB^?^-_!^^^^^^^^^^^^^^I ~~~7 Ministrica za zdravje -_.il.ojka KOLAR CELARC je naznanila sum storitve kaznivega dejanja pri poslovanju Bolnišnice Topolšica, kije hudo zadolžena, brez denarja za plače in celo z blokiranimi računi. Nato je sama bolnišnici nakazala denar. Kar se zdi kot metanje denarja v vrečo brez dna, je v resnici spretno nastavljena past: ministrica želi videti, kdo bo denar spravil v žep. s Že drugič v nekaj tednih je na shodu Odbora 2014 prišlo do incidenta, tokrat je bila žrtev novinarka Demokracije PETRA JANŠA. Želela je fotografirati nasprotnike shoda, a je to tako razkačilo enega od njih, da jo je napadel in celo poškodoval. K sreči je posredovala policija, ki je umirila strasti in trdo prijela zgago. Popisala je in odgnala... Petro Janša?! / Vztrajajte na svoji poti, vi ste naša luč, je poslanka Združene levice VIOLETA TOMič zanosno spodbujala Venezuelce. Ne pustite se premamiti kapitalizmu in ne opustite socializma, jih poziva in jim polaga na dušo, da ona še predobro ve, kako je,»kadar zamenjaš socialno državo za nekaj materialnih dobrin«. Venezuelci trenutno nimajo ne enega ne drugega, zato bodo srečo poskušali še s kapitalizmom. s Slovenija je na tekmovanje za pesem Evrovizije v Kijev poslala OMARJA NABERJA. Evropa seje nanj odzvala podobno, kot seje že Slovenija:»Ne, hvala.«s Kdaj bodo volitve, še ni jasno, še manj to, kako bo s strankami v času volitev in kakšno podporo bodo imele. Vseeno predsednik socialdemokratov DEJAN ZIDAN samozavestno napoveduje, da bo v novi vladi SD vodilna stranka. Ni pa nujno, da bo ta vlada dejansko na oblasti - vsaka prava vlada potrebuje vlado v senci. s Cerarjeva vlada je za izrednega člana uprave (beri: politkomisarja) Mercatorja predlagala G REG OR- JA PLANTEUA, trenutnega direktorja rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, sicer pa kader, M prihaja iz Celjskih mesnin. V upravo prinaša edinstveno perspektivo ter kavlje, nože in sekiro. ~s Vod, ki bi moral oditi na misijo Nata v Latvijo, so zdesetkale bolniške odsotnosti. Na MINISTRSTVU ZA OBRAMBO še nimajo končne diagnoze, neuradno pa sumijo, da gre za zelo hudo obliko obolenj zaradi prenizkih dodatkov za sodelovanje v misiji. Edina znana terapija je zvišanje honorarjev. ~~7 Socialdemokrati (SD) so imeli programsko konferenco o svoji viziji mesta Ljubljane. Ta je taka, kot jo ima župan zoran jankovič, ki obvladuje mestni svet, po potrebi tudi s pomočjo celih dveh (!) svetnikov SD. 26

27 Večer - Koroška Četrtek Doseg: Stran: 6 Površina: 270 cm 2 1 / 1 ZDRAVSTVENI DOM Novi programi, pa že vrste Slovenjgraski zdravstveni dom kot prvi zagotavlja zdravstveno nego na domu, pri fizioterapiji že čakalne dobe, novost tudi klinični psiholog, vrača se dispanzer za ženske JASMINA DETELA Zdravstveni dom Slovenj Gradec je letos (ZD) pridobil štiri dodatne programe, ki bodo pripomogli k celostni zdravstveni obravnavi pacientov. To so programi fizioterapije, nege na domu, kliničnega psihologa in dispanzerja za ženske, ki jih je finančno podprla zdravstvena zavarovalnica in prinašajo tudi nove zaposlitve. Novi programi so pomembna pridobitev za celotno regijo, saj slovenjgraski ZD s temi dopolnitvami širi mrežo javne zdravstvene oskrbe. "Naša najbolj pomembna pridobitev je dispanzer za ženske, ki se po 15 letih vrača v ZD. Omogočali bomo tudi izvajanje preventivnih programov na tem področju in izbiro osebnega ginekologa. Potrebe v Mislinjski dolini in širše v koroški regiji so zelo velike, čakalne dobe dolge. Zavarovalnica nam je odobrila pol programa. Pogovori z ginekologom so v zaključni fazi. Delati bo začel predvidoma sredi maja, pacientke smo začeli vpisovati po 8. maju. Sprejmemo jih lahko okoli 2500," pove direktorica Marjeta Vaupot. Želja za prihodnost pa je, da bi ZD V slovenjgraškem ZD že čakalne vrste za fizioterapijo foto: lamina ana a dobil odobritev celega programa. Kot prvi na Koroškem izvajajo program zdravstvene nege na domu. Odobrili so jim zaposlitev treh zdravstvenih tehnikov. Delati so začeli že v začetku letošnjega leta, saj so imeli kader v hiši. To so pravzaprav viški kadra iz dežurne službe, ki so jih prerazporedili. Trenutno imajo okoli 20 uporabnikov oziroma oskrbovalcev, predvsem starejših ljudi, potrebe pa so iz dneva v dan večje. Omogočajo jim denimo oskrbo ran, preveze, meritve vitalnih funkcij, občasno tudi kopanje, umivanje in podobno. Sredi marca so uvedli fizioterapijo, kjer delata dva fizioterapevta. Povpraševanje je veliko, čakalna doba je 30 dni za hitro obravnavo in 160 dni za redno. V ZD delujeta že psiholog in psihiater, pridružuje se jima še klinična psihologinja. "Potrebe so velike, vemo, da je Koroška v vrhu po samomorilnosti. Ljudje se vedno pogosteje soočajo z različnimi stiskami, na tak način jim bomo omogočali celovito obravnavo," pravi Vaupotova. Vse te dejavnosti izvajajo v tretjem nadstropju, ki ga po selitvi javnega zavoda Mocis na drugo lokacijo prenavljajo. Naložba v prenovo jih bo skupaj z nakupom opreme stala okoli 130 tisoč evrov. Slovenjgraski ZD se bo prijavil tudi na razpis Nacionalnega inštituta za javno zdravje za pridobitev centra za krepitev zdravja. "Če bomo na razpisu uspešni, to pomeni nove zaposlitve (diplomirano medicinsko sestro, fizioterapevta in delno tudi psihologa) in nove brezplačne preventivne programe s področja preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja. 25 zdravstvenih domov po Sloveniji bo pridobilo ta center, pričakujemo, da bomo na razpisu uspešni," pojasni Danica Repas, pomočnica direktorice za zdravstveno nego. 27

28 Večer - Koroška Četrtek Doseg: Stran: 7 Površina: 342 cm 2 1 / 1 KADROVANJE V SLOVENJGRASKI BOLNIŠNICI Se Lavre in Čepinova vračata? SLOVENJ GRADEC V nekaj dneh bo znano, kdo bo zasedel prosti delovni mesti inženirja varstva okolja in komunale ter zdravnika internista JASMINA DETELA Slovenjgraška splošna bolnišnica (SBSG) je objavila razpis za prosti delovni mesti inženirja varstva okolja in komunale ter zdravnika internista. Ker razpis na neki način sovpada z dogajanjem v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer svet zavoda za novega direktorja ni izbral zdajšnjega vršilca dolžnosti direktorja Janeza Lavreta, temveč žilnega kirurga Vojka Flisa (kandidatu za novega direktorja mora dati zeleno luč še vlada), se v javnosti pojavljajo namigovanja, da v Slovenj Gradcu "pripravljajo" delovni mesti za vrnitev nekdanjega direktorja in njegove življenjske sopotnice Danijele Cepin. Spomnimo, da je Lavre v UKC Maribor kot vršilec dolžnosti direktorja prišel junija lani iz slovenjegraške bolnišnice ob močni podpori ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Kmalu po njegovem prihodu je na novoustanovljeni delovni mesti svetovalca za kakovost in svetovalca za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja zaposlil Ivana Tandlerja in Čepinovo. Oba sta bila prej zaposlena na podobnem delovnem mestu v slovenjgraski bolnišnici. Vršilka dolžnosti direktorja slovenjgraške bolnišnice Jasna Uranjek omenjena namigovanja zavrača: Ko je Čepinova lani delo raz- jeseni odšla, smo njeno delili med zaposlene znotraj kolektiva. Sredi aprila nas je obiskal inšpektor za varstvo pri delu in nam naložil, da moramo na to delovno mesto nekoga zaposliti. Razpis smo objavili že nekaj dni pred njegovim prihodom, saj smo vedeli, kjer so naše napake." Priznava pa, da je bila Čepinova zelo delovna in da so bili z njenim delom zadovoljni. Na razpis se je sicer prijavilo 42 kandidatov. Pogoje, ki so bili Javornik: "Mi ne kalkuliramo, ne vem pa za Ljubljano" zelo skopi, jih izpolnjuje sedem. Tričlanska komisija je že opravila pogovore z ustreznimi kandidati. Končno besedo pri izbiri ima vršilka dolžnosti direktorja. Poklicali smo tudi Čepinovo in jo vprašali, ali se je prijavila na objavljeni razpis, pa je odgovorila le, da tega ne želi komentirati. Na delovno mesto vodje kakovosti (na katerem je bil do lani jeseni zaposlen Tandler, op. p.) so po besedah Uranjkove že pred časom prerazporedili drugo osebo. Glede Lavreta pa razloži, da je njegovo delovno mesto zdravnika internista v mirovanju, vrne se lahko brez javnega razpisa. Da se lahko kadarkoli vrne v Slovenj Gradec, saj ima tam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nam je potrdil tudi Lavre, ki je bil s pojasnili zelo skop. "V UKC Maribor sem vršilec dolžnosti do 20. junija letos. O moji nadaljnji poklicni poti morate vprašati ministrico za zdravje, ki mi je neposredno nadrejena." Zanimivo je še, da bo predvidoma v maju objavljen razpis za t OSri H li ' poslovnega in strokovnega direktorja, saj slovenjgraška bolnišnica prehaja z enotirnega sistema vodenja na dvotirnega. Postopke za spremembo ustanovitvenega akta in statuta bolnišnice so začeli že lani pozno jeseni. Predsednik sveta bolnišnice Ksandi Javornik pove, da je ustanovitveni akt že sprejet, pri statutu pa so zahtevali dodatno obrazložitev, ki so jo poslali prejšnji teden: "Takoj ko dobimo soglasje vlade, pričakujem ga v 'J& m_f\ l IGSfr4 kl 9 tisr^ H \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ \_, W.i~W? m_r~^dj[^iw\m W\\\\\\\\\\Wf i _P_r jhi M &_ %! *! & T^ fl fl! ^^ >^^^vl ^ H> / ab Se lanez Lavre vrača v Slovenj Gradec? = o_o: Igoi NA : AST tednu ali dveh, bomo objavili razpisa." Na nekatera javna namigovanja, da se z objavo razpisa zavlačuje tudi zaradi možnosti, da se na vodstveno funkcijo morebiti vrne nekdanji direktor Lavre, pa Javornik odgovarja: "Mi ne kalkuliramo, ne vem pa za Ljubljano." Na razpis za prosto delovno mesto zdravnika internista sta sicer v razpisanem roku prispeli dve vlogi, vendar le en kandidat izpolnjuje razpisne pogoje. 28