Zbirka odločb sodne prakse

Transkripcija

1 Zbirka odločb sodne prakse SODBA SODIŠČA (veliki senat) z dne 28. marca 2017 * Kazalo Pravni okvir Pogodbi EU in DEU Sporazum o partnerstvu EU-Rusija Sporna akta Sklep 2014/ Uredba št. 833/ Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje Predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka Vprašanja za predhodno odločanje Prvo vprašanje Dopustnost Vsebinska presoja Drugo vprašanje, točka (a) Skladnost Sklepa 2014/512 in Uredbe št. 833/2014 s členom 40 PEU Veljavnost omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam, določenih s Sklepom 2014/512 in Uredbo št. 833/ Uvodne ugotovitve Združljivost spornih aktov s Sporazumom o partnerstvu EU-Rusija SL * Jezik postopka: angleščina. ECLI:EU:C:2017:236 1

2 Obveznost obrazložitve, spoštovanje pravice do obrambe, pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do vpogleda v spis Načelo enakega obravnavanja Zloraba pooblastil Protislovje med besedilom Sklepa 2014/512 in Uredbe št. 833/ Načelo sorazmernosti in temeljne pravice družbe Rosneft Drugo vprašanje, točka (b) Dopustnost Vsebinska presoja Tretje vprašanje, točka (a) Tretje vprašanje, točka (b) Tretje vprašanje, točka (c) Stroški Predhodno odločanje Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) Omejevalni ukrepi, sprejeti zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini Določbe Sklepa 2014/512/SZVP in Uredbe (EU) št. 833/2014 Veljavnost Pristojnost Sodišča Sporazum o partnerstvu EU-Rusija Obveznost obrazložitve Načeli pravne varnosti in določnosti kazenskega zakona Dostop do trga kapitala Finančna pomoč Globalna potrdila o lastništvu (Global Depositary Receipts) Naftni sektor Predlog za razlago pojmov skrilavec in voda v globini pod 150 metrov Nedopustnost V zadevi C-72/15, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Queen s Bench Division (Divisional Court) (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen s Bench (veččlanski senat), Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 9. februarja 2015, ki je na Sodišče prispela 18. februarja 2015, v postopku The Queen, na predlog PJSC Rosneft Oil Company, nekdanja Rosneft Oil Company OJSC, proti Her Majesty s Treasury, Secretary of State for Business, Innovation and Skills, The Financial Conduct Authority, 2 ECLI:EU:C:2017:236

3 SODIŠČE (veliki senat), v sestavi K. Lenaerts, predsednik, A. Tizzano, podpredsednik, R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, M. Ilešič in J. L. da Cruz Vilaça, predsednika senatov, A. Rosas (poročevalec), J.-C. Bonichot, A. Arabadjiev, sodnika, C. Toader, sodnica, M. Safjan, E. Jarašiūnas, C. G. Fernlund, C. Vajda, S. Rodin in F. Biltgen, sodniki, generalni pravobranilec: M. Wathelet, sodni tajnik: K. Malacek, administrator, na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 23. februarja 2016, ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili: za družbo PJSC Rosneft Oil Company, nekdanja Rosneft Oil Company OJSC, ki so jo sprva zastopali T. Beazley, QC, P. Saini, QC, S. Tulip in P. Farmer, barristers, nato L. Van Den Hende, odvetnik, M. Schonberg in K. Krissinel, solicitors, za The Financial Conduct Authority (organ za finančno poslovanje, Združeno kraljestvo) J. McClelland, barrister, S. Tolaney, QC, in A. Chapman, solicitors, za vlado Združenega kraljestva V. Kaye, agentka, skupaj z G. Facenno, barrister, za češko vlado M. Hedvábná, J. Vláčil, M. Smolek in E. Ruffer, agenti, za nemško vlado T. Henze in A. Lippstreu, agenta, za estonsko vlado K. Kraavi-Käerdi, agentka, za francosko vlado F. Fize, B. Fodda, G. de Bergues in D. Colas, agenti, za poljsko vlado A. Miłkowska in B. Majczyna, agenta, za Svet Evropske unije A. de Elera-San Miguel Hurtado in S. Boelaert, agenta, za Evropsko komisijo T. Scharf, L. Havas in D. Gauci, agenti, po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 31. maja 2016 izreka naslednjo Sodbo 1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost nekaterih določb Sklepa Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2014, L 229, str. 13), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2014/872/SZVP z dne 4. decembra 2014 (UL 2014, L 349, str. 58), (v nadaljevanju: Sklep 2014/512), in na veljavnost in razlago Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2014, L 229, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1290/2014 z dne 4. decembra 2014 (UL 2014, L 349, str. 20) (v nadaljevanju: Uredba št. 833/2014) (v nadaljevanju: skupaj: sporna akta). ECLI:EU:C:2017:236 3

4 2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo PJSC Rosneft Oil Company, nekdanja Rosneft Oil Company OJSC (v nadaljevanju: družba Rosneft), ki je družba, vpisana v ruski poslovni register, in Her Majesty s Treasury (britansko ministrstvo za finance), The Secretary of State for Business, Innovation and Skills (ministrstvo za podjetništvo, inovacije in usposabljanje) ter The Financial Conduct Authority (britanski organ za finančno poslovanje, v nadaljevanju: FCA) glede omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela glede nekaterih ruskih podjetij, vključno z družbo Rosneft. Pravni okvir Pogodbi EU in DEU 3 Člen 19, ki je del naslova III Pogodbe EU, Določbe o institucijah, določa: 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. [ ] 3. Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb: [ ] (b) na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije; [ ] 4 Naslov V Pogodbe EU je Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki. V poglavju 2 tega naslova, naslovljenem Posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki, člen 24(1), drugi pododstavek, določa: Za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo posebna pravila in postopki. Če v Pogodbah ni določeno drugače, jo opredeljujeta in izvajata Evropski svet in Svet, ki odločata soglasno. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno. [SZVP] izvajajo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice v skladu s Pogodbama. Posebna vloga Evropskega parlamenta in Komisije na tem področju je opredeljena v Pogodbah. Sodišče Evropske unije ni pristojno za te določbe, razen za nadzor skladnosti s členom 40 te pogodbe ter za nadzor zakonitosti nekaterih sklepov iz člena 275, drugi odstavek, Pogodbe [DEU]. 5 Člen 29 PEU, ki je umeščen v isto poglavje, določa: Svet sprejema sklepe, ki opredeljujejo pristop Unije do posamezne geografske ali vsebinske zadeve. Države članice zagotavljajo skladnost svoje nacionalne politike s stališči Unije. 6 Člen 40 PEU, ki prav tako spada v to poglavje, določa: Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz členov 3 do 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 4 ECLI:EU:C:2017:236

5 Prav tako izvajanje politik iz navedenih členov ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz tega poglavja. 7 Peti del Pogodbe DEU ureja zunanje delovanje Unije. Znotraj naslova IV tega dela z naslovom Omejevalni ukrepi člen 215 določa: 1. Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe [EU], predvideva delno ali popolno prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami, Svet s kvalificirano večino na skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije sprejme potrebne ukrepe. O tem obvesti Evropski parlament. 2. Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe [EU], tako predvideva, lahko Svet po postopku iz odstavka 1 sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom. [ ] 8 Šesti del Pogodbe DEU vsebuje določbe o institucijah in finančne določbe. V naslovu I tega dela, naslovljenem Določbe o institucijah, oddelek 5, ki ureja Sodišče Evropske unije, vsebuje člen 267, ki določa: Sodišče Evropske unije je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: (a) razlage Pogodb; (b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. [ ] 9 Člen 275 PDEU, ki je umeščen v isti oddelek, določa: Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi. Vendar je Sodišče pristojno za nadzor spoštovanja člena 40 Pogodbe o Evropski uniji in za odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega pododstavka člena 263 te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Sporazum o partnerstvu EU-Rusija 10 Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi, podpisan na Krfu 24. junija 1994 in v imenu Skupnosti potrjen s Sklepom Sveta in Komisije 97/800/ESPJ, ES, Euratom z dne 30. oktobra 1997 (UL, posebna ECLI:EU:C:2017:236 5

6 izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 26, str. 356, v nadaljevanju: Sporazum o partnerstvu EU-Rusija), vsebuje naslov XI, naslovljen Institucionalne, splošne in končne določbe, ki v členu 99 določa: Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe: 1. za katere meni, da so potrebni za varovanje njenih bistvenih varnostnih interesov: [ ] (d) v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi negativno vplivali na vzdrževanje javnega reda, v primeru vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi predstavljale vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela zaradi ohranjanja miru in mednarodne varnosti; [ ] Sporna akta Sklep 2014/ Sklep 2014/512 je bil sprejet na podlagi člena 29 PEU. 12 V uvodnih izjavah od 1 do 8 Sklepa 2014/512 so navedene okoliščine, ki so vodile do sprejetja omejevalnih ukrepov, ki jih določa. 13 Člen 1(2) in (3) tega sklepa določa: 2. Prepovedani so neposredni ali posredni nakup ali prodaja, neposredno ali posredno zagotavljanje naložbenih storitev ali pomoč pri izdaji ali kakršno koli drugo trgovanje z obveznicami, lastniškim kapitalom ali podobnimi finančnimi instrumenti, z zapadlostjo, daljšo od 30 dni, ki so izdani po 12. septembru 2014, s strani: [ ] (b) subjekt[ov] s sedežem v Rusiji, ki so pod javnim nadzorom ali katerih več kot 50-odstotni delež je v javni lasti, katerih ocenjeno skupno premoženje presega en bilijon ruskih rubljev in katerih ocenjeni prihodki od 12. septembra 2014 v vsaj 50 % izvirajo iz prodaje ali prevoza surove nafte ali naftnih proizvodov, kot so navedeni v Prilogi III [to so družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft]; (c) vsak[e] pravn[e] oseb[e], subjekt[a] ali organ[a], ustanovljen[ega] zunaj Unije, ki so v več kot 50-odstotni lasti subjekta iz točk[e] [ ] (b), ali (d) vsak[e] pravn[e] oseb[e], subjekt[a] ali organ[a], ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta v okviru kategorije iz točke (c) ali s seznama v Prilogi [ ] III [to so družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft]. 3. Prepovedano je neposredno ali posredno vzpostavljanje ali sodelovanje v kakršni koli ureditvi za dajanje novih posojil ali kreditov, katerih zapadlost je daljša od 30 dni, kateri koli pravni osebi, subjektu ali organu iz odstavka [ ] 2 po 12. septembru 2014, razen posojil ali kreditov, ki imajo poseben in dokumentiran namen zagotavljati financiranje za neposredne in posredne uvoze ali izvoze blaga in nefinančnih storitev med Unijo in Rusijo ter katero koli drugo tretjo državo, ki niso prepovedani, ali posojil, ki imajo poseben in dokumentiran namen zagotavljati nujna sredstva za 6 ECLI:EU:C:2017:236

7 doseganje meril solventnosti in likvidnosti za pravne osebe s sedežem v Uniji, ki so v več kot 50-odstotni lasti subjekta, navedenega v Prilogi I [to je glavnih kreditnih institucij ali institucij za financiranje razvoja s sedežem v Rusiji, katerih več kot 50-odstotni delež je bil od 1. avgusta 2014 v javni lasti ali pod javnim nadzorom: Sberbank, VTB Bank, Gazprombank, Vnesheconombank in Rosselkhozbank]. 14 Člen 4 Sklepa 2014/512 določa: 1. Pristojni organ države članice izvoznice mora predhodno odobriti neposredno ali posredno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz določene opreme, primerne za naslednje kategorije projektov iskanja in pridobivanja v Rusiji, tudi v njeni izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu, s strani državljanov držav članic ali z ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod pristojnostjo držav članic: (a) iskanje in pridobivanje nafte v vodi na globinah več kot 150 metrov; (b) iskanje in pridobivanje nafte na odprtem morju severno od polarnega kroga; (c) projekti, ki imajo potencial, da bi se nafto pridobivalo iz virov, ki se nahajajo v formacijah skrilavca, s hidravličnim lomljenjem; ne uporablja se za iskanje in pridobivanje preko formacij skrilavca z namenom določitve rezervoarjev, ki se ne nahajajo v slojih skrilavca in črpanja iz teh rezervoarjev. Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev ustreznih predmetov, ki jih zajema ta odstavek. 2. Zagotavljanje: (a) tehnične pomoči ali drugih storitev, povezanih z opremo iz odstavka 1; (b) financiranja ali finančne pomoči za vsako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme iz odstavka 1 ali za zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči ali usposabljanja mora prav tako predhodno odobriti pristojni organ države članice izvoznice. 3. Pristojni organi držav članic ne odobrijo nobene prodaje, dobave, prenosa ali izvoza opreme ali zagotavljanja storitev iz odstavkov 1 in 2, če ugotovijo, da se bo zadevna prodaja, dobava, prenos ali izvoz ali zagotavljanje zadevnih storitev uporabilo za eno od kategorij iskanja in pridobivanja nafte iz odstavka Odstavek 3 ne posega v izvrševanje pogodb, sklenjenih pred 1. avgusta [avgustom] 2014 ali pomožnih pogodb, potrebnih za izvrševanje takšnih pogodb. 5. Dovoljenje se lahko izda tudi, če je prodaja, dobava, prenos ali izvoz blaga ali zagotavljanje storitev iz odstavkov 1 in 2 potrebno za nujno preprečitev ali ublažitev dogodka, ki bi lahko imel resen in obsežen vpliv na človekovo zdravje in varnost ali na okolje. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih se lahko prodaja, dobava, prenos ali izvoz ali zagotavljanje storitev iz odstavkov 1 in 2 opravi brez predhodnega dovoljenja, če izvoznik v petih delovnih dneh od prodaje, dobave, prenosa ali izvoza o tem obvesti pristojni organ, pri čemer podrobno ustrezno pojasni prodajo, dobavo, prenos ali izvoz brez predhodnega dovoljenja. ECLI:EU:C:2017:236 7

8 15 Člen 4a tega sklepa določa: 1. Prepovedano je neposredno ali posredno zagotavljanje spremnih storitev, ki so potrebne za naslednje kategorije projektov iskanja in pridobivanja v Rusiji, tudi v njeni izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu, s strani državljanov držav članic ali z ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod pristojnostjo držav članic: (a) iskanje in pridobivanje nafte v vodah na globinah več kot 150 metrov; (b) iskanje in pridobivanje nafte na odprtem morju severno od polarnega kroga; (c) projekti, ki imajo potencial, da bi se nafto pridobivalo iz virov, ki se nahajajo v formacijah skrilavca, s hidravličnim lomljenjem; ne uporablja se za iskanje in pridobivanje preko formacij skrilavca z namenom določitve rezervoarjev, ki se ne nahajajo v slojih skrilavca in črpanja iz teh rezervoarjev. 2. Prepoved iz odstavka 1 ne posega v izvrševanje pogodb ali okvirnih dogovorov, sklenjenih pred 12. septembrom 2014, ali pomožnih pogodb, potrebnih za izvrševanje takih pogodb. 3. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja, kadar so zadevne storitve potrebne za nujno preprečitev ali ublažitev dogodka, ki bi lahko imel resen in obsežen vpliv na človekovo zdravje in varnost ali na okolje. 16 Člen 7 navedenega sklepa določa: 1. V zvezi s kakršnimi koli pogodbami ali transakcijami, katerih izvedba je bila posredno ali neposredno, v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s tem sklepom, se ne ugodi nobenemu zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali katerimi koli drugimi zahtevki te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali plačilo obveznice, garancije ali jamstva, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki ga zahtevajo: (a) subjekti iz [ ] točke (c) ali (d) člena 1(2), ali s seznama iz Priloge [ ] III [to so družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft] [ ], (b) katera koli druga ruska oseba, subjekt ali organ, ali (c) katera koli oseba, subjekt ali organ, ki deluje prek ali v imenu ene od oseb, subjektov ali organov iz točke (a) ali (b) tega odstavka. 2. V vseh postopkih za uveljavitev zahtevka dokazno breme glede dokazovanja, da izpolnitev zahtevka ni prepovedana z odstavkom 1, nosi oseba, ki uveljavlja zahtevek. 3. Ta člen ne posega v pravico oseb, subjektov in organov iz odstavka 1 do sodne presoje zakonitosti neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s tem sklepom. Uredba št. 833/ V uvodni izjavi 2 Uredbe št. 833/2014 je navedeno: [ ] [Z]di [se] primerno, da se uvedejo dodatni omejevalni ukrepi za povečanje stroškov delovanja Rusije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter dodatni omejevalni ukrepi za spodbujanje mirne rešitve krize. [ ] 8 ECLI:EU:C:2017:236

9 18 Člen 1(f)(i) opredeljuje prenosljive vrednostne papirje kot delnice družb in drug[e] vrednostn[e] papirj[e], enakovredn[e] delnicam v družbah, osebnih družbah ali drugih subjektih ter delnišk[e] certifikat[e]. 19 Člen 3 navedene uredbe določa: 1. Za neposredno ali posredno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga iz Priloge II, ne glede na to, ali izvira iz Unije ali ne, kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono ali epikontinentalnim pasom, ali v kateri koli drugi državi, če je navedeno blago namenjeno za uporabo v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono ali epikontinentalnim pasom, je treba pridobiti predhodno dovoljenje. 2. Vsa dovoljenja za prodajo, dobavo, prenos ali izvoz, ki so potrebna v skladu s tem členom, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež, in so skladna s podrobnimi pravili iz člena 11 Uredbe [Sveta] (ES) št. 428/2009 [z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL 2009, L 134, str. 1)]. Dovoljenje velja po vsej Uniji. 3. V Prilogi II je navedeno določeno blago, primerno za naslednje kategorije projektov iskanja in pridobivanja v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom: (a) iskanje in pridobivanje nafte v vodah, na globinah več kot 150 metrov; (b) iskanje in pridobivanje nafte na odprtem morju severno od polarnega kroga ali (c) projekti, ki imajo potencial, da bi se nafto pridobivalo iz virov, ki se nahajajo v formacijah skrilavca, s hidravličnim lomljenjem; ne uporablja se za iskanje in pridobivanje preko formacij skrilavca z namenom določitve rezervoarjev, ki se ne nahajajo v slojih skrilavca in črpanja iz teh rezervoarjev. 4. Izvozniki pristojnim organom predložijo vse ustrezne informacije, ki se zahtevajo v zvezi z njihovo vlogo za izvozno dovoljenje. 5. Pristojni organi ne izdajo nobenega dovoljenja za nobeno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga iz Priloge II, če lahko utemeljeno sklepajo, da so prodaja, dobava, prenos ali izvoz predmetov namenjeni za katero koli kategorijo projektov iskanja in pridobivanja iz odstavka 3. Pristojni organi pa lahko izdajo dovoljenje, če je prodaja, dobava, prenos ali izvoz povezan z izpolnitvijo obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, sklenjene pred 1. avgustom 2014, ali pomožnih pogodb, potrebnih za izvrševanje takih pogodb. Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje tudi, če je prodaja, dobava, prenos ali izvoz blaga potreben za nujno preprečitev ali ublažitev dogodka, ki bi lahko imel resen in obsežen vpliv na človekovo zdravje in varnost ali na okolje. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih se lahko prodaja, dobava, prenos ali izvoz opravi brez predhodnega dovoljenja, če izvoznik v petih delovnih dneh od prodaje, dobave, prenosa ali izvoza o tem obvesti pristojni organ, pri čemer podrobno ustrezno pojasni prodajo, dobavo, prenos ali izvoz brez predhodnega dovoljenja. 6. Pod pogoji iz odstavka 5 lahko pristojni organi razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje, ki so ga izdali. 7. Če pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja ali razveljavi, odloži izvršitev, znatno omeji ali prekliče dovoljenje v skladu z odstavkom 5 ali 6, zadevna država članica o tem uradno obvesti druge države članice in Komisijo ter jim pošlje ustrezne informacije, pri tem pa upošteva določbe o zaupnosti takih ECLI:EU:C:2017:236 9

10 podatkov iz Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 [z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 8, str. 217)]. 8. Preden država članica izda dovoljenje v skladu z odstavkom 5 za transakcijo, ki je v bistvenem delu enaka transakciji, katero je v skladu z odstavkoma 6 in 7 druga država članica zavrnila oziroma so jo druge države članice zavrnile in ta zavrnitev še velja, se najprej posvetuje z državo članico, ki je zavrnila, oziroma državami članicami, ki so zavrnile izdajo dovoljenja. Če se zadevna država članica po takih posvetovanjih odloči izdati dovoljenje, o tem obvesti druge države članice in Komisijo ter jim predloži vse ustrezne informacije za obrazložitev svoje odločitve. 20 Člen 3a te uredbe določa: 1. Prepovedano je neposredno ali posredno zagotavljanje spremnih storitev, ki so potrebne za naslednje kategorije projektov iskanja in pridobivanja v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom: (a) iskanje in pridobivanje nafte v vodah, na globinah več kot 150 metrov; (b) iskanje in pridobivanje nafte na odprtem morju severno od polarnega kroga ali (c) projekti, ki imajo potencial, da bi se nafto pridobivalo iz virov, ki se nahajajo v formacijah skrilavca, s hidravličnim lomljenjem; ne uporablja se za iskanje in pridobivanje preko formacij skrilavca z namenom določitve rezervoarjev, ki se ne nahajajo v slojih skrilavca in črpanja iz teh rezervoarjev. V tem odstavku spremne storitve pomenijo: (i) vrtanje, (ii) preskušanje vrtin, (iii) storitve popisovanja in zaključne storitve, (iv) dobava posebnih plavajočih konstrukcij. 2. Prepovedi iz odstavka 1 ne posegajo v izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb ali dogovorov, sklenjenih pred 12. septembrom 2014, ali pomožnih pogodb, potrebnih za izvrševanje takšne pogodbe. 3. Prepovedi iz odstavka 1 se ne uporabljajo, kadar so zadevne storitve potrebne za nujno preprečitev ali ublažitev dogodka, ki bi lahko imel resen in obsežen vpliv na človekovo zdravje in varnost ali na okolje. Ponudnik storitev v petih delovnih dneh obvesti pristojni organ o kakršni koli dejavnosti, izvedeni na podlagi tega odstavka, pri čemer podrobno ustrezno pojasni prodajo, dobavo, prenos ali izvoz. 21 Člen 4 Uredbe št. 833/2014 določa: [ ] 10 ECLI:EU:C:2017:236

11 3. Dovoljenje zadevnega pristojnega organa je potrebno za zagotavljanje: (a) tehnične pomoči ali posredniških storitev v zvezi z blagom iz Priloge II, ter za neposredno ali posredno zagotavljanje, proizvodnjo, vzdrževanje in uporabo tega blaga kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom, ali, če taka pomoč zadeva blago za uporabo v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom, kateri koli osebi, subjektu ali organu v kateri koli drugi državi; (b) financiranja ali finančne pomoči v zvezi z blagom iz Priloge II, vključno zlasti z nepovratnimi sredstvi, posojili in zavarovanjem kreditnih izvoznih poslov, za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz tega blaga ali za kakršno koli neposredno ali posredno zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom, ali, če navedena pomoč zadeva blago za uporabo v Rusiji, vključno z njeno izključno ekonomsko cono in epikontinentalnim pasom, kateri koli osebi, subjektu ali organu v kateri koli drugi državi. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 3(5), se lahko storitve iz tega odstavka zagotavljajo brez predhodnega soglasja, pod pogojem, da ponudnik storitev v petih delovnih dneh po opravljeni storitvi obvesti pristojni organ. 4. Če je v skladu z odstavkom 3 tega člena treba pridobiti dovoljenje, se smiselno uporablja člen 3, zlasti odstavka 2 in 5 navedenega člena. 22 Člen 5 navedene uredbe določa: [ ] 2. Prepovedani so neposreden ali posreden nakup, prodaja, zagotavljanje investicijskih storitev ali pomoči pri izdaji ali drugem poslovanju s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga z zapadlostjo, daljšo od 30 dni, ki so bili izdani po 12. septembru 2014, s strani: [ ] (b) pravne osebe, subjekta ali organa s sedežem v Rusiji, ki je pod javnim nadzorom ali katerega več kot 50-odstotni delež je v javni lasti in ima ocenjena skupna sredstva več kot en bilijon ruskih rubljev ter katerega ocenjeni prihodni [prihodki] vsaj v 50 odstotkih izhajajo iz prodaje ali prevoza surove nafte ali naftnih derivatov s seznama iz Priloge VI [to so družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft]; (c) pravne osebe, subjekta ali organa s sedežem zunaj Unije, katerega več kot 50-odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti subjekta iz točke (a) ali (b) tega odstavka, ali (d) pravne osebe, subjekta ali organa, ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta iz točke (a), (b) ali (c) tega odstavka. 3. Prepovedano je neposredno ali posredno vzpostavljanje ali sodelovanje v kakršni koli ureditvi za dajanje novih posojil ali kreditov, katerih zapadlost je daljša od 30 dni, kateri koli pravni osebi, subjektu ali organu iz odstavka 1 ali 2 po 12. septembru ECLI:EU:C:2017:236 11

12 Navedena prepoved se ne uporablja za: (a) posojila ali kredite, ki imajo poseben in dokumentiran namen zagotavljati financiranje za uvoz ali izvoz blaga, ki ni prepovedan, in nefinančne storitve med Unijo in katero koli tretjo državo, vključno z izdatki za blago in storitve iz druge tretje države, ki so potrebni za izvrševanje izvozne ali uvozne pogodbe, ali (b) posojila, ki imajo poseben in dokumentiran namen zagotavljati nujna sredstva za doseganje meril solventnosti in likvidnosti za pravne osebe s sedežem v Uniji, ki so v več kot 50-odstotni lasti subjekta iz Priloge III [to so Sberbank, VTB Bank, Gazprombank, Vnesheconombank (VEB) in Rosselkhozbank]. [ ] 23 Člen 8(1) te uredbe določa: Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. 24 Člen 11 Uredbe št. 833/2014 določa: 1. V zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, katere izvedba je bila neposredno ali posredno v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s to uredbo, se ne ugodi nobenemu zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali kakršnemu koli drugemu zahtevku te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, garancije ali nadomestilo škode, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki ga vložijo: (a) subjekti iz [ ] točk (c) in (d) člena 5(2) ali s seznama iz [P]rilog[e] VI [to so družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft]; (b) katera koli druga ruska oseba, subjekt ali organ; (c) katera koli oseba, subjekt ali organ, ki deluje prek oseb, subjektov ali organov iz točke (a) ali (b) tega odstavka ali v njihovem imenu. 2. V vseh postopkih za uveljavitev zahtevka dokazno breme glede dokazovanja, da izpolnitev zahtevka ni prepovedana z odstavkom 1, nosi oseba, ki uveljavlja zahtevek. 3. Ta člen ne posega v pravico oseb, subjektov in organov iz odstavka 1 do sodne presoje zakonitosti neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s to uredbo. 25 Priloga II k Uredbi št. 833/2014 vsebuje seznam blaga, za katerega prodajo, dobavo, prenos ali izvoz v Rusijo je treba v skladu s členom 3 te uredbe pridobiti predhodno dovoljenje. Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje 26 Voditelji držav ali vlad držav članic Unije so po tem, ko so 6. marca 2014 obsodili neizzvano kršitev suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine s strani Ruske federacije, sklenili, da se začasno prekinejo dvostranski pogovori z Rusko federacijo o vizumskih vprašanjih ter pogovori o novem obsežnem sporazumu, ki bi nadomestil obstoječi Sporazum o partnerstvu EU-Rusija, in izjavili, da bi 12 ECLI:EU:C:2017:236

13 vsakršno nadaljnje ravnanje Ruske federacije, ki bi destabiliziralo razmere v Ukrajini, imelo na številnih gospodarskih področjih dodatne in daljnosežne posledice za odnose med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi. 27 Svet je nato leta 2014 v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) uvedel vrsto omejevalnih ukrepov kot odgovor na dejanja Ruske federacije, za katera je štel, da destabilizirajo razmere v Ukrajini. Ker so bile razmere v tej državi marca 2014 kljub sprejetju omejitve potovanj in zamrznitve premoženja za nekatere fizične in pravne osebe resne, je Svet 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512, ki je bil nato spremenjen septembra in decembra istega leta, da bi se uvedli ciljno usmerjeni omejevalni ukrepi na področju dostopa do kapitalskih trgov, obrambe, blaga z dvojno rabo in občutljivih tehnologij, med drugim v energetskem sektorju. 28 Ker je menil, da zadnjenavedeni ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe DEU in da je za njihovo izvajanje potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije, je Svet sprejel Uredbo št. 833/2014, ki vsebuje podrobnejše določbe za uveljavitev določb Sklepa 2014/512 tako na ravni Unije kot tudi v državah članicah. Ta uredba, ki je bila prvotno sprejeta istega dne kot navedeni sklep, je bila prilagojena vzporedno z njim, da bi odražala kasnejše spremembe tega sklepa. 29 Cilj teh omejevalnih ukrepov je bil povečanje stroškov delovanja Ruske federacije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter spodbujanje mirne rešitve krize. V ta namen je Sklep 2014/512 uvedel predvsem prepoved izvoza določenega občutljivega blaga in tehnologij, namenjenih ruskemu naftnemu sektorju, ter omejitve dostopa do evropskih kapitalskih trgov za nekatera podjetja iz tega sektorja. 30 Rosneft je družba, registrirana v Rusiji, specializirana v sektorju za nafto in zemeljski plin. Po podatkih predložitvenega sodišča je 69,5-odstotni delež te družbe v lasti družbe OJSC Rosneftegaz, ki je subjekt v lasti ruske države. Manjšinski delež družbe Rosneft, in sicer 19,75 %, je v lasti BP Russian Investments Ltd., hčerinske družbe britanskega naftnega podjetja BP plc. Preostalih 10,75 % delniškega kapitala družbe Rosneft kotira na borzi. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da dejavnost družbe Rosneft in družb iz njene skupine obsega izkoriščanje ogljikovodikov, projekte vzdolž obale, rafiniranje ogljikovodikov in trženje surove nafte, plina in proizvodov v Rusiji in tujini. Njene dejavnosti iskanja vključujejo dejavnosti v vodah na globinah več kot 150 metrov, na območju Arktike in v formacijah skrilavca. 31 Družba Rosneft je od 8. septembra 2014 v prilogah k Sklepu 2014/512 in tako tudi k Uredbi št. 833/2014 navedena kot subjekt, za katerega velja del omejitev, ki so bile uvedene s temi akti. 32 Družba Rosneft je zoper omejevalne ukrepe vložila tožbo tako pred sodiščem Unije kot nacionalnimi sodišči Združenega kraljestva. Pri Splošnem sodišču Evropske unije je 9. oktobra 2014 vložila tožbo za razglasitev ničnostni spornih aktov, o kateri še ni bilo odločeno. Ta družba je nato 20. novembra 2014 vložila tožbo v upravnem sporu pri High Court of Justice (England & Wales), Queen s Bench Division (Divisional Court) (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen s Bench (veččlanski senat), Združeno kraljestvo)). V okviru zadnjenavedenega postopka družba Rosneft trdi, da omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet, in nacionalni ukrepi za njihovo izvajanje niso veljavni. 33 Predložitveno sodišče meni, da se tožba v upravnem sporu, vložena pri njem, nanaša predvsem na nacionalne ukrepe, ki so jih tožene stranke iz postopka v glavni stvari sprejele za izvajanje aktov Unije, ki nalagajo izpodbijane omejevalne ukrepe. Ta tožba v upravnem sporu se na eni strani nanaša na zakonitost ureditve, ki uvaja kazenske sankcije za kršitev določb Uredbe št. 833/2014 v zvezi s finančnimi storitvami in naftnim sektorjem, in na drugi na določnost nekaterih navedb FCA glede pojma finančna pomoč in uporabe te uredbe za novo izdane prenosljive vrednostne papirje v obliki globalnih potrdil o lastništvu (Global Depositary Receipts, v nadaljevanju: GDR). ECLI:EU:C:2017:236 13

14 34 Vendar predložitveno sodišče ugotavlja, da se navedena tožba nanaša tudi na veljavnost aktov prava Unije. Glede tega ob sklicevanju na sodbo z dne 22. oktobra 1987, Foto-Frost (314/85, EU:C:1987:452), meni, da ni pristojno za presojo veljavnosti teh aktov. Predložitveno sodišče se ni želelo opredeliti glede pristojnosti Sodišča za izvajanje takšnega nadzora zlasti glede aktov, ki so bili sprejeti v okviru SZVP, vendar opozarja, da bi lahko imeli ukrepi, sprejeti na tem področju, resne posledice za fizične in pravne osebe in da je načelo dostopa do sodišča zaradi nadzora zakonitosti ukrepov upravnih organov temeljnega značaja. 35 Po mnenju navedenega sodišča družba Rosneft v bistvu meni, prvič, da sta sporna akta v nasprotju z več členi Sporazuma o partnerstvu EU-Rusija. Drugič, spoštovala naj ne bi obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU in tako pravice do poštenega sojenja in do učinkovitega sodnega varstva. Tretjič, določbe teh aktov glede naftnega sektorja naj ne bi bile združljive z načelom enakega obravnavanja, Svet pa naj bi z njihovim sprejetjem zlorabil pooblastila. Četrtič, te določbe naj ne bi bile sorazmerne glede na cilj, ki mu sledita navedena akta, in naj bi posegale v svobodo gospodarske pobude in lastninsko pravico družbe Rosneft. Petič, Uredba št. 833/2014 naj ne bi ustrezno izvajala Sklepa 2014/512. Končno, šestič, ker so morale države članice za zagotovitev izvajanja spornih aktov določiti sankcije, naj bi nenatančnost določb teh aktov kršila načeli pravne varnosti in zakonitosti v kazenskem pravu. 36 Če bi Sodišče ugotovilo, da sta sporna akta veljavna, ima predložitveno sodišče pomisleke glede njihove razlage. Šteje, da je treba izraz omejevalni ukrepi iz postopka v glavni stvari v celotni Uniji razlagati enotno, in pojasnjuje, da je med postopkom v glavni stvari ugotovilo razhajanja v praksi organov drugih držav članic glede ustrezne razlage nekaterih določb spornih aktov. 37 Predložitveno sodišče zaključuje s pojasnilom, da je navedbe strank iz postopka v glavni stvari v zvezi z ustreznostjo predložitve predloga za sprejetje prehodne odločbe Sodišču v tem postopku preučilo zlasti glede na dejstvo, da je družba Rosneft pri Splošnem sodišču že vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornih aktov. Vendar meni, da je na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne 14. decembra 2000, Masterfoods in HB (C-344/98, EU:C:2000:689), samo pristojno, da presodi, ali je treba postopek prekiniti do izdaje dokončne odločbe o takšni tožbi za razglasitev ničnosti ali pa je treba Sodišču predložiti vprašanje za predhodno odločanje. 38 V teh okoliščinah je High Court of Justice (England & Wales) Queen s Bench Division (Divisional Court) (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen s Bench (veččlanski senat)) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja: 1. Ali je Sodišče ob upoštevanju zlasti člena 19(1) in členov 24 ter 40 PEU, člena 47 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)] ter člena 275, drugi odstavek, PDEU pristojno za odločitev o predlogu za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU o veljavnosti členov 1(2), od (b) do (d), in (3), 4, 4a in 7 ter Priloge III k Sklepu 2014/512? 2. (a) Ali ena ali več naslednjih določb (v nadaljevanju: zadevni ukrepi) Uredbe št. 833/2014 niso veljavne in če je Sodišče pristojno Sklepa 2014/512: (i) člena 4 in 4a Sklepa 2014/512; (ii) člena 3, 3a, člen 4(3) in (4) ter Priloga II k Uredbi št. 833/2014; (skupaj v nadaljevanju: določbe o naftnem sektorju); (iii) člen 1(2), od (b) do (d), in (3) ter Priloga III k Sklepu 2014/512; (iv) člen 5(2), od (b) do (d), in (3) ter Priloga VI k Uredbi št. 833/2014; (skupaj v nadaljevanju: določbe o vrednostnih papirjih in posojilih); (v) člen 7 Sklepa 2014/512 in (vi) člen 11(2) Uredbe št. 833/2014? 14 ECLI:EU:C:2017:236

15 (b) Če so zadevni ukrepi veljavni, ali je v nasprotju z načelom pravne varnosti in načelom nulla poena sine lege certa, če država članica naloži kazenske sankcije v skladu s členom 8 Uredbe št. 833/2014, preden Sodišče v zadostni meri pojasni obseg zadevne kršitve? 3. Če so zadevne prepovedi ali omejitve, navedene v drugem vprašanju, točka (a), veljavne: (a) ali izraz finančna pomoč iz člena 4(3) Uredbe št. 833/2014 vsebuje izvedbo plačila, ki jo opravi banka ali druga finančna institucija; (b) ali člen 5 Uredbe št. 833/2014 prepoveduje izdajo ali drugo poslovanje z globalnimi potrdili ([ ] [GDR]), ki so izdana na dan 12. septembra 2014 ali po njem na podlagi pogodbe o depozitu z enim od subjektov iz priloge VI za delnice v enem od teh subjektov, ki so bile izdane pred 12. septembrom 2014; (c) če Sodišče meni, da ni zadostne jasnosti, kar je mogoče ustrezno rešiti tako, da Sodišče poda nadaljnje usmeritve, kakšna je pravilna razlaga izrazov skrilavec in v vodah na globinah več kot 150 metrov iz člena 4 Sklepa 2014/512 ter členov 3 in 3a Uredbe št. 833/2014? Zlasti, ali lahko Sodišče, če meni, da je potrebno in primerno, poda geološko razlago pojma skrilavec, ki naj se uporablja pri izvajanju Uredbe, in pojasni, ali je treba meritve v vodah na globinah več kot 150 metrov šteti od točke vrtanja ali od drugod? Predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka 39 Družba Rosneft je v vlogi z dne 26. junija 2012 predlagala ponovno odprtje ustnega dela postopka. 40 V utemeljitev predloga uvodoma trdi, da je analiza te zadeve, ki jo je v sklepnih predlogih z dne 31. maja 2016 podal generalni pravobranilec, zmotna v delu glede obveznosti Sveta, da obrazloži sprejetje zadevnih omejevalnih ukrepov. Ta analiza naj bi tudi razkrivala napačno razumevanje razlik med navedenimi omejevalnimi ukrepi in tistimi, ki jih je Unija sprejela v zvezi z iranski jedrskim programom, zaradi česar bi moralo Sodišče pridobiti dodatne informacije o tej zadevi. Generalni pravobranilec naj bi pojem zakonodajnih aktov v smislu člena 31 PEU razlagal drugače od pristopa, ki ga je predlagal generalni pravobranilec N. Wahl v sklepnih predlogih v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 19. julija 2016, H/Svet in Komisija, (C-455/14 P, EU:C:2016:212), ki so bili predstavljeni po opravi obravnave v tej zadevi. Končno, ustni del postopka naj bi bilo treba ponovno odpreti, ker naj bi se lahko pristojnost Sodišča in možnost izvršitve njegovih sodb hitro spremenili zaradi izida referenduma, ki je bil 23. junija 2016 v Združenem kraljestvu organiziran o pripadnosti te države Evropski uniji. 41 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da lahko Sodišče po uradni dolžnosti na predlog generalnega pravobranilca ali na predlog strank v skladu s členom 83 Poslovnika odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, kadar meni, da ni dovolj poučeno ali da je treba o zadevi razsoditi na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (sodba z dne 15. septembra 2011, Accor, C-310/09, EU:C:2011:581, točka 19 in navedena sodna praksa). Vendar Statut in Poslovnik Sodišča Evropske unije strankam ne dajeta možnosti, da predložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (sodba z dne 16. decembra 2010, Stichting Natuur en Milieu in drugi, C-266/09, EU:C:2010:779, točka 28 in navedena sodna praksa). 42 V zvezi s stališčem družbe Rosneft glede argumentacije v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca v tej zadevi je treba poudariti, da je to stališče usmerjeno večinoma v grajo teh sklepnih predlogov. Iz sodne prakse, navedene v prejšnji točki, pa izhaja, da besedila, ki urejajo postopek pred Sodiščem, ne omogočajo predložitve takega stališča. 43 Poleg tega družba Rosneft glede predloga za ponovno odprtje ustnega dela postopka zaradi referenduma z dne 23. junija 2016 v Združenem kraljestvu o pripadnosti te države članice Evropski uniji ne pojasni, v čem bi lahko ta dogodek vplival na pristojnost Sodišča ali na zavezujočo naravo njegovih sodb. ECLI:EU:C:2017:236 15

16 44 V teh okoliščinah Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca šteje, da ima na voljo vse potrebne podatke, da lahko odgovori na vprašanja predložitvenega sodišča in da so stranke razpravljale o vseh trditvah, ki so potrebne za rešitev obravnavane zadeve. 45 Zato je treba predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka zavrniti. Vprašanja za predhodno odločanje Prvo vprašanje 46 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člene 19, 24 in 40 PEU, člen 275 PDEU in člen 47 Listine razlagati tako, da je Sodišče na podlagi člena 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o veljavnosti aktov, sprejetih na podlagi določb o SZVP, kot je Sklep 2014/ Pred vsebinsko odločitvijo o tem vprašanju je treba preučiti ugovore nekaterih zainteresiranih strani glede njegove dopustnosti. Dopustnost 48 Estonska in poljska vlada ter Svet sodijo, da prvo vprašanje ni dopustno. Menijo, da predložitveno sodišče ni pojasnilo razmerja med tem vprašanjem in nacionalnim sodnim postopkom ter dvomijo, da je odgovor na to vprašanje potreben. Svet poleg tega trdi, da je mogoče vprašanja, postavljena v postopku v glavni stvari, razrešiti tudi zgolj na podlagi Uredbe št. 833/2014, ne da bi bilo treba odločati o veljavnosti Sklepa 2014/ V zvezi s tem je treba opozoriti, da je to sodišče če se pred nacionalnim sodiščem zastavi vprašanje veljavnosti akta, ki ga je sprejela ena od institucij Unije pristojno za presojo, ali je treba pred izrekom sodbe odločiti o tem vprašanju, in tudi za to, da predlaga Sodišču, naj o njem odloča. Če se vprašanja, ki jih zastavi nacionalno sodišče, nanašajo na veljavnost pravila prava Unije, je zato Sodišče načeloma dolžno o tem odločati (sodba z dne 8. julija 2008, Intertanko in drugi, C-308/06, EU:C:2008:312, točka 31 in navedena sodna praksa). 50 Sodišče lahko odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga zastavi nacionalno sodišče, v smislu člena 267 PDEU zavrne zlasti, če niso spoštovane zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe iz člena 94 Poslovnika, ali če razlaga pravila Unije, ki jo zahteva nacionalno sodišče, očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari oziroma če gre za hipotetičen primer (glej v tem smislu sodbe z dne 10. decembra 2002, British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco, C-491/01, EU:C:2002:741, točka 35, z dne 5. julija 2016, Ognyanov, C-614/14, EU:C:2016:514, točka 19, in z dne 15. novembra 2016, Ullens de Schooten, C-268/15, EU:C:2016:874, točka 54). 51 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da družba Rosneft v postopku v glavni stvari izpodbija veljavnost nekaterih določb Sklepa 2014/512. Po navedbah predložitvenega sodišča je namreč razprava pred njim tekla o predlogu, da bi moralo ob nepristojnosti Sodišča za odločanje o veljavnosti tega sklepa v skladu s členom 19(1), drugi odstavek, PEU uvesti pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva na področju SZVP. 52 Ker predložitveno sodišče šteje, da mora svojo pristojnost preučiti glede na pristojnost Sodišča, je prvo vprašanje, ki se nanaša na pristojnost zadnjenavedenega, v neposredni zvezi s predmetom spora o glavni stvari. 16 ECLI:EU:C:2017:236

17 53 Poleg tega je treba upoštevati, da preučitev vprašanj, ki se zastavljajo v postopku v glavni stvari, zgolj glede na Uredbo št. 833/2014 morda ne bi zadoščala za odgovor na pomisleke predložitvenega sodišča glede veljavnosti zadevnih omejevalnih ukrepov. 54 Navedeno sodišče namreč šteje, da bi lahko neizpodbojnost sklepov Sveta, sprejetih v okviru SZVP, kršila temeljno pravico dostopa do sodnega varstva, in opozarja, da člen 19 PEU vsebuje zahtevo po zagotovitvi učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. 55 Tako je na eni strani, ker je treba za veljavnost uredbe, sprejete na podlagi člena 215 PDEU, predhodno sprejeti veljaven sklep v skladu z določbami o SZVP, vprašanje veljavnosti Sklepa 2014/512 upoštevno v obravnavani zadevi. 56 Na drugi strani je treba spomniti, da morajo države članice v skladu s členom 29 PEU zagotavljati skladnost svoje nacionalne politike s stališči Unije, ki so sprejeta v okviru SZVP. Iz tega izhaja, da morebitna neveljavnost Uredbe št. 833/2014 načeloma ne vpliva na obveznost držav članic, da zagotavljajo skladnost svoje nacionalne politike z omejevalnimi ukrepi, uvedenimi v skladu s Sklepom 2014/512. Tako je, če je Sodišče pristojno za odločanje o veljavnosti Sklepa 2014/512, za določitev obsega obveznosti, ki izhajajo iz tega sklepa, tak preizkus potreben neodvisno od vprašanja, ali je Uredba št. 833/2014 veljavna. 57 Iz vseh navedenih preudarkov izhaja, da je prvo vprašanje predložitvenega sodišča dopustno. Vsebinska presoja 58 Vlada Združenega kraljestva, češka, estonska, francoska in poljska vlada ter Svet menijo, da na podlagi člena 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU in člena 275 PDEU Sodišče ni pristojno za predhodno odločanje o veljavnosti Sklepa 2014/ Komisija trdi, da člen 24(1) PEU in člen 275 PDEU ne izključujeta, da bi Sodišče lahko bilo pristojno za odločanje o veljavnosti Sklepa 2014/512 tudi v okviru postopka za sprejetje predhodne odločbe. Vendar mora zato, da bi bilo Sodišče pristojno v takšnem primeru, na eni strani tožeča stranka v postopku v glavni stvari, ki se obrne na nacionalno sodišče, izpolnjevati pogoje iz člena 263, četrti pododstavek, PDEU, na drugi pa mora predmet postopka biti presoja zakonitosti omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam. Komisija meni, da v obravnavani zadevi te okoliščine niso podane. 60 Uvodoma je treba spomniti, da Sodišče na podlagi člena 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU in člena 275, prvi odstavek, PDEU načeloma ni pristojno v zvezi z določbami, ki zadevajo SZVP, in akti, sprejetimi na podlagi teh določb (glej sodbo z dne 19. julija 2016, H/Svet in Komisija, C-455/14 P, EU:C:2016:569, točka 39), vendar Pogodbi izrecno določata dve izjemi od tega načela. Na eni strani namreč člen 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU in člen 275, drugi odstavek, PDEU določata, da je Sodišče pristojno za nadzor nad skladnostjo s členom 40 PEU. Na drugi strani člen 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU Sodišču podeljuje pristojnost za nadzor zakonitosti nekaterih sklepov iz člena 275, drugi odstavek, PDEU. Zadnjenavedena določba predpisuje, da je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji člena 263, četrti pododstavek, PDEU, v zvezi z nadzorom zakonitost sklepov, sprejetih na podlagi določb glede SZVP, ki določajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam. 61 Tako je treba šteti, da prvo vprašanje v bistvu vsebuje dva vidika. Njegov prvi namen je ugotovitev, ali je Sodišče pristojno, da na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je nacionalno sodišče vložilo na podlagi člena 267 PDEU, nadzira, ali je Svet ob sprejetju Sklepa 2014/512 upošteval člen 40 PEU. Njegov drugi namen pa je preveriti, ali je Sodišče za nadzor zakonitosti omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam, katerih sprejetje določa ta sklep, pristojno ne le na podlagi ECLI:EU:C:2017:236 17