UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO DIPLOMSKO DELO. Aneja Novak. Ljubljana, 2020

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO DIPLOMSKO DELO. Aneja Novak. Ljubljana, 2020"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Aneja Novak Ljubljana, 2020

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE TEHNIŠKA VARNOST Ergonomska analiza delovnega mesta z računalnikom DIPLOMSKO DELO Aneja Novak MENTOR: doc. dr. Klementina Zupan Ljubljana, 2020

4

5 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Aneja Novak sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Ergonomska analiza delovnega mesta z računalnikom. S svojim podpisom zagotavljam, da: je diplomsko delo rezultat mojega raziskovalnega dela pod mentorstvom prof. doc. dr. Klementine Zupan; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem diplomskem delu, navedena oziroma citirana v skladu z navodili; se zavedam, da je plagiatorstvo, v katerem so tuje misli oziroma ideje predstavljene kot moje lastne, kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah uradno prečiščeno besedilo (ZASP-UPB3) (Ur. list RS, št. 16/2007); sem poskrbela za slovnično in oblikovno korektnost diplomskega dela; je elektronska oblika diplomskega dela identična natisnjeni obliki diplomskega dela. V Ljubljani, Podpis avtorice:

6

7 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Klementini Zupan, mag. Iztoku Koširju ter prof. dr. Gregorju Bizjaku za pomoč in nasvete pri pisanju diplomskega dela. Poleg tega se zahvaljujem svoji družini in fantu za podporo, ki so mi jo nudili v času študija.

8

9 Ergonomska analiza delovnega mesta z računalnikom Povzetek Cilj diplomskega dela je ergonomska analiza dela delavca, ki večino svojih delovnih nalog opravi za računalnikom, ter predlaganje možnih izboljšav na podlagi rezultatov analize. Kljub temu da delo za računalnikom ni fizično obremenjujoče, predstavlja tveganja za nastanek kostno-mišičnih in drugih vidnih bolezni, ki so opisane na začetku diplomskega dela. Analizirali smo rezultate meritev toplotnega udobja, vidnih obremenitev, višin delovnih površin in velikosti delovnega prostora. Izvedli smo jih z meritvenimi instrumenti. Na podlagi rezultatov predlagamo ergonomske izboljšave, ki bi zmanjšale obremenitve pri delu z računalnikom, s tem pa povečale kakovost izvajanja delovnih nalog, motiviranost in produktivnost. Ključne besede: kostno-mišične bolezni, vidne obremenitve, delo z računalnikom, ergonomska analiza, ergonomske rešitve. English title: Ergonomic analysis of a working position with computer Abstract The goal of the thesis is an ergonomic analysis in a worker who performs most of his working tasks with the computer and to propose possible improvements. Even though working with the computer is not physically strenuous, it represents risks for the emergence of musculoskeletal and other visible diseases that are described at the beginning of the bachelor s thesis. We analysed the results of measurements of thermal comfort, visible burdens, heights of the working surfaces, and sizes of the working space. We performed them by measuring instruments. On the basis of the results, we propose ergonomic improvements which would reduce strains in working with the computer and, thus, increase the quality of performing the working tasks, motivation, and productiveness. Keywords: musculoskeletal diseases, visible burdens, working with the computer, ergonomic analysis, ergonomic solutions

10

11 Kazalo 1 Uvod Namen Teoretične osnove Ergonomija Načela ergonomije Tveganja pri delu z računalnikom Kostno-mišična obolenja Sindrom karpalnega kanala Bolečina v vratu, ramenih in hrbtu Burzitis v komolcu Inkontinenca Sindrom de Quervain Vidne obremenitve zaradi računalniškega zaslona Sindrom računalniškega vida Metode za ergonomsko analizo dela za računalnikom Določitev prostorskih zahtev Določitev višin delovnih površin Določitev naklona pogleda Določitev ostrine vida Določitev ostrine vida s Snellenovim testom: Določitev toplotnega ugodja Določitev temperature zraka, relativne vlažnosti in hitrost gibanja zraka Določitev srednje temperature sevanja Določitev PMV in PPD, izolativnosti obleke in metabolizma Določitev ugodne razsvetljave za delovno okolje Določitev osvetljenosti Določitev enakomernosti osvetljenosti delovnega okolja... 23

12

13 5 Ergonomska analiza delovnega mesta in razprava Opis delovnega mesta Velikost delovnega prostora Višina delovnih površin Vidne obremenitve Naklon pogleda Ostrina vida Toplotne razmere Temperatura zraka Relativna vlažnost Hitrost gibanja zraka Srednja temperatura sevanja PMV in PPD Razsvetljava Osvetljenost delovnih površin Osvetljenost ozadja Oblikovanje delovnega mesta za računalnikom Ergonomske zahteve po zakonodaji Predlagane ergonomske rešitve Zaključek Literatura... 46

14

15 Kazalo slik Slika 1: Karpalni kanal [16]... 8 Slika 2: Primerjava pritiskov na medvretenčno poščico med 3. in 4. ledvenim vretencem glede na različne položaje telesa [21] Slika 3: Burza v normalnem in vnetnem stanju [25] Slika 4: Vnetje tetivnih ovojnic v vezivnem kanalu [27] Slika 5: CRT zasloni [30] Slika 6: Višine delovnih površin pri sedečem delu glede na telesno višino človeka [4] 16 Slika 7: Pozicioniranje oznake za določanje naklona pogleda [4] Slika 8: Snellenov test [36] Slika 9: Sedemstopenjska lestvica ocene zaznavanja toplotnega okolja [39] Slika 10: Pričakovan odstotek nezadovoljnih (PPD) v odvisnosti od pričakovane presoje (PMV) [39] Slika 11: Razmerje osvetljenosti površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine [40] Slika 12: Delovno mesto, narisano v računalniškem programu AutoCAD 2019 (narisano oktobra 2019) Slika 13: Naklon pogleda pri pisanju, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 14: Naklon pogleda pri pogledu na zaslon, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 15: Merilni instument testo 445 s temperaturno sondo, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 16: Merilni instument Ahlborn ALMEMO 2590 s sondo za merjenje hitrosti zraka, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 17: Merilni instument Ahlborn ALMEMO 2590 z globus termometrom, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 18: Merilni instument Ahlborn ALMEMO 2590 s sondo za merjenje osvetljenosti, slikano v podjetju oktobra (2019) Slika 19: Mreže za meritve vidnih obremenitve, narisano v računalniškem programu AutoCAD 2019 (narisano oktobra 2019)... 34

16

17 Kazalo tabel Tabela 1: Izmerjene dimenzije v primerjavi z odčitanimi dimenizijami iz grafa Tabela 2: Meritve povprečnih hitrosti gibanja zraka Tabela 3: Izmerjene vrednosti osvetljenosti delovne površine Tabela 4: Izmerjene vrednosti osvetljenosti omare Tabela 5: Izmerjene vrednosti osvetljenosti neposredne okolice okrog delovne površine Tabela 6: Izmerjene vrednosti osvetljenosti ozadja... 38

18

19 Seznam uporabljenih kratic in simbolov CRT LCD MKM MKB-10 PMV PPT WBGT katodna cev (angl. cathode ray tube) tekočekristalni zaslon (angl. liquid crystal display) mednarodna klasifikacija bolezni (angl. International Classification of Diseases) mednarodna klasifikacija bolezni, 10. revizija (angl. International Classification of Diseases. 10. revision) merilo za pričakovano presojo toplotnega občutja (angl. Predicted Mean Vote) merilo za pričakovan odstotek nezadovoljnih (angl. Predicted Percentage of Dissatisfied) merilo za visoke toplotne obremenitve (angl. Wet Bulb Globe Temperature) α naklon glave [ ] β naklon očesnih zrkl [ ] D oddaljenost delovnega objekta [mm] D dolžina daljše stranice pravokotnega prostora [m] Edelovna Emin Epov Icl N P P pa pb pc pd,g pe pf osvetljenost delovne površine [lx] minimalni delež umetne razsvetljave [lx] prostorska povprečna osvetljenost [lx] izolativnost obleke [clo] število elementov velikost objekta [mm] največja dovoljena dolžina elementa mreže [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže A [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže B [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže C [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže D [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže E [m] največja dovoljena dolžina elementa mreže F [m]

20

21 Ta Tg Tr U temperatura zraka [ C] temperatura globusnega termometra [ C] srednja temperatura sevanja [ C] faktor enakomernosti [lx] V` ostrina vida [ ] V ostrina vida na delovnem mestu [ ] v povprečna hitrost gibanja zraka [m/s] va vglava vgleženj vtelo E skupna povprečna hitrost gibanja zraka [m/s] hitrost gibanja zraka pri glavi [m/s] hitrost gibanja zraka pri gležnju [m/s] hitrost gibanja zraka pri telesu [m/s] kumulativni seštevek vseh deležev umetne svetlobe [lx]

22

23 1 Uvod V današnjem času je računalnik nepogrešljiv del delovnega okolja. Tehnološki razvoj pa je privedel do tega, da vedno več delavcev opravlja svoje delo z računalnikom [1]. Z množično uporabo računalnikov so se zmanjšale dinamične telesne obremenitve ter povečale statične obremenitve pri delu. Povečalo se je število kostno-mišičnih bolezni in bolezni vezivnega tkiva. Te vrste bolezni prispevajo k največjemu odstotku bolniškega staleža med boleznimi, ki so klasificirane v MKB-10. MBK je kratica za Mednarodno klasifikacijo bolezni, ki jo objavlja Svetovna zdravstvena organizacija SZO (WHO). V 21 kategorijah so zapisane vse znane bolezni in vzroki smrti zaradi teh bolezni. Trenutno se uporablja 10. izdaja, imenovana MBK-10 [2]. Znano je, da so bolezni, nastale pri delu z računalnikom, posledica ponavljajočega in statičnega dela. Telo delavca, ki dela z računalnikom, je večino časa pri miru v prisilni drži, ponavljajoči se gibi se pojavljajo v zapestju in na prstih. Zato je pomembno nadoknaditi motorične dražljaje, ki se izgubljajo z dolgotrajnim sedenjem. Motorične dražljaje v delovnem okolju lahko ustvarimo z aktivnim sedenjem ali aktivnimi odmori [1, 3]. Zaradi zagotavljanja kakovosti dela in življenja delavcev je zelo pomembno, da je tudi delo za računalnikom ustrezno ergonomsko oblikovano [3]. 1

24

25 2 Namen Namen diplomskega dela je preveriti ustreznost delovnega okolja ergonomskim zahtevam, ki so zahtevane za obravnavano delovno mesto. 3

26

27 3 Teoretične osnove 3.1 Ergonomija Ergonomija je znanost, ki povezuje človekove telesne in duševne lastnosti z delovnim in njegovim življenjskim okoljem z namenom ohranjanja ugodja, zdravja ter produktivnosti skozi celotno delovno oz. življenjsko dobo. Je interdisciplinarna veda, kar pomeni, da jo sestavlja več različnih znanstvenih disciplin: medicina dela, psihologija dela, ekologija dela, organizacija dela, ekonomija, sociologija dela, inženirska znanost itd. [1] Ergonomija je danes razdeljena v tri podkategorije: fizikalna, kognitivna in organizacijska ergonomija. Fizikalna ergonomija se nanaša predvsem na anatomijo in antropometrijo človeka, na fiziološke in biološke lastnosti, povezane s prehrano ter fizično aktivnostjo. Povezana je z reševanjem problemov in težav, ki nastanejo pri ponavljajočih se gibih pri delu ter neprimernih fizikalnih merljivih parametrih (svetloba, zvok, koncentracija snovi itd.) v okolju. Kognitivna ergonomija se ukvarja z miselnimi procesi, kot so: zaznavanje, spomin, sklepanje in motorika ter interakcija med človekom in sistemom, v katerega je človek vključen. Organizacijska ergonomija se ukvarja z optimizacijo, racionalizacijo tehnoloških in poslovnih sistemov ter humanizacijo dela. Optimizacijo lahko opišemo kot spreminjanje posameznih procesov (poenostavitev postopkov dela, pravilno razdelitev odgovornosti glede na sposobnosti posameznika, pravilno nastavitev strojev, izbor izvajalcev ali dobaviteljev) za daljše obdobje, ki bi pripomogli k zniževanju stroškov. Glavni namen racionalizacije v podjetju je finančni prihranek. S tem vidimo, da sta optimizacija in racionalizacija povezani druga z drugo. Humanizacija dela je neskončen proces, ki delavcu oblikuje boljše in primernejše pogoje za delo [4 6]. 3.2 Načela ergonomije Cilj dvanajstih ergonomskih načel je čim bolje uskladiti odnose med človekom, delovnim mestom in delovnimi razmerami. z njimi vzdržujemo delazmožnost, učinkovitost in zmanjšamo utrujenost [1]. Načela ergonomije so [4]: - Delati v nevtralnem telesnem položaju (ohranjaje dvojne S krivulje hrbtenice, zravnan vrat, zapestje v nevtralnem položaju). - Zmanjšati pretirano uporabo mišične moči pri delu (prijem, potiskanje, dvigovanje bremen). - Ohranjanje vsega v lahkem dosegu rok (predmeti, ki jih pogosto uporabljamo, naj ležijo v polkrogih, ki jih opisujejo podlakti). 5

28 - Delati na primerni višini delovne površine (pri težjem mišičnem delu rok je delovna površina spuščena približno 20 cm pod komolčno višino, pri lažjem delu je v višini komolca, pri natančnem bližinskem delu pa pomaknjena 20 ali več cm nad komolčno višino). - Zmanjšati število ponavljajočih se gibov. - Čim bolj zmanjšati statično mišično delo. - Zmanjšati pritisk na točke telesa (obloge in opore za roke, noge...). - Omogočiti dovolj prostora na delovnem mestu (delovna mesta, opremo in okolje že pri načrtovanju prilagodimo visokim ljudem, majhnim pa podlagamo). - Omogočiti gibanje in raztezanje (aktivni odmor). - Ohranjati udobno delovno okolje (razsvetljava, toplotne razmere, hrup). - Simboli za ukrepe in navodila ukazi naj bodo razumljivi (prepoznavni). - Zmanjšanje stresa (dober management zmanjša stres). 3.3 Tveganja pri delu z računalnikom Kostno-mišična obolenja Kostno-mišične bolezni, povezane z delom, so okvare različnih delov teles, kot so: mišice, sklepi, kite, vezi, živci, kosti in krvni sistem. Predvsem problematični deli telesa so: hrbtenica, vrat, ramena in zgornji udi. Zdravstvene okvare čez čas postopoma zmanjšujejo produktivnost delavca, saj povzročajo bolečine in manjšo gibljivost telesa. Dolgotrajne okvare vplivajo na odsotnost delavca z dela ter tudi na kakovost njegovega življenja. Zmanjšajo se sposobnosti pri vsakdanjih opravilih ter poveča se odvisnost od pomoči drugih [7 9]. Kostno-mišične bolezni nastajajo postopno in so po navadi posledica več vzrokov. Bolezni te vrste, ki nastanejo pri delu z računalnikom, so posledica predvsem prisilne in toge drže pri dolgotrajnem sedenju, držanju miške in uporabi tipkovnice. Vzroki za nastanek so lahko tudi organizacijski in psihosocialni dejavniki, kot so: nezadovoljstvo na delovnem mestu, slabo urejeno delovno okolje, hitri delovni ritem, velike delovne obremenitve in ponavljajoče se delo [8 10]. 6

29 V nadaljevanju so opisane najpogostejše kostno-mišične bolezni, ki nastanejo zaradi nenaravnega položaja telesa in preobremenitev sklepov pri sedečem delu za računalnikom Sindrom karpalnega kanala Karpalni kanal je ozek in neraztegljiv prehod na območju zapestja. Na zgornji strani zapestja je omejen z zapestnimi kostmi, na spodnji strani ga omejuje transverzalni karpalni ligament. V njem se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice, kar prikazuje Slika 1 [10]. Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca, čigar naloga je, da s senzoričnim nitjem oživčuje blazinice prvih treh prstov in pri četrtem prstu, palcu polovico blazinice ter tudi večino mišic na bazi palca in dveh lumbrikalnih mišic v dlani. Okvaro spodbudi preobremenitev kitnih ovojnic in zapestja. Ko pride do utesnitve medianega živca, se pojavijo motnje pri prevajanju ukazov in zaznav po živcu. To pomeni, da obolele osebe začnejo izgubljati občutek za dotik. Kot posledica tega jim pogosteje iz rok padajo manjši predmeti [10]. Začetni znaki sindroma karpalnega kanala so neprijeten občutek, rahlo mravljinčenje, zbadanje ali rahla bolečina v dlani, nato lahko pride tudi do izgube moči v roki ter zmanjšanja gibljivosti roke in prstov. Glavni pokazatelj sindroma karpalnega kanala je omrtvičenost, ki se po navadi pojavi med spanjem, ko je zapestje upognjeno. Dejavnika pri delu z računalnikom, ki prispevata k nastanku sindroma, sta ponavljajoči se gibi v zapestju ter nenaravni položaj zapestja ter prstov [11 15]. Pri blagi stopnji bolezni lahko pomagajo pogostejši odmori med delom, med katerimi razgibamo dlani in zapestja. Pomembno je ohranjanje nevtralnega položaja zapestja. Pomagamo si lahko s ergonomskimi pripomočki za delo, kot so: tipkovnice z oporo za dlani, računalniške miške ter podlage za računalniške miške z oporo za zapestje. Za razbremenitev dlani in prstov ponoči si lahko pomagamo z opornico za zapestje, ki olajša simptome. V primeru, da prizadetost napreduje in se težave stopnjujejo, je potreben operativni poseg, s katerim sprostijo mediani živec [14, 15]. 7

30 Slika 1: Karpalni kanal [16] Bolečina v vratu, ramenih in hrbtu Dolgotrajno sedenje je povod za razvoj bolečin v vratu, ramenih in hrbtu. Kljub temu, da je pri sedenju aktivnost mišic majhna, morajo te nenehno vzdrževati določen položaj telesa, ki je prisiljen oz. nenaraven. Pri tem je določena skupina mišic konstantno napeta in se čez čas utrudi. Če je mišica v skrčenem stanju, se krajša, kar vpliva na držo telesa. Prav tako se poleg bolečin pojavi tudi manjša gibljivost telesa [3, 17]. Bolečina v vratnem delu hrbtenice oziroma cervikalni sindrom, ki nastane pri delu z računalnikom, se lahko pojavi, če je vratni del hrbtenice nenehno v prisilni drži. Dolgotrajno napetost v vratnih mišicah lahko povzroča nepravilna ali prenizka višina računalniškega zaslona, zaradi katere položaj glave ni v vodoravnem položaju. Če pogled usmerimo prenizko, se skrajšajo mišice upogibalke vratu, pri tem so obremenjene mišice zgornjega dela hrbta in mišice vratne hrbtenice. Cervikalni sindrom se kaže kot topa in ostra bolečina v vratnem predelu, ki se širi proti ramenom in glavi ter lopaticam. Poleg bolečine je za cervikalni sindrom značilna omejena gibljivost vratne hrbtenice, glavoboli in vrtoglavice [10, 14, 18, 19]. V akutnem stanju cervikalnega sindroma si lahko pomagamo s počitkom in jemanjem analgetikov. Pri kroničnem stanju je potrebna fizioterapija, s katero zmanjšujemo bolečino in povečujemo gibljivost. Za preprečevanje bolečin zaradi dolgotrajnega sedenja so priporočljivi aktivni odmori med delom [18, 19]. Sedenje ni naraven položaj človeka, zato lahko dolgotrajno sedenje negativno vpliva na hrbtenico, še posebej na medvretenčne ploščice, podporne ligamente in hrbtenične sklepe. Sedenje zahteva daljšo upognjeno držo ledvene hrbtenice, kar je pogosto povezano z razvojem okvar [3, 20]. 8

31 Medvretenčne ploščice se prehranjujejo z difuzijo raztopin. Potek difuzije po medvretenčnih ploščicah je odvisen od gibanja telesa. Ob stalnem spreminjanju položaja hrbtenice se izboljšuje metabolizem medvretenčnih ploščic, medtem ko pokončna sedeča drža ali naprej upognjena drža negativno vplivata na hrbtenico, saj zmanjšata difuzijo hranilnih snovi, kar privede do šibkosti medvretenčnih ploščic. Različni sedeči položaji in različni nakloni sedalnih površin imajo različen učinek na obremenitev hrbtenice in aktivacijo mišic trupa. Navzdol nagnjena sedalna površina spodbuja položnejšo, bolj lordotično držo, raven sedež spodbuja položnejšo lordozo. Zelo nizek sedež, pri katerem so kolena višje od bokov, spodbuja fleksijo ledvene hrbtenice. Torej na sile, ki delujejo na hrbtenico, vplivajo drža hrbtenice, mišična aktivnost in pasivna podpora naslonjala. Na držo hrbtenice vpliva več dejavnikov, kot so starost, spol, dednost, indeks telesne mase, mišična vzdržljivost, prisotnost različnih okvar in psihološki dejavniki. Pritisk na medvretenčne ploščice lahko zmanjšamo z naslonjali. Čim večji kot je kot med sedalom in naslonjalom, tem manjši je pritisk na medvretenčne ploščice. Pri kotu 100 se pritisk zmanjša za 10 %. Pri kotih, ki so večji od 110, zmanjševanje pritiska ni več tako občutno. Pritisk se povečuje pri kotih, ki so manjši od 90. Slika 2 prikazuje primerjavo pritiskov na medvretenčno ploščico med 3. in 4. ledvenim vretencem glede na različne položaje telesa. Literatura ne navaja idealnega položaja za sedenje, saj vsaka drža, ki jo posameznik ohranja dlje časa, privede do občutka neprijetnosti in bolečine. Veljalo naj bi, da je najbolj primeren način sedenja pri posamezniku z zdravo hrbtenico tisti, pri katerem mu je najbolj udobno. Takemu posamezniku je pokončno sedenje bolj neugodno kot sedenje z ukrivljenim hrbtom. Sedenje z ukrivljenim hrbtom z izravnano ledveno lordozo obremeni medvretenčne ploščice ter razbremeni majhne sklepe hrbtenice in hrbtno mišičje. V tem primeru morajo delo mišic prevzeti posteriorni ligamenti, vendar je ta način sedenja za zdravo hrbtenico sprejemljiv. Ljudem, ki imajo okvare medvretenčnih ploščic se priporoča pokončno sedenje z zravnanim hrbtom s konkavno oblikovano ledveno hrbtenico. Tak način sedenja obremeni predvsem hrbtno mišičje in majhne hrbtenične sklepe, hkrati pa razbremeni medvretenčne ploščice. Za osebe, ki zaradi delovnega mesta preživijo več časa v sedečem položaju, je priporočljivo, da pogosto spreminjajo položaj trupa. Vendar je pomembno, kako ga spreminjajo, saj različne drže ustvarjajo različne obremenitve na hrbtenico [3, 20]. 9

32 Slika 2: Primerjava pritiskov na medvretenčno ploščico med 3. in 4. ledvenim vretencem glede na različne položaje telesa [21] Burzitis v komolcu Pri pogosti uporabi tipkovnice, miške in naslanjanja komolca na trdo površino (mizo) lahko nastane burzitis. Povzročajo ga ponavljajoči se neposredni pritiski na burzo ali ponavljajoči se gibi [22]. Burza je mešiček, v katerem celice proizvajajo sklepno tekočino. Naloga sklepne tekočine je povečanje drsnih lastnosti sklepnih površin, hranjenje sklepnega hrustanca s potrebnimi snovmi, kolagenom in beljakovinam ter odvajanje odpadnih snovi iz sklepa. Ob nastanku vnetja se količina sklepne tekočine v burzi poveča. Pri tem pride do otekline in rdečine, kar kasneje povzroča omejeno gibljivost in bolečine, kar je razvidno na Sliki 3 [19, 23]. Pri blagi bolezni lahko pomaga že počitek ter izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino. Vnetje, bolečino in oteklino lahko zmanjšamo tudi z vbrizgom kortikosteroidov v sklep [23, 24]. Če počitek in kortikosteroidi ne pomagajo, je potrebno kirurško zdravljenje. Po operaciji je potrebno ponovno pridobiti moč ter gibljivost v komolcu z izvajanjem razteznih vaj in vaj za krepitev mišic [22]. 10

33 Slika 3: Burza v normalnem in vnetnem stanju [25] Inkontinenca Inkontinenca je motnja, zaradi katere pride do nekontroliranega uhajanja urina. Bolezen nastane zaradi več razlogov in se pogosto se pojavi v sklopu drugih težav. Eden od vzrokov za nastanek je tudi sedeče delovno mesto, ki poleni trebušno mišičje ter povzroči motnjo delovanja prebavnih in dihalnih organov. Zaradi dolgotrajnega sedenja lahko pride do posedanja notranjih organov, ki pritiskajo na mišičje medeničnega dna. To se raztegne in ni več sposobno podpirati sečevoda. Priporočljivo je, da osebe, ki opravljajo takšno delo, preventivno izvajajo vaje za mišice medeničnega dna [3, 17] Sindrom de Quervain De Quervainov sindrom lahko nastane pri delu z računalnikom zaradi ponavljajočih se prijemov računalniške miške in dotikov tipkovnice. Pri tej bolezni pride do vnetja dveh tetivnih ovojnic: tetive kratke ekstenzijske mišice palca na roki in dolge abduktorne mišice palca na roki, kar prikazuje Slika 4. Vnetje povzroči zmanjšanje prostornine vezivnega kanala, v katerem se nahajata ti dve tetivni ovojnici. Posledica je, da tetivi ne moreta gladko drseti, kar spodbudi bolečino v spodnjem delu palca, oteklino palca ali omejeno gibanje zapestja. Prav tako se tudi pri De Quervainnovem sindromu najprej poskuša vnetje pozdraviti z uporabo upornice, hlajenjem, jemanjem protivnetnih zdravil in kortikosteroidi ter izvajanjem razteznih vaj za zapestje. Kolikor bolečina ne preneha, je potreben operativni poseg, pri katerim se sprostita utesnjeni tetivi [26]. 11

34 Slika 4: Vnetje tetivnih ovojnic v vezivnem kanalu [27] 3.4 Vidne obremenitve zaradi računalniškega zaslona Vidne obremenitve, nastale pri uporabi računalnikov, so povezane z vrstami računalniških zaslonov. V preteklosti so se uporabljali CRT zasloni, ki so bili problematični za oči predvsem zaradi utripanja zaslona. Utripanje je povezano s katodno cevjo, ki jo ima CRT zaslon. Katodna cev je steklena vakuumska cev, ki se na eni strani konča z zaslonom, ki je premazan s fosforjevim premazom. Na drugi strani je cev podaljšana v ozek vrat, v katerem je elektronski top. Elektronski top je sistem za pospeševanje elektronov proti zaslonu na drugem koncu cevi. Ko na fosforno točko na zaslonu udarijo elektroni, ta zasveti. Barvni CRT zaslon je sestavljen iz treh elektronskih topov, zaslon pa je premazan s tremi različnimi vrstami fosforja. To pomeni, da vsaka točka na zaslonu sveti v eni od treh barv: modri, rdeči ali zeleni. Fosforne točke ustvarijo sliko po celotnem zaslonu s tem, ko zasvetijo iz ene strani proti drugi strani od zgoraj navzdol po vrsticah. Utripanje zaslona se pojavi, ker fosforne točke nimajo funkcije stalne aktivacije fosfornih točk. Elektronski topovi ne morejo stalno vzdrževati vklopljene točke, saj morajo najprej vklopiti vse točke, da se lahko vrnejo na začetek. V času, preden elektronski tok ponovno aktivira fosforno točko na CRT zaslonu, ki je prikazan na sliki 5, se to vidi kot utripanje zaslona [28, 29]. 12

35 Slika 5: CRT zaslon [30] Najbolj pogosta frekvenca osveževanja CRT zaslonov je bila 50 Hz. To pomeni, da se je slika v eni sekundi osvežila 50-krat. Ker je bila frekvenca osveževanja prenizka, je bila očesna leča stalno napeta, spreminjala se je tudi njena debelina. S prilagajanjem očesne leče se utrudijo drobne mišice, ki očesno lečo daljšajo in krčijo. Prenizka frekvenca osveževanja lahko povzroča tudi epileptične napade pri ljudeh s fotosenzitivno epilepsijo [28]. Danes se uporabljajo v večini LCD zasloni in prenosni računalniki z LCD zasloni, pri katerih je utripanje minimalno. LCD zasloni delujejo po načelu tekočih kristalov, ki zagotavljajo stalen vir svetlobe v ozadju zaslona in višje frekvence osveževanja. Vendar tudi odsotnost utripanja zaslona predstavlja problem za zdravje uporabnika. LCD zasloni imajo še dodatno slabost, imenovano anizotropija [28]. Anizotropija je pojav, pri katerem se glede na kot, pod katerim gledamo na zaslon, spreminja vidljivost oziroma svetlost slike na zaslonu. Uporabnik vidi najboljšo sliko na LCD zaslonu takrat, ko se nahaja natanko pred njim. Anizotropija je pri prenosnih računalnikih večja kakor pri LCD zaslonih, ker računalniškega zaslona ni mogoče nastavljati po višini, saj je ta pripet na tipkovnico. Vidna obremenitev, ki jo povzroča anizotropija, je dodatno naprezanje oči, kar povzroči utrujenost in razdražljivost oči ter glavobole [28]. Pri uporabi LCD zaslonov se frekvenca mežikanja zmanjša iz običajnih 15 do 20 mežikov na minuto na 5 do 8 mežikov na minuto. Nizke frekvence mežikanja povzročajo sušenje solznega filma, ki ima sicer nalogo vlažiti očesno površino z namenom ohranjanja jasnega vida in vlažnega očesa. Solzni film, nastal z mežikanjem, poskrbi tudi za izpiranje prahu 13

36 iz očesa. Nizka frekvenca mežikanja povzroča suhe in razdražljive oči, pekoč občutek v očeh, draženje in rdečino v očeh [31] Sindrom računalniškega vida Dolgotrajno obremenjevanje oči lahko povzroča bolezenske okvare. Znaki, ki nakazujejo na sindrom računalniškega vida, so: zamegljen vid, dvojni vid, suhe in pordele oči, razdražene oči, glavobol ter bolečine v vratu in hrbtu. Težave še dodatno spodbudijo dejavniki, kot so: presvetel zaslon z močnim odbojem svetlobe, neprimerna velikost in barva črk, neprimerna razdalja očesa do zaslona, neprimerna višina zaslona, direkten odboj dnevne svetlobe iz okna, neprimerna svetloba delovnega mesta, prašni delci in kontaktne leče, ki še dodatno izsušijo oko [32 34]. Za izboljšanje simptomov in preprečevanje nastanka novih težav je pomembno, da zmanjšamo bleščanje. Zaslon naj bo postavljen ob oknu. S tem zmanjšamo odboj dnevne svetlobe. Bleščanje zaslona lahko zmanjšamo z namestitvijo filtra proti bleščanju in z rednim čiščenjem prahu. Višina in razdalja zaslona od oči naj bosta taki, da ob gledanju vanj ne raztegujete vratu ali napenjate oči. Tovarniško nameščene prednastavitve (svetlost, kontrast in velikost pisave) naj bodo prilagojene tako, da vam najbolj ustrezajo. S pogostejšim mežikanjem navlažimo oči, lahko tudi uporabimo kapljice v obliki umetnih solz. Za sproščanje notranjih očesnih mišic je uporabno ameriško pravilo, imenovano Njegovo ime pomeni, da si na vsakih 20 minut dela vzamemo 20 sekund odmora, v obliki pogleda v daljavo za 20 čevljev oziroma 6 metrov [35]. 14

37 4 Metode za ergonomsko analizo dela za računalnikom 4.1 Določitev prostorskih zahtev Delovni prostor mora biti dovolj prostoren, da je lahko oprema smiselno in pregledno razporejena, da se je v njem možno neomejeno gibati in spreminjati položaje telesa. Pomembno je tudi, da je ob delovnem mestu dovolj površin za shranjevanje in odlaganje papirja, arhiva in ostalih pisarniških potrebščin [1]. Velikosti delovnih površin določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD- 1). 4.2 Določitev višin delovnih površin Delovni prostor za delavca, ki dela za računalnikom, mora imeti ustrezne različne višine (višina glave, višina telesa v sedečem in stoječem položaju, višina kolen pri sedenju, višina stegen itd.), širine (ramenska širina, širina medenice, prostor za gibanje kolen itd.) in globine (globina naslona na telo, dolžina kolenskega dosega, dolžina nog itd.) [4]. Za določanje višin delovnih površin se lahko uporabi pristop po S. Iviću. Ta temelji na grafu, ki je prikazan na sliki 6. Graf predstavlja odvisnost višine delovne površine od telesne višine delavca. V primeru, da delavec nosi obutev s podplatom, je potrebno debelino tega prišteti k višini delavca. Na grafu lahko odčitamo priporočljivo sedežno višino, višino prostora za noge pod mizo in višino delovne površine glede na težavnost dela. Delovno višino predstavlja višina, pri kateri se nahajajo delovni pripomočki in se opravlja delovna naloga. Sedežna višina je razdalja med sedežno površino in tlemi. Višino prostora za noge pod delovno mizo predstavlja vertikalna razdalja med tlemi in spodnjo površino mize [4]. 15

38 Slika 6: Višine delovnih površin pri sedečem delu glede na telesno višino človeka [4] 4.3 Določitev naklona pogleda S pravilnim nagibom glave in zrkel pri delu z računalnikom se lahko izognemo bolečinam v vratnem delu hrbtenice, ramenih ali naprezanju oči in razdraženim očem. Naklon pogleda v delovnem okolju določimo tako, da opazovanemu delavcu nalepimo nalepko, kot je prikazano na sliki 7, medtem ko ta gleda naravnost predse v zravnanem položaju. Nato delavca fotografiramo in na fotografijo vrišemo referenčno črto in izmerimo kota α in β. Referenčna črta je črta, ki poteka vzporedno s tlemi v bližini delovnega mesta ter poteka skozi zrklo in sredino nalepke. Kot α je definiran kot kot med referenčno črto in premico, ki poteka skozi znak na nalepki ter predstavlja naklon glave. Kot β predstavlja naklon očesnega zrkla in je definiran kot kot med premico, ki predstavlja opazovani predmet, ter premico, ki poteka skozi zrklo. Skupni naklon pogleda je definiran kot vsota kotov α in β. V sedečem položaju je priporočljiv skupni naklon glave in zrkel 38 ± 2,1 ter razmerje 1 : 1 med nagibom glave in zrkel [4]. 16

39 Slika 7: Pozicioniranje oznake za določanje naklona pogleda [4] 4.4 Določitev ostrine vida Ostrina vida določa zaznavanje svetlobe v rumeni pegi in prenos signalov preko vidnega živca v možgane. Odvisna je od osvetljenosti objekta, svetlosti njegove okolice in kontrasta. Ostrino vida izračunamo po enačbi (4) in je obratna vrednost vidnega kota α v kotnih minutah [4]: V = 1 α, (4) kjer je: α = tan 1 P D (4) Ostrina vida mora biti taka, da pri delu delavec ne obremenjuje oči ali se ne nagiba proti predmetu, saj s tem povzroči prisilno držo. Oseba z normalnim vidom ima ostrino vida 1 kotno minuto vidnega polja. Na delovnem mestu mora biti ostrina vida dvakrat večja, torej V`=2 x V. Priporočljivo je, da se za delovno aktivne ljudi vrednost ostrine vida giblje od 1,5 do 2 [4]. 17

40 4.4.1 Določitev ostrine vida s Snellenovim testom: Snellenov test, ki je predstavljen na sliki 8, se uporablja za preizkus ostrine vida posameznika. Test se izobesi na prazno steno brez oken v višini oči na razdaljo 2,8 m. Opazovana oseba si pokrije najprej z roko eno oko in bere črke iz vrha tabele proti dnu tabele, nato postopek ponovi še drugim očesom. Namen preizkusa je ugotoviti, ali ima delavec, povprečno, normalno ostrino vida. Ta se na Snellenovem testu potrdi, če oseba na razdalji 2,8 m prebere vrstico 20/20. Ostrina vida 20/20 pomeni, da lahko oseba na razdalji 6 m vidi, kar vidi povprečen človek [36]. Slika 8: Snellenov test [37] 4.5 Določitev toplotnega ugodja Toplotno ugodje je definirano kot toplotno ravnotežje telesa z okolico, na katero vplivajo različni vplivi okolja, kot so: temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, hitrost gibanja zraka in temperatura sevanja. Prav tako na toplotno ugodje posameznika vpliva tudi tako imenovana osebna dejavnika, in sicer izolativnost obleke in metabolizem. Vsi našteti dejavniki so lahko neodvisni drug od drugega, vendar kot celota vplivajo na delavčevo toplotno ugodje na delovnem mestu [4] Določitev temperature zraka, relativne vlažnosti in hitrost gibanja zraka Temperatura zraka je temperatura okoli telesa, označimo jo s Ta stopinjami Celzija ( C). Merimo jo s termometrom [38, 39]. in je opredeljena s 18

41 Relativna vlažnost zraka je razmerje med dejansko količino vodnih hlapov v zraku in maksimalno količino vodnih hlapov pri dejanski temperaturi zraka. Zaradi računalnikov je v pisarnah običajno relativna vlažnost %. Za ta razpon relativne vlažnosti je značilno, da nima bistvenega pomena na toplotno udobje posameznika [39]. Hitrost gibanja zraka ljudje zaznavamo, zato je pomemben njen vpliv na nas v delovnem okolju. Če je zrak, ki se giblje okoli delavca, hladnejši od ostalega delovnega okolja, lahko pomaga pri ohlajanju. V prostorih, ki so umetno ogrevani, nepremičen zrak povzroča občutek zadušljivosti. Gibanje zraka v toplih ali vlažnih prostorih lahko povzroča izgubljanje toplote brez spremembe temperature zraka. Zelo majhna hitrost gibanja zraka v hladnih prostorih lahko povzroča občutek prepiha [39]. Za merjenje pretokov zraka, relativne vlažnosti in temperature zraka lahko uporabimo elektronski kombinirani anemometer. Kombinirani anemometri so sestavljeni iz glavnega pomnilno-prikazovalnega dela ter vhodov za sistemske sonde, ki vsebujejo senzorje za vlažnost, temperaturo in senzor za merjenje hitrosti zraka [38]. Relativno vlažnost in temperaturo zraka lahko določimo z eno meritvijo, medtem ko moramo za določanje povprečne hitrosti gibanja zraka izvesti več meritev. Hitrost gibanja zraka izmerimo na treh mestih, in sicer pri gležnjih, ob telesu in na glavi. Nato izračunamo povprečno vrednost vsake meritve po enačbi [38]: v = V glava+2 x V telo + V gleženj 4 (38) Na koncu izračunamo še končno povprečje vseh treh povprečnih vrednosti, kar imenujemo hitrost gibanja zraka in označimo z oznako va [38] Določitev srednje temperature sevanja Srednjo temperaturo sevanja, ki jo označimo kot Tr, je potrebno poznati predvsem pri industrijskih delih z večjimi viri toplote (varjenje, hidroizolacije, inštalacije, brušenje itd.) in delih na soncu (gradbena dela, cestna dela, gozdarjenje, kmetijstvo itd.). Za izračun srednje temperature sevanja je potrebno poznati temperaturo globusnega termometra, povprečno hitrost gibanja zraka in temperaturo zraka. Tudi temperaturo globusnega termometra lahko izmerimo s kombiniranim anemometrom, ki ga povežemo z globusnim termometrom. To je votla bakrena črna krogla s premerom 15 cm, ki deluje po načelu vsrkavanja sevane toplote, v središču pa se nahaja živosrebrni termometer. Nato vse dobljene vrednosti vnesemo v enačbo [38]: 19

42 T r = [(T g + 273) ,5 x v 0,6 a (T g T a )] (38) Določitev PMV in PPD, izolativnosti obleke in metabolizma Za ocenjevanje toplotnega udobja v okolju uporabimo dve med seboj povezani merili PMV in PPD. PMV je merilo, ki podaja pričakovano povprečno oceno toplotnega okolja večjega števila ljudi, ki bi okolje občutilo kot ugodno, hladno ali vroče. Izraža se s pomočjo intervalu, ki je prikazan na sliki 9. Negativne vrednosti na lestvici predstavljajo prehladno okolje, v nasprotju s pozitivnimi vrednostmi, ki predstavljajo pretoplo okolje. Če je vrednost PMV v intervalu [-0,5, 0,5] pomeni, da je okolje toplotno udobno. PMV se izračuna s pomočjo računalniškega programa Command Prompt, v katerega vstavimo naslednje podatke: temperaturo zraka, srednja temperaturo sevanja, hitrost gibanja zraka, relativno vlažnost, izolativnost obleke in metabolizem [38, 40]. Slika 9: 7-stopenjska lestvica ocene zaznavanja toplotnega okolja [40] PPD je merilo, ki pove, koliko % ljudi bo s toplotnimi razmerami v okolju nezadovoljnih. PPD se odčita s pomočjo grafa, ki je prikazan na sliki 10 [38, 40]. Slika 10: Pričakovan odstotek nezadovoljnih (PPD) v odvisnosti od pričakovane presoje (PMV) [40] 20

43 Toplotno ugodje posameznika je povezano tudi z izolativnostjo obleke, ki jo označimo z Icl z enoto clo. 1 clo pomeni izolativnost obleke, ki zagotavlja toplotno ugodje osebi, ki sedi v mirujočem zraku (v = 0,1 m/s) pri temperaturi 21 C. Vsako oblačilo ima svojo izolativnost. Naloga oblačil je, da preprečujejo izgubljanje toplote. Pomembno je, da delavec ne nosi preveč oblačil v okolju, ki se ne šteje za toplo ali vroče, saj lahko privede do toplotnega neugodja. V hladnih delovnih pogojih je pomembno, da ima delavec dovolj visoko izolativnost obleke, ki preprečuje nastanek poškodb zaradi mraza [39]. Izolativnost obleke določimo na podlagi tabele, ki je podana v standardu SIST EN ISTO 9920:2010 Ergonomija toplotnega okolja Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (ISO 9920:2007, popravljena različica ). Metabolna stopnja opisuje toploto, ki jo proizvedemo v naših telesih s telesno dejavnostjo. Čim večji je fizični napor, tem več metabolne toplote se ustvari, kar pomeni, da jo je treba tudi porabiti s počitkom, da se ne pregrejemo. Metabolno toploto lahko odčitamo iz tabele iz standarda SIST EN ISTO 8996:2005 (Ergonomija toplotnega okolja Ugotavljanje presnovne toplote). Metabolna toplota je povezana z merilom za velike toplotne obremenitve, imenovanim WGBT. Izračun WGBT v našem primeru ni potreben, ker delovno mesto ne zajema visokih temperatur [39]. 4.6 Določitev ugodne razsvetljave za delovno okolje Ugodno razsvetljavo določa sedem lastnosti: vidna sposobnost, raven osvetljenosti, omejevanje bleščanja, vidno udobje, harmonična porazdelitev svetlosti, barva in reprodukcija barve, vizualni ambient, barva svetlobe in senčnost. Naštete lastnosti so povezane s tremi osnovnimi človeškimi potrebami, ki vplivajo na delavčevo izvedbo dela, in sicer [41]: - z vidnim udobjem, ki v delovnem okolju privede do večje produktivnosti, motiviranosti in kakovosti opravljanja dela; - z vidno učinkovitostjo, ki omogoča, da delavec v težjih okoliščinah izvede vidno nalogo v daljšem obdobju; - varnosti pri delu. 21

44 4.6.1 Določitev osvetljenosti Osvetljenost merimo z luksmetrom, ki ima svetlobni senzor. Izmerjene vrednosti primerjamo z vrednostmi iz standarda SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del Določitev osvetljenosti delovne površine Delovna površina je definirana kot površina, na kateri se izvaja vidna naloga. Osvetljenost delovne površine merimo v višini delovne površine. Izmerjene vrednosti primerjamo z zahtevami za razsvetljavo notranjih območji, vidnih nalog in dejavnosti iz standarda [41] Določitev osvetljenosti neposredne okolice Potrebno je izmeriti tudi osvetljenost neposredne okolice okoli delovne površine. Neposredno okolico predstavlja pas širine 0,5 m v vidnem polju okrog delovne površine. V standardu SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del je tabela, ki je predstavljena na sliki 11. Tabela določa razmerje osvetljenosti površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine. Izmerjene vrednosti primerjamo s tabelo iz standarda, ki je prikazana na sliki 11 [41]. Slika 11: Razmerje osvetljenosti površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine [40] Določitev osvetljenosti ozadja Ozadje predstavlja pas, ki je širok vsaj 3 m, se nahaja tik ob površini neposredne okolice ter je omejen s prostorom. Osvetljenost površine ozadja mora zagotavljati osvetljenost 1/3 vrednosti, zahtevane za osvetljenost neposredne okolice [41] 22

45 4.6.2 Določitev enakomernosti osvetljenosti delovnega okolja Enakomernost osvetljenosti delovnega okolja se preverja s točkami, ki tvorijo enakomerno mrežo. Število točk, ki jih je potrebno izmeriti, je dano z najbližjim celim številom razmerja d/p. Največjo dovoljeno dolžino elementa mreže izračunamo po enačbi [41]: p = 0,2 x 5 log10(d), kjer je p 10 m (41) Pri dolžini stranic prostora se ne upošteva pas širine 0,5 m od stene, če ta pas ni del delovne površine [41]. Izmeri se osvetljenost vsake točke posebej. Če spuščene žaluzije omogočajo popolno temo, je potrebna ena meritev na točko. Drugače je potrebno točko izmeriti najprej samo pri dnevni svetlobi, nato še s prisotnostjo umetne svetlobe in odšteti razliko. Osvetljenost točk merimo z luksmetrom, ki ima svetlobni senzor. Potem izračunamo prostorsko povprečno vrednost osvetljenosti po enačbi [42]: E pov = n n=1 E i n (42) in faktor enakomernosti: u = E min E pov (42) 23

46

47 5 Ergonomska analiza delovnega mesta in razprava 5.1 Opis delovnega mesta Glavna delovna naloga analiziranega delavca je izdelava zahtevkov za vračilo plačane trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijsko-komercialni namen. Gre za predvsem sedeče delovno mesto, kjer delavec za svojo pisarniško mizo opravlja različna dela, kot so: sprejem in odpiranje pošte, vnos podatkov v računalniški program Excel, priprava zahtevkov v računalniškem programu Word, sprejem telefonskih klicev, preverjanje računov, sprejemanje in odgovarjanje na elektronsko pošto. Delo delavca večinoma poteka v pisarni, le na vsake toliko opravi tudi terensko delo pri svojih strankah. Ker prevladujejo delovne naloge v pisarni, smo analizirali delavca pri izvajanju le-teh. Osenčeni del na sliki 12 prikazuje delovno mesto analiziranega delavca. Mere so prikazane v milimetrih. Slika 12: Delovno mesto, narisano v računalniškem programu AutoCAD 2019 (narisano oktobra 2019) 25

48 5.2 Velikost delovnega prostora Površino in višino delovnega prostora smo izmerili z laserskim metrom Leica Disto DXT. Površina znaša 15 m 2, kar prikazuje slika 11. Izmerjena višina znaša 2,5 m 2. Izmerjeni vrednosti sta v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD-1), ki določa, da mora vsak delovni prostor imeti vsaj 8 m 2 osnovne površine ter 2,5 m minimalne višine delovnih prostorov glede na osnovne površine. Ker je obravnavan delovni prostor manjši od 50 m 2, mora biti zagotovljena minimalna višina delovnega prostora vsaj 2,5 m [43]. 5.3 Višina delovnih površin Za določitev priporočenih dimenzij iz grafa smo potrebovali podatek o skupni telesni višini delavca z debelino njegove obutve, kar je zneslo 1820 mm. Izmerili smo tudi debelino računalniške miške, 35 mm, ter debelino tipkovnice, 10 mm. Tabela 1 predstavlja dejansko stanje dimenzij na delovnem mestu, ki smo jih izmerili, in odčitane priporočene vrednosti dimenzij delovnega mesta. NAZIV DIMENZIJ IZMERJENA DIMENZIJA [mm] ODČITANA DIMENZIJA IZ GRAFA [mm] Višina delovne površine pri uporabi miške Višina delovne površine pri uporabi tipkovnice Višina sedeža Višina prostora za noge Tabela 1: Izmerjene dimenzije v primerjavi z odčitanimi dimenzijami iz grafa 5.4 Vidne obremenitve Naklon pogleda Delavca smo slikali pri dveh najbolj pogostih opravilih na delovnem mestu, ki ju nenehno menja. Delavec večino časa bere podatke iz zaslona in uporablja tipkovnico ter računalniško miško. Druga najbolj pogosta delovna naloga je pisanje na papir. Na obeh posnetih slikah smo vrisali referenčno črto, ki je obarvana rdeče, ter izmerili kota α in β. 26

49 Izračuni skupnega naklona pogleda za sliko 13: α = 34 β = 4 α + β = = 38 Slika 13: Naklon pogleda pri pisanju, slikano v podjetju oktobra (2019) Izračuni skupnega naklona pogleda za sliko 14: α = 1 β = 17 α + β = = 18 27

50 Slika 14: Naklon pogleda pri pogledu na zaslon, slikano v podjetju oktobra (2019) Pri obeh nagibih pogleda delavec ne dosega priporočljivih vrednosti. Kljub temu ni doseženo razmerje 1 : 1 med nagibom glave in zrkel. Ker delavec konstantno spreminja naklon pogleda, lahko nedoseženo razmerje 1 : 1 med nagibom glave in zrkel zanemarimo in niso potrebni dodatni ergonomski ukrepi Ostrina vida Izračun vidnega kota α in ostrine vida za sliko 13: D = 596 mm P = 3 mm α = arc tg P D α = arc tg α = 17, V = 1 17,3 = 0,058 V` = 2 x 0,058 = 0,116. Izračun vidnega kota α in ostrine vida za sliko 14: D = 1131 mm P = 4,2 mm α = arc tg P D α = arc tg α = 12,8 4,

51 V = 1 12,8 = 0,078 V` = 2 x 0,058 = 0,156. Ostrina vida s Snellenovim testom: Opazovana oseba je brez naprezanja oči prebrala vrstico 20/20 in s tem potrdila, da ima normalno ostrino vida. 5.5 Toplotne razmere Temperatura zraka Temperaturo zraka smo izmerili z ročnim multifunkcijskim merilnim instrumentom testo 445 s tremi vhodnimi kanali, ki je prikazan na sliki 15. V prvi kanal smo vstavili temperaturno sondo. Merilni instrument je izmeril temperaturo zraka v prostoru 21,7 C. Izmerjena temperatura je ustrezna glede na 25. člen v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD-1), ki določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 C. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročim delovnim prostorom, ni višja od +20 C. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ne opredeljuje dovoljene minimalne temperature zraka v delovnih prostorih [43]. Slika 15: Merilni instrument testo 445 s temperaturno sondo, slikano v podjetju oktobra (2019) 29

52 5.5.2 Relativna vlažnost Relativno vlago smo izmerili hkrati s temperaturo zraka v prostoru. Merilni instrument je izmeril relativno vlago 54,5 % v delovnem okolju. Izmerjena vrednost je ustrezna glede na Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD- 1), ki določa v 22. členu, da relativna vlažnost ne sme presegati 73 % pri temperaturi, ki je enaka ali nižja od 22 C, ter ne sme biti nižja od 30 % [43] Hitrost gibanja zraka Delovno okolje, kjer delavec opravlja svoje delo, ni klimatizirano. Hitrost gibanja zraka smo izmerili z ročnim merilnim instrumentom Ahlborn ALMEMO 2590 s štirimi vhodnimi kanali, v katerih smo v drugi vhodni kanal namestili sondo za merjenje hitrosti gibanja zraka, kar prikazuje slika 16. Meritev smo izvedli trikrat na treh različnih mestih, kot prikazuje tabela 2. Meritev 1 Meritev 2 Meritev 3 vglava (m/s) 0,04 0,03 0,03 vtelo (m/s) 0,03 0,03 0,03 vgleženj (m/s) 0,08 0,02 0,02 v (m/s) 0,05 0,03 0,03 Tabela: Meritve povprečnih hitrosti gibanja zraka Izračun povprečne vrednosti za meritev 1: v = (0, x 0,03 + 0,08) m s 4 = 0,05 m s Izračun povprečne vrednosti za meritev 2 in 3: v = (0, x 0,03 + 0,02) m s 4 = 0,02 m s Izračun skupne povprečne vrednosti hitrosti gibanja zraka: V a = (0,05 + 0,03 + 0,03) m s 3 = 0,04 m s 30

53 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD-1) v 20. členu po standardu SIST EN ISO 7730:2006 (Ergonomija toplotnega okolja Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom indeksov PMV in PPD ter merili za lokalno toplotno udobje) določa poleg integralne ocene toplotnega ugodja tudi vpliv parametrov, ki določajo občutek lokalnega nelagodja, s tem tudi predvideno hitrost gibanja zraka glede na temperaturo zraka na delovnem mestu. Pri lokalni temperaturi zraka 20 C je načrtovana hitrost zraka va 0,18 m/s; Pri lokalni temp. zraka 22 C je načrtovana hitrost zraka va 0,22 m/s; Pri lokalni temp. zraka 24 C je načrtovana hitrost zraka va 0,26 m/s; Pri lokalni temp. zraka 26 C je načrtovana hitrost zraka va 0,30 m/s [43]. Obravnavano delovno mesto ne presega vrednosti hitrosti gibanja zraka glede na temperaturo zraka, ki jo določa pravilnik. Slika 16: Merilni instrument Ahlborn ALMEMO 2590 s sondo za merjenje hitrosti zraka, slikano v podjetju oktobra (2019) Srednja temperatura sevanja Srednjo temperaturo sevanja potrebujemo zaradi izračuna PMV. Temperaturo globusnega termometra smo izmerili z ročnim multifunkcijskim merilnim instrumentom testo 445 s tremi vhodnimi kanali, v katerega smo v prvi vhodni kanal vstavili globusni termometer, kar prikazuje slika 17. Merilnik je izmeril temperaturo globusnega termometra 21,8 C. 31

54 Slika 17: Merilni instrument Ahlborn ALMEMO 2590 z globus termometrom, slikano v podjetju oktobra (2019) Izračun srednje temperature sevanja: Tr = [(Tg + 273) 4 + 2, va 0, 6 (Tg Ta )] 1/4 273 = [(21, ) 4 + 2, ,04 0,6 (21,8 21,7)] 1/4 273 = 21, 8 C Iz izračuna srednje temperature sevanja je razvidno, da na delovnem mestu ni sevanja PMV in PPD PMV smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Command Prompt, tako da smo vstavili podatke: - napor: M = 1,2 met. - Koristnost dela: W = 0 % (delo v notranjih prostorih). - Izolativnost obleke: Icl = 0,5 clo. - Temperatura zraka: Ta = 21,7 C. - Temperatura sevanja: Tr = 21,8 C. - Relativna vlaga: 54,5 %. 32

55 - Hitrost gibanja zraka: va = 0,04 m/s. Program je izračunal PMV = -0,5 PPD = 10 % 5.6 Razsvetljava Osvetljenost delovnih površin Delovna površina je delovna miza z računalnikom, kjer se izvajajo vidne naloge, kot so: pisanje, branje (z zaslona in natisnjenega besedila), tipkanje po tipkovnici in obdelava podatkov. Osvetljenost delovne površine smo izmerili z ročnim merilnim instrumentom Ahlborn ALMEMO 2590 s štirimi vhodnimi kanali, tako da smo v prvi vhodni kanal namestili sondo za merjenje osvetljenosti, kar prikazuje slika 18. Slika 18: Merilni instrument Ahlborn ALMEMO 2590 s sondo za merjenje osvetljenosti, slikano v podjetju oktobra (2019) Ker je v pisarni že postavljeno pohištvo, je bilo potrebno določiti mreže glede na vidne naloge v delih pisarne. Delovno okolje smo razdelili na 7 mrež, in sicer na mreže: A, B, C, D, E, F in G. Mreže, ki so prikazane na sliki 19, so bile narisane s pomočjo računalniškega programa AutoCad. Preden smo se lotili meritev z luxmetrom, je bilo potrebno določiti lokacije točk za vsako mrežo posebej. Najprej smo izračunali največje dovoljene dolžine elementov mreže. Nato smo opravili meritve in izračunali povprečne vrednosti osvetljenosti mrež ter izračunali 33

56 faktorje enakomernosti mrež. Obrazložitev izračunov je predstavljena pri izračunih za mrežo F. Slika 19: Mreže za meritve vidnih obremenitve, narisano v računalniškem programu AutoCAD 2019 (narisano oktobra 2019) Zaradi lažjega izračuna smo delovno površino, kjer potekajo enake vidne naloge in dejavnosti, razdelili v tri mreže A, B, in C. Izmerjene vrednosti osvetljenosti so prikazane v tabeli 3. Izračunali smo povprečno osvetljenost in faktor enakomernosti ter vrednosti primerjali s standardom SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del. 34

57 MREŽA A B C TOČKE [lx] [lx] [lx] Tabela 2: Izmerjene vrednosti osvetljenosti delovne površine Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže A: p a = 0,2 x 5 log 10 1,4 = 0,25 m Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže B: p b = 0,2 x 5 log 10 1,26 = 0,24 m Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže C: p c = 0,2 x 5 log 10 1,9 = 0,31 m Izračun povprečne vrednosti osvetljenosti za točke v mrežah A, B in C (delovna površina): E pov = lx 48 = 590 lx Izračun faktorja enakomernosti za točke v mrežah A, B in C (delovna površina): 205 lx u = 590 lx = 0,3 35

58 Standard SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del določa osvetljenost delovne površine v pisarni 500 lx. Najmanjša zahtevana enakomerna osvetljenost delovnih površin v pisarnah je 0,6 [41]. Tabela 4 predstavlja izmerjene vrednosti mrež D, ki predstavlja površino omare, in mreže G, ki predstavlja vertikalno ploskev omare. MREŽA D G TOČKE [lx] [lx] Tabela 3: Izmerjene vrednosti osvetljenosti omare Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže D in G: p d,g = 0,2 x 5 log 10 1,8 = 0,30 m Izračun povprečne vrednosti osvetljenosti za točke v mrežah D in G: 3834 lx E pov = = 128 lx 30 Izračun faktorja enakomernosti za točke v mrežah D in G: 50 lx u = 128 lx = 0,4 36

59 Standard SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del določa osvetljenost knjižnih polic 200 lx. Najmanjša zahtevana enakomerna osvetljenost na površini neposredne okolice je 0,4 [41]. E [lx] TOČKE E [lx] TOČKE E [lx] Tabela 4: Izmerjene vrednosti osvetljenosti neposredne okolice okrog delovne površine Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže E: p c = 0,2 x 5 log 10 2,2 = 0,34 m Izračun povprečne vrednosti osvetljenosti za točke v mreži E: lx E pov = = 282 lx 45 Izračun faktorja enakomernosti za točke v mreži E: 50 lx u = 282 lx = 0,2 Standard SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del določa osvetljenost neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine 300 lx. Najmanjša zahtevana enakomerna osvetljenost na površini neposredne okolice je 0,4 [41] Osvetljenost ozadja Tabela 6 predstavlja izmerjene vrednosti točk mreže F, ki predstavlja ozadje. 37

60 TOČKE F [lx] TOČKE F [lx] Tabela 5: Izmerjene vrednosti osvetljenosti ozadja Izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže F: p c = 0,2 x 5 log 10 3,3 = 0,46 m Izračun povprečne vrednosti osvetljenosti za točke v mreži F: 7293 lx E pov = = 221 lx 33 Izračun faktorja enakomernosti za točke v mreži F: u = 111 lx 221 lx = 0,5 Mreža F predstavlja ozadje delovnega okolja. Za določitev točk v mreži je bil potreben izračun največje dovoljene dolžine elementa mreže F. Vrednost 3,3 m, ki je vstavljena v enačbo pf, predstavlja dolžino daljše stranice mreže F, kar prikazuje slika 20. Dobljena vrednost 0,46 m je največja dovoljena dolžina stranice elementa. Dolžine elementov smo prilagodili glede na dolžino pisarne, kar prikazuje slika 20. Točke se nahajajo v središču pravokotnika. Nato smo z luksmetrom izmerili osvetljenosti posameznih točk F in jih zapisali, kar prikazuje tabela 6. Potreben je bil še izračun povprečne vrednosti osvetljenosti mreže F, ki je razmerje med vsoto izmerjenih vrednosti osvetljenosti vseh 38

61 točk mreže F in številom vseh točk F. Faktor enakomernosti smo določili kot razmerje med točko F23, pri kateri smo izmerili najnižjo osvetljenost ter povprečno vrednost osvetljenosti točk. Standard SIST EN Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu 1. del določa osvetljenost ozadja glede na osvetljenost neposredne okolice 100 lx. Najmanjša zahtevana enakomerna osvetljenost na površini neposredne okolice je 0,1 [41]. Slika 20: Mreža F, narisano v računalniškem programu AutoCAD 2019 (narisano decembra 2019) Na podlagi vseh izračunov je potrebno izboljšati enakomernost osvetljenosti v pisarni. Najbolj problematična je mreža E, kjer sta neustrezna povprečna osvetljenost ter faktor osvetljenosti. Mreže A, B, in C imajo prenizek faktor enakomernosti, zato bi bilo potrebno namestiti dodatna svetila ter jih pravilno namestiti. Prav tako imata mreži D in G preslabo osvetljenost in je prav tako potrebno namestiti dodatna svetila. 39

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx) Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA

Prikaži več

LiveActive

LiveActive Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne

Prikaži več

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Grego

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Grego UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Gregorc, Janja Mikuž, Lucija Vidrih Predavatelj: doc. dr.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Presentation1

Microsoft PowerPoint - Presentation1 Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk

Prikaži več



 STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE

Prikaži več

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes Nataša Sinovec info@vivalavida.si Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mesta strokovnjaki trudijo sedeče pisarniško delo narediti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Kaj lahko naredimo za zdravo sedenje na delovnem mestu? izr. prof. dr. Jadranka Stričević Tvoje telo je tvoja biografija 2 Naslov Vsebina delavnice Kako je bilo včasih? Kako živimo danes? Kakšno je nepravilno

Prikaži več

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka:

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka: SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 672647-672648 www.conrad.si MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka: 672647-672648 1 NAMEN UPORABE Izdelka sta namenjena za merjenje temperatur

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

KAJ JE VZDRŽLJIVOST

KAJ JE VZDRŽLJIVOST 10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...

Prikaži več

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF ( ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

Microsoft Word - program_studenti_PP.doc

Microsoft Word - program_studenti_PP.doc I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

UNI-bet plus 

UNI-bet plus  NAVODILO ZA UPORABO PLEZALK UNI-Met+400, UN-Met+450, UNI-Met+550 Univerzalne plezalke za plezanje na betonske, plastične in železne drogove. Navodilo za uporabo UNI-met + plezalk za plezanje na betonske,

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo

Prikaži več

101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer

101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - x05 Razsvetljava pisarn in upravnih prostorov.ppt

Microsoft PowerPoint - x05 Razsvetljava pisarn in upravnih prostorov.ppt Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Razsvetljava pisarn in upravnih prostorov predavatelj prof. dr. Grega

Prikaži več

Microsoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc

Microsoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.

Prikaži več

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE PRESBYOND Kaj pomeni»starostna daljnovidnost«? Starostna daljnovidnost ali t.i. presbiopija

Prikaži več

10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd

10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd Unikatna konstrukcija mostu Kompaktna izvedba O podjetju Perceptron: Temperaturna kompenzacija stroja in merjenca (opcijsko) X in Y osi na isti stopnji za povečano togost Perceptron (NASDAQ: PRCP) zagotavlja

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič

POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo Kataloška št.: 10 1

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo Kataloška št.: 10 1 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 10 16 57 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo 317 3 Kataloška št.: 10 16 57 KAZALO NAMEN UPORABE...3 TEHNIČNI PODATKI...3

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 646217 www.conrad.si BREZŽIČNI MERILNIK TEMPERATURE IN ZRAČNE VLAGE Št. izdelka: 646217 1 KAZALO VSEBINE 1 NAMEN UPORABE... 3 2 NAVODILA ZA VARNOST...

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih podatkov, podatkov o lastnostih izdelkov in njihovi uporabi, ki jih navaja ta priročnik, brez predhodnega obvestila. Različica

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

1

1 ROKOMET IGRIŠČE Igrišče je pravokotnik, dolg 40m in širok 20m. Sestavljen je iz dveh enakih polj za igro in dveh vratarjevih prostorov. Daljši stranici se imenujeta vzdolžne črte, krajše pa prečne črte

Prikaži več

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor: Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta

Prikaži več

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku 1) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje in minute ali obratno: a),2 d) 19,1 8,9 e) 28 c) 2 f) 8 2) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje

Prikaži več

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

Pred nočno izmeno grem spat v trajanju:

Pred nočno izmeno grem spat v trajanju: Vpliv nočnega dela na počutje in zdravje zaposlenih v DARS in v policiji Helena Pleslič Srečanje promotorjev zdravja Slovenije 9. december 2016 Cirkadiani ritem pri človeku 00.00 (polnoč) 2.00 najgloblji

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije

JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije Besedilo in fotografije: Maja Miklič, www.yogasachi.com Lektoriranje: Anja Miklavčič, www.lektoriranjebesedil.net

Prikaži več

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111 1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

untitled

untitled BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -

Prikaži več

DODATEK I

DODATEK I Navodilo za uporabo IBUBEL COMBO 50 mg/30 mg v 1 g gel ibuprofen/levomentol Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri uporabi tega zdravila natančno

Prikaži več

Napotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:

Napotki za izbiro gibljivih verig   Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax: Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije

Prikaži več

Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje

Funkcionalni hlevi:      vzreja in pitanje Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiografija možganskih žil 270,00 MR glave multipla skleroza 250,00 Kontrola za multiplo sklerozo

Prikaži več

Čakalne dobe SŽ ŽZD REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin

Čakalne dobe SŽ ŽZD REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin Čakalne dobe SŽ ŽZD 05.08.2019 REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin Oktober 2020 Oktober 2020 Oktober 2020 Cistoskopija

Prikaži več

LaTeX slides

LaTeX slides Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo KATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST Delovne naprave in priprave II Boris Jerman Prioriteta pri izboru načinov varovanja: a) vgrajena varnost;

Prikaži več

IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na

IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na večjih razdaljah Hitro shranjevanje odčitkov (2 odčitka

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 58 86 58 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Spajkalna postaja digitalna 80 W Ersa i- CON pico +150 do +450 C Kataloška št.: 58 86 58 Kazalo 1. Dodatki. 2 2.

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

DELOVNI LIST ZA UČENCA

DELOVNI LIST ZA UČENCA ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

ZAR Fibel_Norm_EN131_RZ_SL.indd

ZAR Fibel_Norm_EN131_RZ_SL.indd ZARGES vas obvešča: Nove izdaje standarda EN 131-1+2 Izpolnjuje zahteve novega standarda EN 131-1+2 Meets new EN 131-1+2 www.zarges.com Popolna varnost EN 131 najpomembnejše novosti Standard za lestve

Prikaži več