VSTOP KAZALO KOLOFON. Vstop 3 IZHOD. Oktober Projekt DI (deinstitucionalizacija) 4. Tehnični urednik in grafična zasnova: Goran Blaško

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "VSTOP KAZALO KOLOFON. Vstop 3 IZHOD. Oktober Projekt DI (deinstitucionalizacija) 4. Tehnični urednik in grafična zasnova: Goran Blaško"

Transkripcija

1 V SKUPNOST

2 KOLOFON KAZALO VSTOP Oktober 2020 Tehnični urednik in grafična zasnova: Goran Blaško Uredniški odbor: Tjaša Tavčar, Klara Lavrenčič, Rene Vremec, Gregor Benedik, Nedim Šepić, Damjana Štrukelj, Iztok Šefran, Barbara Božič Lektoriranje: Barbara Božič Fotografije: Ema Ferenc: naslovnica, str. 3, 4, 9, 16 Rene Vremec: str. 5, 7, 17, 20, 24 Brigita Obreza: str. 21 Ilustracije: Dean Dobrilović: str. 12 Franc Pečovnik: str. 13 Janko Križaj: str. 18, 19 Izdajatelj: Projekt»Doma na Krasu«Dom na Krasu Dutovlje 128, 6221 Dutovlje Naklada: 100 izvodov Vstop 3 Projekt DI (deinstitucionalizacija) 4 Strokovni članki Skupnostna oskrba omogoča večjo varnost 5 Autsajderji Priložnost 9 Kaj dogaja? 10 Poezija 12 Štorije Psihiatrična država na sončni strani Alp 14 Kolumne Pogačarjeve misli 16 Virus 17 Kje so meje korona virusa 18 Dialog Intervju s stanovalcem 20 Strip 22 Izstop 23 Pred vami je prva številka časopisa, katerega naslov se nanaša na izhod stanovalcev iz institucije v skupnost, kar z drugo besedo imenujemo deinstitucionalizacija. V letu 2020 se je v Domu na Krasu začel projekt preobrazbe zavoda, ki predvideva selitev stanovalcev na tri različna območja, in sicer na Kras, Goriško in na Obalo, ter vzpostavitev mreže skupnostnih služb, ki ljudem omogočijo, da stiskam navkljub ostanejo v domačem okolju. Izvajanje projekta vseskozi zavira covid-19, vendar se kljub temu trudimo in stanovalcem skušamo olajšati trenutno situacijo. Obenem pa je odgovor na korona krizo ravno preselitev stanovalcev iz institucij, saj se znotraj teh virus najhitreje širi in ima najbolj usodne posledice za ljudi, ki v njej živijo. O tem v pričujoči številki časopisa piše Vito Flaker v članku Korona virus institunalis. Poleg tega se lahko z branjem prispevkov približate svetu stanovalcev za zidovi ustanov v času koronavirusa, s Črtomirjem Clonskym vstopite v Psihiatrično državo na Sončni strani Alp in se informirate o dogajanju v zvezi s projektom deinstitucionalizacije. Uživajte v branju. Spletna stran: Facebook stran: DOMA NA KRASU e-pošta uredništva: domanakrasu@gmail.com 3

3 PROJEKT DI STROKOVNI ČLANKI ZA STANOVALCE DOMA NA KRASU DOSTOJNEJŠE ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI Dom na Krasu je eden prvih socialnovarstvenih zavodov, ki je z letom 2020 vstopil v proces deinstitucionalizacije. Deinstitucionalizacija pomeni prehod iz institucionalne oskrbe v oskrbo v skupnosti, obenem pa gre za proces vračanja človekovih pravic ljudem, ki živijo v instituciji. Projekt preobrazbe»doma na Krasu«je od leta 2020 do leta 2023 sofinanciran iz sredstev Evropske unije (ESS) in poteka v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Cilj projekta je preobrazba obstoječega zavoda v Dutovljah v mrežo skupnostnih služb, ki bi uporabnikom omogočile samostojno življenje v skupnosti z vso potrebno podporo. Podpora v skupnosti pomeni zagotavljanje individualiziranih storitev, ki jih v okviru institucije ni mogoče zagotoviti. V sklopu triletnega projekta se bo sedemdeset stanovalcev preselilo iz zavoda v stanovanja oziroma v stanovanjske skupine s podporo. Te bodo locirane na treh območjih, ki smo jih poimenovali Kras, Obala in Goriška, kar zajema vse občine na omenjenih območjih. Življenje v enotah bo organizirano na način družinskega okolja, s ciljem približati življenje stanovalcev običajnemu načinu življenja, navkljub oviram, kar omogoča večji vpliv in možnost odločanja. Dom na Krasu bo vzpostavil mrežo novih storitev, ki bodo na voljo tudi zunanjim uporabnikom, ne le stanovalcem Doma na Krasu. V okviru novih storitev bo deloval mobilni tim strokovnih delavcev, ki bo nudil vso potrebno podporo glede na potrebe v skupnosti. Na vseh treh območjih bodo vzpostavljene informativne pisarne, kjer bomo nudili svetovanje in zagovorništvo s ciljem zastopanja interesov ljudi z neenakovredno močjo v primerjavi z drugimi člani družbe. Pisarne bodo izvajale tudi aktivnosti dnevnega centra. Ves čas trajanja projekta je pomembno ozaveščanje javnosti, rušenje stereotipov in predsodkov ter odpiranje prostora za pogovor o duševnih stiskah. V ta namen bomo organizirali številne dogodke: posvete, okrogle mize, sosedska druženja... Spoznali nas boste lahko tudi na večjih dogodkih v lokalni skupnosti.»največja nevarnost v času turbulentnih sprememb ni turbulenca, temveč odločanje z včerajšnjo logiko.«- Peter Drucker Rene Vremec in Tjaša Tavčar VITO FLAKER : SKUPNOSTNA OSKRBA OMOGOČA VEČJO VARNOST (CORONA VIRUS INSTITUTIONALIS KRONSKI INSTITUCIONALNI VIRUS 4) Glavni in skupni dejavnik zaradi koncentracije in notranjega ustroja so pač institucije. V dosedanjih razpravah smo se temu izogibali, saj je videz, da ni pravih alternativ domskemu varstvu starih ljudi. Te pa seveda obstajajo, in naglavni greh dosedanjih vlad vključno s sedanjo, pa tudi drugih akterjev na tem področju, je, da se nikoli niso zares lotili dezinstitucionalizacije, pa tudi ne uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Pri tem je treba pripomniti, da je projekt dolgotrajne oskrbe tam, kjer so jo uvedli, v veliki meri tudi projekt dezinstitucionalizacije torej nadomeščanja institucionalnega varstva z intenzivno oskrbo v na domu, v skupnosti. Pri nas pa je v zadnjem času dolgotrajna oskrba postala sinonim za institucionalno varstvo tako tudi v razpravah povezanih z epidemijo:»področje dolgotrajne oskrbe se v Sloveniji že dolgo zanemarja. Kadrovska stiska, zastareli normativi, premalo prostorskih kapacitet. Nato še virus, z njim pa ob začetnem pomanjkanju zaščitne opreme kopica, včasih tudi nasprotujočih si navodil, našteva Jasna Cajnko, direktorica doma v Teznem.«(Radio Slovenija, 17. maj). Perspektiva, ki jo je treba obrniti nazaj. Ugotavljali smo, da so žrtve korona virusa skorajda izključno stari, hkrati pa da jih je gotovo tri četrtine bilo stanovalcev domov za stare. Tudi tukaj smo razpeti med hipotezo o starosti in namestitvijo v domove kot glavnih dejavnikih okužbe in umiranja vsled nje. Lahko se zadovoljimo z razlago, da so v domovih tisti stari, ki so bolj bolni, bolj ranljivi in da je zato prišlo do tolikšne smrtnosti med njimi. Ta razlaga delno tudi drži. A je potencialnih upravičencev do dolgotrajne oskrbe zunaj institucij vsaj dvakrat več, med njimi pa je tudi veliko takih, ki so po starosti in zdravstvenem stanju primerljivi s tistimi, ki so v domovih. 4 5

4 Glede na to, bi moralo, tudi ob upoštevanju»pristranskega vzorca«(manjše vidnosti in vidljivosti v skupnosti), število umrlih tudi po tej razlagi najbrž večje po zelo pavšalni oceni bi jih moralo biti takih, ki so umrli zunaj ustanov, vsaj slaba polovica. Torej starost je le pogoj, ne pa vzrok za razvoj bolezni. Podatki kažejo, da je institucionalizacija tisti nujni pogoj, ki pa v kombinaciji s prvim pripelje do okužbe in smrti. Tudi če pogledamo pobliže, nam bo jasno, da so tveganja pri institucijam alternativnih oblikah oskrbe manjša. Ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in ki niso v ustanovah, so v domačem oz. družinskem varstvu, so deležni oskrbe na domu in zdaj nekateri tudi osebne asistence.[1] Pri vseh teh oblikah je možno v izrednih razmerah brez večjih težav stike z več ljudmi zmanjšati na minimum, ki je podoben kot v mlajših starostnih skupinah in, seveda precej manjši od enakega minimuma v institucionalnem varstvu. Pri osebni asistenci je na primer tisti, ki oskrbuje že tako en in isti za enega človeka, podobno velja tudi za oskrbo na domu in domačo oskrbo. V teh primerih tudi če sicer enega človeka oskrbuje več ljudi, se da število brez večjih in z institucijo primerljivih težav prilagoditi in zmanjšati. Laže je tudi regulirati nepotrebne stike in jih zvesti na najmanjšo možno mero.[2] Poleg tega je zaradi individualizirane oskrbe večja možnost nadzora okuženosti in tudi hitrejšega in bolj fokusiranega ukrepanja. Bolj osebni pristop in tudi bolj avtonomno delo pa spodbuja tudi večjo odgovornost, pozornost in upoštevanje uporabnika, ki pa tudi ima več moči, da ukrene sebi v dobro. Skratka samoizolacija je dosti bolj dosegljiv ideal v skupnosti kakor pa v ustanovi. To se je med epidemijo tudi prav praktično izkazalo. Pokazalo se je, da so skupinske karantene bolj večanje tveganja kakor pa njegovo odpravljanje. V nekaterih totalnih ustanovah pa so velik del stanovalcev iz psihiatričnih bolnišnic bolnike, iz zaporov obsojence poslali domov, izpustili. Kaj takega oz. v takem obsegu se ni zgodilo v domovih za stare. Domovi so sicer na začetku ponudili, da se stanovalci, če tako želijo in imajo možnosti, lahko preselijo nazaj domov ali pa k sorodnikom. Za tako rešitev se je, kljub očitnim prednostim glede varnosti, odločilo le malo stanovalcev. Tako naj bi se odločilo le 41 stanovalcev domov za stare in pa nadaljnjih 210 iz zavodov za ljudi s težavami v intelektualnem razvoju (Dnevnik, 25. maj). To skupaj predstavlja dober odstotek stanovalcev vseh socialnovarstvenih zavodov oz. dva promila stanovalcev domov za stare. Razlog je bil, da so bili pogoji nemogoči. Treba je bilo namreč še naprej plačevati oskrbo (razen hrane), dodatek za tujo postrežbo in pomoč, pa je vseeno ostal zavodu. Bilo je jasno, da se človek ne bi smel vrniti v dom do konca epidemije, obstajala je realna grožnja, da bi ga sploh svoje mesto izgubili).[3] Predvsem pa ni bilo zagotovljene nadomestne podpore oz. storitev, ki bi kaj takega podpirale. Sistem je pač institucionalno naravnan, zunaj ni dovolj nosilne mreže, da bi jo pa provizorično vzpostavili, pa ni bilo ne interesa ne volje, morda celo ideje ne.[4] Ideje pa so bile, da bi okužene stanovalce spravili v bolnišnice. Glavna polemika, ki se je ob tem razvnela (Mladina 15. in 22. maj; Radio Slovenija 17. maj; TV Slovenija 23. maj), sicer naslavlja pomembna etična vprašanja, med njimi tudi vprašanje starizma, opuščanja pomoči, odločanju o življenju in smrti starih ljudi brez njihove vednosti, kaj šele pristanka. Med drugim tudi opozarja na nekatere značilnosti ustanov, o katerih tu razpravljamo (koncentracija ljudi, zadrževanje ljudi v domovih oz. onemogočanje odhoda domov kot samo-osamitve ipd.). Vendar pa pomanjkljivosti domov za stare zvede na pomanjkanje opreme, pomanjkljivo znanje, pomanjkanje prostora in kadra ipd. V tem, sicer legitimna in pomembna razprava, premesti težišče z ene ustanovo na drugo, z vprašanja totalne ustanove in institucionalizacije na vprašanje vrste ustanov oz. prednosti in pomanjkljivosti ene ustanove v primerjavi z drugo.[5] Morda bi bilo res bolje za stanovalce, da bi jih premestili v bolnišnice, gotovo bi bilo tudi bolje, če bi domove med epidemijo kadrovsko okrepili z specialisti medicinske in zdravstvene stroke, dobavili več zaščitne, pa tudi tretmajske opreme (kisik, respiratorji). Še bolje pa bi bilo, če bi jim vse to omogočili doma ali v kakšni drugi obliki samo-osamitvene oskrbe (npr. intervencijska oskrbovana stanovanja). Premestitev v bolnišnico bi morda bila celo prehod»od dežja pod kap«. Priznani angleški epidemiolog Tom Jefferson, ki deluje v Italiji, ugotavlja, da je odhod starega človeka v bolnišnico skorajda zanesljiva smrtna obsodba (MMC RTV SLO, 1. april 2020). Verjetno zato, ker so bolnišnice še bolj nevaren prostor, pa tudi zaradi tega, ker je ob premestitvi star človek še bolj ranljiv. Še več, zavzema se ne le za oskrbo na domu, temveč tudi medicino in zdravljenje na domu, saj sodobna tehnologijo to omogoča. Če je samo-izolacija oz. samo-osamitev najbolj učinkovito orodje za zajezitev epidemije, pa je, gledano z vidika socialne pravičnosti, tudi luksuz. Ne morejo si je privoščiti prav tisti, ki so najbolj potisnjeni na družbeni rob - niti na eni strani stanovalci socialnih zavodov niti na drugi brezdomci. Niti eni niti drugi nimajo svojega doma, kamor bi se lahko zatekli. V tem primeru je to bilo dosti bolj usodno za stanovalcev domov za stare. Nuja dezinstitucionalizacije in uveljavitve dolgotrajne oskrbe človeškost nas varuje pred epidemijo Sklenemo torej, da so bile ustanove za stare eno od ključnih, če že ne glavno torišče epidemije. Glede na posledice in učinke in v primerjavi s celotnim alarmom tudi precej zapostavljeno in spregledano. V ospredju so bili zdravstvo, javno zdravstvo, socialna oskrba pa le kot navidezni priključek k temu. Številke govorijo povsem drugo zgodbo. Z boljšim ukrepanjem bi se lahko izognili marsikateri okužbi in smrti. Še zlasti pa to velja za prihodnost, saj je treba, da bi se možnost prenosa okužbe bolje preprečila v prihodnosti, sprejeti sistemske ukrepe. To pa sta dezinstitucionalizacija in vzpostavitev dolgotrajne oskrbe. Seveda tega ni mogoče storiti čez noč, še pred eventualnim in napovedanim drugim valom epidemije. Je pa mogoče nastaviti nekatere mehanizme, ki bodo ojačali zunanje, skupnostne službe, omogočile več prehodov v domače okolje, več samo-izolacije itn. predvsem pa več moči in nadzora in možnosti lastnega ukrepanja starih ljudi in drugih uporabnikov. V smislu dezinstitucionalizacije je treba tudi ustaviti refrensko ponavljanje tega, da je treba zgraditi še več domov kar se je ponavljalo tudi v času epidemije kljub očitnim negativnim posledicam, ki so izkazale. Treba pa je ponavljati, da potrebujemo boljšo in zmogljivejšo mrežo služb in storitev na terenu, tam kjer ljudje živijo več oskrbe na domu, osebne asistence, koordinirane oskrbe, oskrbovanih stanovanj in več vložka v neformalne oblike oskrbe. Se pa da na hitro popraviti oz. izboljšati nekaj stvari v samih ustanovah vsaj do neke mere 6 7

5 docela se jih ne da spremeniti tako, da bodo omogočale individualizacijo, oskrbo po osebni meri, maksimalno uporabniško moč odločanja o storitvah. Lahko pa z uvajanjem nekaterih ključnih inovacij kot so osebno načrtovanje, zagovorništvo, ključni delavci, krepitev moči stanovalcev, kongruentno oskrbo, gospodinjske enote itn. vsaj do neke mere spremenimo odnose, ozračje in položaj stanovalcev v ustanovah kar pa je samo po sebi vrednota, ne le način kako preprečiti ali zmanjšati okužbe (Mali in sodelavke, 2018). S tem pregledom dostopnih podatkov in razpravo smo lahko z veliko gotovostjo ugotovili nekatere zadeve, pokazali na institucionalno dimenzijo epidemije da, čeprav korona virus seveda ni klasična institucionalna okužba oz. bolezen, ima nekatere take značilnosti, da so bili domovi za stare glavni, a spregledan moment če že ne okužb, pa fatalnih posledic, da je to strukturna zadeva, ki bi jo lahko preprečili oz. sanirali z dezinstitucionalizacijo in zmogljivo dolgotrajno oskrbo. Ob teh glavnih ugotovitvah, ki imajo precejšnjo stopnjo veljavnosti, pa smo naredili kup hipotez, ki so sicer zelo možne, a jih je treba še dodatno preveriti. Te hipoteze nas lahko usmerjajo v razmišljanju in nam pomagajo pri ukrepanju, čeprav so spekulativne narave, predvsem pa nas lahko vodijo pri empiričnem nadaljnjem raziskovanju. To pa naj bi bilo bodisi podrobna analiza podatkov bodisi zbiranje predvsem kvalitativnih, procesnih podatkov na terenu tako v ustanovah, da npr. pojasnimo razlike med različnimi poteki in obsegi kontaminacije, kakor pa še zlasti v skupnostnih službah in pri tistih, ki so v družinski oskrbi ali pa zase skrbijo sami. Epidemija korona virusa nas torej ne opozarja le na podnebne spremembe, pretirano potrošništvo, problem delitve dela in še druge pomanjkljivosti današnjega družbenega ustroja, temveč, kar smo hoteli spregledati, prav v jedru epidemije, torej pri umrlih opozarja na zloveščnost in nečloveškost ustanov, ki smo jih pred stoletjem ali dvema ustvarili za najšibkejše družbene člene. Kakor tudi v drugih sferah pa je tudi priložnost za nekaj novega, za smiselno ukrepanje, le da je na tem področju to dobesedno vprašanje življenja in smrti. Navedeni viri Kovač, V. (2020). Odločitev, da se bolne in okužene zadrži v domovih, je bila slaba in ima tragične posledice (Pri nas je umrlo 106 ljudi, od tega jih je bilo 86 oskrbovancev domov za starejše). TV Slovenija, 23. maj 2020 ob 19:27, MMC RTV SLO. Pridobljeno 24. maja 2020 s: La. Da. (2020). Sprejem novih oskrbovancev v domove za starejše možen s 25. majem? (Obeta se povračilo za svojce, ki so oskrbovance med epidemijo nastanili doma). MMC RTV SLO, STA, 20. maj Pridobljeno 24. maja 2020 s Mali, J., Flaker, V., Urek, M., Rafaelič, A. (2018). Inovacije v dolgotrajni oskrbi : primer domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Jager, V. (2020). V domovih za starejše obstajajo seznami odpisani, ki ne smejo priti v bolnišnico. (Intervju z Dušanom Kebrom). Mladina 20, 15. maj 2020, str Lesjak Tušek P. (2020). Socialnozdravstveni zavodi in covid-19: Bili so doma, a plačali za oskrbo v zavodu. Večer, 22. maj Pridobljeno 24. maja 2020 s Žorž, M., Bratina, Š., Pollak, T., Ivanovič, U., Štravs, A. (2020). Prvi val domove za starejše ujel nepripravljene, zdaj je čas za odpravo napak. Domovi za starejše: Cone neudobja. Radio Slovenija, 17. maj 2020, MMC RTV SLO, Radio Slovenija. Pridobljeno 24. maja 2020 s Jager, V. (2020). So bili starostniki že vnaprej odpisani? (Je delež starostnikov, ki so umrli v domovih za starejše, tako izstopajoče visok zaradi seznamov odpisanih?). Mladina, 15. maj, Pridobljeno 25. maja 2020 s atrwhb_ailhrrjvy4yq5cwsuivs Jager, V. (2020). V domovih za starejše obstajajo seznami odpisani, ki ne smejo priti v bolnišnico. (Intervju z Dušanom Kebrom). Mladina 20, 15. maj 2020, str Pihlar, T. (2020). Domovi starejših: nad koronavirus tudi s praznimi posteljami. Dnevnik, Zdravje, 25. maj Pridobljeno 25. maja s koronavirus-tudi-s-praznimi-posteljami- Pribac, I. (2020). Smo res to storili? Mladina, 21/ , str Sajovic, K. (2020). Na tej točki karantena ni ravno smotrna duh je že ušel iz stekleničke: Intervju z britanskim epidemiologom Tomom Jeffersonom. 1. april 2020, Rim - MMC RTV SLO. Pridobljeno 24. maja 2020 s na-tej-tocki-karantena-ni-ravno-smotrna-duh-je-ze-usel-iz-steklen icke/519071?fbclid=iwar0sprqgbhwo3wm4shbibkhnhkjrsigdwjy- 4ToLipnazcTXKpfRQvvIQYM. AUTSAJDERJI SLAVKO TARAS : PRILOŽNOST, KI JE NISMO IMELI ŽE TISOČLETJA Tukaj in zdaj in za vsakogar, ki je že pripravljen dojeti, da ima priložnost, ali je vsaj na poti k temu - priložnost obstaja. Kriza je nepripravljenost sprejeti priložnost, biti slep pred njo, namesto da bi jo zgrabil z obema rokama in jo uporabil. Sedenje pod goro ne omogoča videti priložnosti, ki je na drugi strani, krasno pa jo je videti z vrha. Priložnost, ki pomeni tudi rešitev, ni v nekem diktiranem masovnem procesu v korist samo diktatorjem, ampak vsem in biva v jasni, čisti zavesti vsakega posameznika. To pa pomeni, da je prišel čas individualnega zavedanja, odraslosti, zrelosti, samostojnosti in odgovornosti vsakega posameznika za svobodo, radost, srečo, duševni mir ter duševno in telesno zdravje. S tem se neha obdobje infantilnosti, ki omogoča manipulacijo in suženjstvo z ustrahovanjem in odvisnostjo, ki vlada svetu že tisočletja. Zdaj je čas, da odrastemo in s tem zavestno in odgovorno ravnamo v splošno korist ljudi in narave, s katero smo že tisočletja infantilno ravnali kot svinja z mehom. Družba ni drugega kot namišljena zbirka posameznikov. Zdaj pa je končno prišel čas odgovorne svobode vsakega posameznika. Kdor jo doseže, gre naprej, kdor pa ne, ostane ujet tam na repu in zanj kljub vsemu ni priložnosti. Takemu pa tudi nihče ne more pomagati, saj sam sebi ne dovoljuje pomoči. Takšni so izgubili borbo že vnaprej, zato preprosto niso element za priložnost sedanjosti in čudovite prihodnosti. Sami so se ji odrekli, ker so sužnji, ki se borijo za suženjstvo in so zato na napačni strani, zato izgubljajo in bodo izgubili. Stran, na kateri je kdo, je stvar individualne odločitve posameznika, ne pa direktive infantilnim ljudem, ki delujejo kot čreda ovac. Zdaj je trenutek, da vsakdo razčisti svojo zavest in se odloči za ljubezen namesto strahu. Odločitev za življenje je odločitev za ljubezen in srečo, odločitev za strah pa je životarjenje v nesrečnem svetu. V svetu ljubezni je vse prav, v svetu strahu pa katastrofa na katastrofo. Kaj torej izbereš? Odločitev je tvoja!! Jaz sem se že odločil in delujem ljubeče, zato pa tudi uživam te trenutke! 8 9

6 KAJ DOGAJA PETAR GRAŠO Arena Bonifika ZMELKOOW MOSTOVNA 20:00-23:30 IZOLA TRAIL Z Koncert dueta ROSPPIK RAZGLEDI 22:00 1:30 CENTER MLADIH KOPER Prvi trail tek na Obali :00 21: CenterMladihKoper RIO MARE 4. Parenzana marathon Orange wine festival Manziolijev trg Izola Akustični koncert: Aleksander Mežek in San Di Ego Kulturni dom Postojna POLDE OBLAK Stalna zbirka likovnih del Kosovelov dom Sežana ob 20:00 Mi gremo na svoje! 10 11

7 DANES POEZIJA DANES SEM SI SPRALA LASE. DANES LJUBIM ŽIVLJENJE. DANES MOJE SRCE BIJE PREMOČNO. PA VENDAR NI OBSTALO. DANES SEM ČLOVEK, JUTRI ME LAHKO VEČ NI. Nuška Pitterle REALNOST NA BOLEZEN IN DRUGAČNOST SE ČLOVEK NAVADI, POGLED NI VEČ USMERJEN NAZAJ, DA BI OBJOKAVAL TISTO, ČESAR NI VEČ. IZ TEGA ŽIVLJENJA, KI SE MI EDINO NUDI, BOM POTEGNIL ČIM VEČ, KAR SE DA. Darko Bajt»ZLOČEST«NA POHODU Nekaj plazi se, vzdihuje, črne misli v glavi kuje. Spet prišla je k nam ta zmeda, kot vreščeča je ujeda, ki te kljuje in mori, da v glavi se kresi. Joj, poet, daj misli slave, da zbistrijo nam se glave. V hudih mukah in leže tam umirajo ljudje Polni upa in želja v zadnjih urah trepeta. Luč življenja zapusti tisoč duš in sto stvari. Le pepel še v dalji tli, večnem ognju zagori. Kje ljubezen je, življenje? Vse ujeto je v trpljenje. Kjer nekoč bila je radost, sreča, zdaj življenja tam je ječa in v vrvežu ljudi smrt se trka in smeji. Z ostro koso pomori in preganja vse ljudi. Naj otrok bo ali starec, briga jo za»osmi marec«, vmes pobere iz pepela»feniksa«, ki smrt zatira. Ali ta se ji ne da, že v pesti jo ima, z njo opravi na»brzino«in»obdela jo na fino«. Smrt izdahne zadnji dah, Feniks spremeni jo v prah, zmagoslavno zažari, smrti rešil je ljudi. Spet modrina je nad svetom, luč prižge se vsem poetom in nad nebom svetlo Sonce se prižiga na vse konce. Modro morje zabuči, val za valom se vali, v dalji vidim jo, Ljubezen, smrt premaga in bolezen. V upanju na lepe dni duša vstane, se zbudi. Kjer nekoč je smrt kosila, sreča se bo spet vrnila, in modrini do neba v dalj prepeva zvon želja. Konec bo bolezni, kuge, ki prenaša se na druge, in prepeva do neba, večna bo Pomlad prišla. Vse človeštvo bo le srečno in življenje vse bo večno, in od daleč svetlo Sonce žarke pošlje na vse konce. Mirjana Medlobi 12 13

8 Po Veliki Vojni na kockastem planetu sta bili dve ploskvi uničeni. Poleg skal in puščave z redkim grmičevjem so tam divjali viharji in na teh dveh ploskvah ni bilo več življenja. Svet na preostalih ploskvah je bil razdeljen na naslednje države: državo RAJ, kjer sta se cedila mleko in med; tamponsko državo UTOPIJA, polkolonijo ĐIHAD in totalitarno državo, v kateri se je zlo razbohotilo do vrhunca, z imenom PSIHIATRIČNA DRŽAVA NA SONČNI STRANI ALP. 1. POGLAVJE : UGRABITEV WHITE BOY ENGINEER-ja Sonce je s prvimi jutranjimi žarki osvetlilo pobočje gore, kamor se je WBE s starši pripeljal na smučanje v državo Utopija. Iz države Raj so prileteli z letalom. Strežaj jim je odnesel prtljago v kočo, ki so jo najeli. Oče mu je dal pet kron napitnine, mama Amelie pa se je malce razgledala po hribih naokrog:»kaj ni lepo,«je zavznahnila in si nataknila sončna očala.»čudovito! Sonce je super,«je pritrdil oče Sam. Na vrhu hriba je bila postaja sedežnice in nekaj smučarjev se je grelo v zavetju prenočišča.»res imamo lepo vreme za naše božične počitnice,«je dodala Amelie. Na ploščadi pred hotelom je bil daljnogled, ki je deloval na kovance. Amelie je WBE-ju takoj pričela razkazovati hribe skozi daljnogled, Sam pa si je pripel snowboard in se spustil po hribu navzdol. WBE je bil pameten otrok, prekašal je svoje vrstnike v šoli. Oblečen je bil v specialno antimagnetno obleko, okoli vratu pa je imel miniaturni oddajnik, ki je oddajal signale. Nanj so pazili kot na punčico svojega očesa. ŠTORIJE Dnevi so minevali v miru, soncu, smučanju, uživanju Dan pred odhodom domov pa sta starša, nič hudega sluteč, WBE-ja le za pet minut pustila samega. Ko sta se vrnila, WBE-ja ni bilo nikjer. Nekaj ur sta ga iskala po smučišču, koči in po hotelu, vendar iskanje ni obrodilo sadov kot bi se udrl v zemljo. Nato je oče po prenosnem telefonu poklical lokalno policijo, na pomoč so priskočili še reševalci, gostje hotela in smučarji ter ga iskali še dolgo v noč. Nikjer ni bilo ne duha ne sluha o dečku Mati Amelie je bila popolnoma iz sebe, jokala je in si grela prezeble prste na rokah. Potem je šef policije posumil, da so ga UGRABILI. Takoj je posumil na agente iz Psihiatrične Države na Sončni Strani Alp. Tolažil je očeta in se povezal s policijskim ministrstvom v državi Raj. Samu je svetoval:»žal mi je, toda najbolje bo, da se s prvim letalom vrneta v Londopolis. Tam bosta imela stalno policijsko zaščito. Poznam dobro to Psihiatrično Državo! Upam, da bomo WBE-ja še kdaj videli živega in zdravega. V tem letu so nam izginili že trije otroci in ne vemo, če bomo sploh še kdaj videli žive in zdrave. Tam jih dajo v družine in jih popsihiatrijo. Voditeljem - Psihiatrom iz Psihiatrične Države pravijo tudi mafijci iz Mafijske Države na Sončni Strani Alp. Veste, tam je drugačen politični sistem. Naša država meji na njihovo in tej meji pravimo Železna Zavesa. Nič ne skrbite, obljubljam vam, da ga bomo našli, čeprav, saj veste, Psihiatrična Država ne bo lahko «, je premolknil in čutil svojo odgovornost, malce zardel in dajal vtis obžalovanja in strahu.»veste, lahko se mu zgodi karkoli, saj veste, tudi mi poznamo...oh...te kvazi revolucionarje iz Psihiatrične Države «2. POGLAVJE : LONDOPOLIS John je v pisarni velikega nebotičnika glavnega mesta Države Raj, Londopolisa, gledal skozi okno in pil nesladkano brezkofeinsko kavo. Iz pisarne si je ogledoval postajo podzemne železnice s posebnimi retrovizorskimi očali, ki jih je navil na določeno razdaljo. Tem očalom so rekli tudi gledalniška očala. Ljudje so mirno vstopali v podzemno. Malo višje je bila nadzemna železnica, ki je bila speljana nad cesto. Ljudje so se vozili tudi z majhnimi helikopterji za dve osebi, obstajali pa so tudi družinski helikopterji. Vse je delovalo na čisto energijo, valovanje zraka ali vetra. Nekateri stroji, naprave in ogrevanje so delovali celo na sončno energijo, starejše zadeve pa še na elektriko. Vse je delovalo na klasično in čisto energijo, ki se je sama obnavljala in delovala večno. Energije je bilo na pretek. Velika prezračevalna naprava v pisarni je neslišno delovala in proizvajala svež zrak. Temperatura je bila ugodna, na radiu pa je nežna klasična glasba zapolnjevala prostor. Na videofon ga je nenadoma poklical prijatelj. Pretresen prijateljev glas je v slušalko izdahnil le, da je izginil neki otrok, državljan Raja, na počitnicah v Utopiji. Videofon je bil televizija s telefonom. Lahko je gledal sogovornika. Videofon je bil del multiaudiovideo centra. Zunaj se je nekaj otrok igralo na igrišču iz lipovega lesa. Bili so svetlolasi, belopolti, modrooki in zdravi. Na umetni travi so stare gospe vodile s seboj žive kužke iz plastike in pliša. V tej deželi je vladal red, demokracija, humanizem, pozitivna znanost, blaginja, zakonitost. Na mizi Johnove pisarne je bila namizna luč pravokotne oblike, nekaj papirjev in računalnik, v desnem kotu mize pa je bila slika njegove žene. Otrok nista imela. Žena je bila svetlolaska s srednje dolgimi lasmi, fotografija je bila posneta na njuni poroki. Po poklicu je bila zdravnica. John se je sicer uradno ukvarjal z nepremičninami, v resnici pa je delal skrivne posle za Državo Raj. Bilo je malo pred božičem in za ta letni čas neverjetno toplo. Slavčki in siničke so žvrgoleli po drevesih. John je iz svoje pisarne opazoval glavno ulico Londopolis Street, kjer se je trlo nakupovalcev, ki so nakupovali v praznično okrašenih trgovinah, se zabavali v kibernetskih barih, kjer je prostor zapolnjevala nežna jazz glasba. Ljudi so zabavali žonglerji ali pa so se le sprehajali po predbožično okrašenem mestu. Nekaj policistov je nadzorovalo vrvež na ulici. V trgovinah in supermarketih je bilo vsega dovolj, police so se šibile od raznih dobrin. Ljudje so se posvečali družini, izobraževanju, znanosti, bolezni so izkoreninili; le tu pa tam je kdo staknil prehlad. Vojaško obveznost in vojsko nasploh so odpravili že davno. Denarna enota je bil funt, toda denar je bil plastičen. Ljudje so kupovali s kreditnimi karticami, le redki so še dvigovali gotovino na bankomatih. Vsi prebivalci države Raj so prejemali preživnino ali rento, kriminala praktično ni bilo. Za hujši prekršek so imeli na primer skok čez plot, zapore pa so praktično že ukinili. Tudi psihiatričnih bolezni ni bilo več, kaj šele hospitalizacij ali celo prisilnih psihiatričnih privedb. ZDRAVI, ČISTI, PRIDNI, BOGATI! Ljudje tam niso imeli dlak pod pazduho, niti po spolovilih. Nihče ni imel slabih zob, večina je bila asketska, skratka MODERNIJA. Nenadoma je v pisarno vstopila Johnova tajnica in prinesla kup pošte. Gibala se je tiho in gibko, kot bi imela v telesu na tisoče nevidnih vzmeti. Bila je elegantno oblečena. Posebej ga je opozorila na pismo iz Psihiatrične Države na sončni strani Alp. Vprašala ga je, če si želi še kave. John je odvrnil, da ne.»aha, žig iz Utopije, Psihiatrična Država. No, nekaj časa me ne bo, lahko ostanete doma.oh!«je vzkliknila, kot bi hotela reči: le kam gre na dopust?! John se je nato zatopil v pošto. Se nadaljuje

9 POGAČARJEVE MISLI Ura je pol dveh. Ura je pol dveh. Zjutraj. Nikoli še nisem bil v takem stanju kot sedaj. Sedim za mizo in pišem te vrstice, televizor imam prižgan. Boli me vse! Mogoče je to zaradi osteoporoze, mogoče je kriv artritis! Taka je diagnoza mojega stanja. Če pišem ali govorim o tem, mi je nekako lažje. Ko sanjaš grde stvari se prebudiš bolan in utrujen, ko pa sanjaš lepe stvari, si želiš, da se sanje ne bi nehale. Nisem človek, ki bi funkcioniral na komando. Neprespane noči me ubijajo. Ura je že pol štirih zjutraj. Počutim se bolan. Pravijo, da za vsako bolezen rožca raste. No ja, pa naj bo! KOLUMNE v vseh primerih prav. Vendar pa: kdo sem jaz, da bi sodil? Zadnje čase razmišljam o večnosti. Vse, kar se dogaja okoli mene, registriram, si dam videno na znanje in bi bil rad del vsega tega. O ženskah pa ne razmišljam več tako pogosto. Saj vem, da mogoče še kaj zamujam, vendar tako pač je. Končal bom tole s koščkom pesmi Perota Lovšina:»Ko se bo moj duh vrnil na zemljo nazaj, spet te bom peljal v kantino na čaj, poslušala bova muziko španskih kitar in si domišljala, da sva najlepši par!«ura je šest. Ves zmrcvarjen od neprespane noči se zaenkrat poslavljam. VIRUS Nekje na kitajskem naj bi izbruhnil tako imenovani KORONAVIRUS. Zame to ni nič drugega kot neke vrste izmišljotina uma, a se ne izključuje z dejstvom posledic virusa. Jaz na primer uporabljam Številčni niz zaščite pred tem virusom, če pa pogledam na splošno, ta virus prinaša veliko dobrega, saj vedno več ljudi ostaja doma in ima čas za razmišljanje o sebi. Jaz bi jim dal napotek: pot v srce. Mislim, da nam je ta virus namenjen za ponovno vzpostavitev harmonije na zemlji. Res je, da posledično veliko ljudi umre, ampak tudi zaradi drugih bolezni veliko ljudi umre. Zame ta virus ni nič pretresljivega, vendar ponavljam: treba se je držati navodil virusne delegacije. Še to: če bi vprašal Vnebovzete Mojstre glede virusa, bi rekli, da se del prerokbe izpolnjuje, saj Kaj človeka naredi človeka? Kakšna je resnica? V življenju človeka se vse zgodi. Kaj je pred življenjem in po življenju človeka, tega pa nihče ne ve! Vedno vaš Henrik. Pravijo, da se premalo gibljem. Morda to res drži, vendar sem si to sam izbral. Vem pa, da to ne bo trajalo in si bom izmislil kaj novega. Ne mislim, da bo lahko, a vem, da bo! Mogoče je vse skupaj ena velika prevara. Začelo naj bi se kot komedija, končalo pa kot tragedija. Ura je pet. Ko si zamišljam, da sem del vesolja, vsega tega brezčasnega, neizmernega, se vprašam, kaj bi sploh rad od svojega življenja. Ali je to samo neprestano prilagajanje, kako na vse skupaj vpliva ljubezen in sovraštvo? Kaj človeka naredi človeka?! Nekdo pravi, da je to Bog. Naj bo karkoli Obdan sem z ljudmi, ki pravijo, da mi hočejo dobro, kar pa ne pomeni, da je Vendar pa sočustvujem s tistimi, ki trpijo posledice virusa, saj verjamem, da jim je hudo. Če bi verjeli, bi lahko uporabili Številčni niz zdravljenje in bi kaj kmalu ozdraveli... Nečesa pa glede virusa ne razumem. Ne razumem, da še niso našli protiteles za virus. Lahko bi vzeli celični primer, da bi ugotovili sestavo virusa in potem bi naredili protitelesca. je bilo že davno tega napovedano, da se bodo ob koncu časov pojavljale kužne bolezni. Torej: vprašajmo se, kaj koristnega lahko potegnemo iz te situacije, oziroma kaj se lahko naučimo glede virusa. Kakorkoli že: vse, kar nima pozitivnega naboja, je minljivo in tudi korona bo minila! Jimy Ezekiel 16 17

10 KJE SO MEJE KORONA VIRUSA? Ljudje, ki živimo v zavodu Dom na Krasu, Dutovljčani, z vsem spoštovanjem sporočamo glede stanja v našem zavodu, kjer se v imenu koronavirusa kršijo naše temeljne človekove pravice. Ljudje, ki v zavodu živimo, smo med seboj solidarni. Opozarjamo, ko pride do kritičnih situacij. Zavod je že od letos zaprt, kar pomeni, da smo ljudje, ki živimo v zavodu, že več kot pol leta zaklenjeni v zavod. velja. Takšni ukrepi ne veljajo niti za zaposlene v zavodu. Gre za ostro kršenje temeljnih človekovih pravic in diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Prav tako se nam zdi povsem nesmiselno, da ob vsem tem ne smemo sami na kavo, lahko pa opravljamo delo zunaj delamo na terenu, čistimo zunanje površine in bloke. Nekateri domovi so bolj odprti. Nesmiselno se nam zdi, da po nepotrebnem trpimo. Tudi nekaterim zaposlenim se takšni ukrepi zdijo nesmiselni. Zakaj ne smemo ven?»vsi so začeli pohajat, v e d n o mi smo še zaprti.«vhodna vrata v zavod so zaklenjena in nimamo prostega izhoda ven. Za vsak izhod iz zavoda, tudi v najbližjo okolico zavoda, in za vse ostale izhode (na kavo, v trgovino, po opravkih, po mestu ali vasi, ipd.) se zahteva spremstvo s strani zaposlenega. Dogovori glede omenjenih izhodov iz zavoda so prepuščeni nam samim, pri tem pa se eni lahko bolj in drugi manj uspešno z osebjem dogovorimo za izhod. Prav tako osebja ni dovolj, da bi nam lahko zagotovili spremstvo vedno, ko to potrebujemo. To pomeni, da izhodi niso tako pogosti, kot si želimo. Nekateri od nas, ki živimo v zavodu, že dolgo nismo šli ven na sprehod, do trgovine ali na kavo. Tudi v bivalnih enotah, kjer ljudje živijo v običajnih gospodinjstvih, v stanovanjih in hišah, kot večina drugih državljanov Slovenije, veljajo podobni ukrepi. To pomeni, da se ne smemo sprehajati sami po mestu, ne smemo sami v trgovino ali na kavo, medtem ko za naše sosede v istem bloku ali v sosednji hiši to ne Obiski v zavod in v bivalne enote zavoda so trenutno omogočeni ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Prav tako je znotraj zavoda manjše ograjeno dvorišče. Kljub temu pa je naše gibanje omejeno na območje enega, zavodskega prostora. Takšna organizacija življenja v zavodu ni sprejemljiva, niti ustrezna. Smo plačniki oskrbe in storitev, ki jih prejemamo. Zahtevamo in želimo, da se te storitve izvajajo skladno z našimi potrebami in željami, da se zavod odklene in da imamo tudi mi, enako kot drugi državljani, pravico do svobodnega gibanja. Ne želimo si, da bi se kdo v zavodu (ali zunaj zavoda) okužil s koronavirusom. Zavedamo se, da moramo redno in dosledno upoštevati vse ukrepe, si razkuževati roke, držati varnostno razdaljo in nositi maske. Vsakič ko vprašamo, kako dolgo bo zavod še zaprt, dobimo nejasne odgovore, da vsi ukrepi veljajo do nadaljnjega in da so zavodi razglašeni za ogrožena območja. Ogrožena so naša življenja s tem, ko nas zapirate. Ponekod po svetu imajo ljudje celo pravico do tega, da umrejo, zakaj mi nimamo pravice do tega, da živimo? Življenje je v malenkostih, da nekaj delaš, da greš na kavo, na sprehod, da greš do prijateljev, da jih vprašaš, kako so in si srečen, da so dobro. To naredi človeka živega. Življenje ni to, da cel dan sediš in zabijaš dan. Življenje ni to, da si zaklenjen v zavodu in da moraš druge prositi za vsako stvar, ki je ostalim ljudem samoumevna (kot je, da greš sam na kavo ali na sprehod). V zavodu imamo podporo nekaterih zaposlenih, vendar je v vsakem primeru, tudi ko je zavod odklenjen, treba spodbujati izhode iz zavoda v naravo, v skupnost, sami ali v spremstvu. Spodbujati je treba, da nismo sami, da se družimo z drugimi ljudmi, da se pogovarjamo, da skupaj kaj počnemo. Po svojih najboljših močeh moramo delati dobro in skupaj ustvarjati dobro vzdušje v zavodu. Spoštovati je treba dostojanstvo vseh ljudi v zavodu. Radi bi spremembe na boljše, da bi lepše živeli. Zahtevamo, da se vrata zavoda odklenejo. Živi in pusti živeti! Svet stanovalcev Doma na Krasu 18 19

11 DIALOG INTERVJU S STANOVALCEM DOMA NA KRASU Kratka predstavitev Prihajam iz kraja Vodice na Gorenjskem. Po izobrazbi sem živilski tehnik. Po horoskopu sem škorpijon. Sem družaben in sem veseljak. Rad pomagam ljudem. Če kdo potrebuje kakšno pomoč, rade volje ustrežem. Rad imam tudi živali. Najljubša žival mi je kača. Bolj je kača nevarna, bolj mi je bila všeč. Tudi doma sem imel kačo, bila je ameriški rdeči gož. Poleg kač sem imel še hrčke, zajčke, mucke in tudi psa. V mladosti sem veliko delal. Najprej sem bil pek, potem sem delal kot komunalni delavec, zaposlen v komunalnem podjetju v Vodicah. Kasneje sem delal v proizvodnji plastike. V najemu sem imel svojo gostilno. Vodil sem jo sam. Delal sem tudi kot natakar. Kaj je razlog, da si del Doma na Krasu? Zapadel sem v začaran krog alkohola, nakar so se mi začele pojavljati samomorilne misli. Zaradi teh psihičnih težav sem prejel terapijo, ki je pa nisem jemal. Zaradi omenjenega sem pristal na Dom Prizma Ponikve, kjer sem preživel dve leti, nakar so me preselili v Dom na Krasu na zaprti oddelek. V Domu na Krasu sem malo več kot štiri leta. Vmes sem še enkrat pil, sedaj me pa alkohol ne zanima več. Kaj veš o covid-19? Ne vem, kaj bi na to odgovoril, a jaz v nič ne verjamem, zato se tudi ne bojim morebitne okužbe. Ali te je bilo kdaj strah okužbe s covid-19? Nikoli me ni bilo strah za okužbo. Ne zase ne za druge, ker v to ne verjamem. Kakšno je življenje v zavodu v času covid-19 in kako preživljaš ta čas? Je težko, ker smo omejeni na gibanje in je bolj dolgočasno. Ne moremo sami v trgovino ali kam drugam. Povsod je potrebno spremstvo. Kaj najbolj pogrešaš oziroma kaj te najbolj jezi v zvezi s korono? Najbolj me jezi, ker smo zaprti kot»eni kužki v kletki«in ne smemo nikamor. Najbolj pogrešam dolge sprehode v naravo, saj za moje gibanje odloča vodstvo zavoda in ne morem odločati jaz sam. Ali je kaj dobrega? Nič ni dobrega v celotni situaciji. Kakšno je tvoje mnenje o ukrepih zaradi covid-19? Preveč pretiravanja. Ukrep omejevanja gibanja je pretiran, saj se ostali lahko prosto gibljejo. Maske in redno pogosto umivanje rok je pravilno. Higieno je potrebno vzdrževati. Ali si pripravljen na morebitni drugi val? Sem pripravljen, ampak v kolikor bodo ukrepi hujši kot so, je možno, da nam»poči film«. Misel za konec Včasih se mi zdi, da je vse skupaj izmišljeno in da bi s tem zdravstvo dobro zaslužilo. Ljudje umirajo vsak dan, v teh časih je samo lažje označiti»covid-19«za krivca smrti. Anonimen ČLOVEK JE LE VIJAK V KOLESJU ZGODOVINE. Clonsky 20 21

12 STRIP IZ STOP ŽIVLJENJE V DOMU V ČASU KORONE POČUTIM SE KOT LEV V KLETKI. V KLETKI, KI SE NE ODPIRA, AMPAK OSTAJA ZAPRTA. POČUTIM SE KOT ZAPORNIK, KI SICER IMA ODPRT VHOD V PARK, NE MORE PA PRITI SKOZI GLAVNA VRATA. NE VEM KOLIKO ČASA BO ŠE TAKO, VENDAR UPAM, DA KMALU BO DRUGAČE. SOBOTE IN NEDELJE. SOVRAŽIM JIH, KER SE NIČ NE DOGAJA. DNEVI DRUGAČE POTEKAJO VEČ ALI MANJ ENAKO. PA VENDAR SO PRIŠLI, ZAČELI S PROJEKTOM PREOBRAZBE IN V DOM NA KRASU PRINESLI MALO VEČ ŽIVLJENJA. DRUGAČE SE PSIHIATRIJE ITAK VSI BOJIJO. KORONA, KLINC JO GLEDA, PA ŠE KR VZTRAJA. Nuška Pittrle V PSIHIATRIJI HOČJO IZ BUKVE HRAST NAREST. Iztok Šefran 22 Zvonko Jadrič

13 Kaj imata skupnega Korona in čokolada? Obe zapirata! Darko Bajt

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

D3GO brosura julij_mail

D3GO brosura julij_mail BREZPLAČNO Julij 2013 Televizija na prenosniku, tablici ali pametnem telefonu. Ob kavi v najljubšem baru si oglejte tekmo kar prek tablice. Seznam barov s povezavo WiFi Telemach najdete na www.d3go.si

Prikaži več

ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard

ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard December je čas veselja in obdarovanja. To je tisti mesec, ki kljub nizkim temperaturam prinaša na lica tople nasmehe. K čimer seveda pripomorejo

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Hirohito Predstavitev za zgodovino

Hirohito Predstavitev za zgodovino Hirohito Predstavitev za zgodovino Splošno Rodil se je 29. aprila 1901 v Tokiu Umrl je 7. januarja 1989 prav tako v Tokiu 25. decembra 1926 je postal 124. japonski cesar Nasledil je duševno bolnega očeta

Prikaži več

Prijetno dopoldan v vrtcu

Prijetno dopoldan v vrtcu DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,

Prikaži več

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)

Prikaži več

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa 17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU Primer dobre prakse: Izvajanje programa VARNO S SONCEM v vrtcu Apače ČAS IZVEDENE DEJAVNOSTI UDELEŽENCI UPORABLJENO GRADIVO IN DIDAKTIČNI MATERIAL MAJ 28.5. JUNIJ DAN SONCA: Ob plakatu so se otroci seznanili

Prikaži več

INFORMACIJE

INFORMACIJE INFORMACIJE O 10. MLADINSKI POLETNI ŠOLI SLOVENŠČINE Prihod in namestitev Prihod: Dijake, ki boste stanovali v Dijaškem domu Bežigrad, pričakujemo v Ljubljani v nedeljo, 28. junija, od 15.00 naprej. Informativni

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

Strategic Planning Survival Kit

Strategic Planning Survival Kit GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo 1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil

Prikaži več

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik Čas izmenjave: od 1.

DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik Čas izmenjave: od 1. DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik strazisar.spela@gmail.com Čas izmenjave: od 1. 7. do 28. 7. 2018 SPLOŠNO: Država in kraj izmenjave

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Kako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Robert Hooke

Robert Hooke Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je

Prikaži več

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17

Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17 Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17 Avtorji: Tin Grabnar, Nina Šorak, Zala Dobovšek, Asja Kahrimanović Babnik Režiser: Tin Grabnar Likovna podoba: Matija

Prikaži več

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Vzgoja za internet kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati internet Zala Bricelj Spletna etika Varnost - Zasebnost - Novi izzivi Tehnologija del našega življenja Pametni telefoni so sodobni, zmogljivi

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Vodilni spletni računovodski program Enaka bruto plača, različno izplačilo? Na enostaven način razlagamo, zakaj pride do razlik pri izplačilu, čeprav je pogodbena plača enaka. Računovodski servis Valerija

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

POEZIJA UČENCEV 5. RAZREDA ČEBELA Leta in leta s cveta na cvet, v pisan čebelnjak pa hodi živet. Z drobcenimi krili letijo in se na travniku veselijo.

POEZIJA UČENCEV 5. RAZREDA ČEBELA Leta in leta s cveta na cvet, v pisan čebelnjak pa hodi živet. Z drobcenimi krili letijo in se na travniku veselijo. POEZIJA UČENCEV 5. RAZREDA ČEBELA Leta in leta s cveta na cvet, v pisan čebelnjak pa hodi živet. Z drobcenimi krili letijo in se na travniku veselijo. Imajo svojo gospodarico, pravo čebeljo kraljico. Ta

Prikaži več

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA)

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA) STORYLINE PROJEKT OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - Krašnja) ULICA S TRGOVINAMI Tekst: Marta Per, vodja projekta, učenci v OPB Krašnja, gospa Brigita Rožič Foto: Helena Urbanija, Katarina

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 P R A V I L A OBNAŠANJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN DISCIPLINE NA VAROVANEM OBMOČJU TOVARNE TKI HRASTNIK, d.d. na naslovu C. 1. maja 33, Hrastnik. S temi pravili morajo biti seznanjeni in jih upoštevati

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre

Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Age of Empires, je tudi drugi del realnočasovna strategija.

Prikaži več

- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Sl

- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Sl - DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) v okviru izvajanja

Prikaži več

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi

Prikaži več

Postojna, 2017

Postojna, 2017 Postojna, 2017 Zgodbo napisala: Anuša Gaši Zgodba je povzeta po ljudski legendi o pastirčku Jakobu Oblikoval: Ertunč Sali Založil: Zveza društev Mladinski center Postojna Idejna zasnova: Društvo prijateljev

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O

Prikaži več

PDF generator

PDF generator RadoSt 22.03.2016 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: RADO STOJAVNOVIČ FESTIVAL KULINARIKE Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax:

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Présentation PowerPoint

Présentation PowerPoint Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav

Prikaži več

BRAZILIJA, BARRETOS - avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Maruša Borovšak, 6. letnik ČAS IZMENJAV

BRAZILIJA, BARRETOS - avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Maruša Borovšak, 6. letnik ČAS IZMENJAV BRAZILIJA, BARRETOS - avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Maruša Borovšak, 6. letnik (borovsak.marusa@gmail.com) ČAS IZMENJAVE: 1.8.2017-31.8.2017 KRAJ IZMENJAVE: Barretos je mesto

Prikaži več

Predinovo obujanje pesmi, ki ne najdejo več svojega občinstva

Predinovo obujanje pesmi, ki ne najdejo več svojega občinstva Glasba Predinovo obujanje pesmi, ki ne najdejo več svojega občinstva Akustični koncert Zorana Predina v Drami 2. december 2013 ob 15:16 LjubljanaMMC RTV SLO Kantavtorski pristop k besedilom in glasbi,

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in

Prikaži več

ODBOR “PLANINSTVO ZA INVALIDE/OPP”

ODBOR “PLANINSTVO ZA INVALIDE/OPP” Odbor Planinstvo za invalide/opp Marjeta, Jurček, Maja, Miloš, Daša; Kongres športa za vse, 30. november 2018 1 VZPOD- BUDA GIBANJE GIBALO POČUTJA INKLUZIJA BESEDA Kongres športa za vse, 30. november 2018

Prikaži več

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane nad Škofjo Loko 100 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA VARČUJEM, PRIHODNOST IN SREČO KUPUJEM Tematsko področje: SOCIOLOGIJA Avtorja: Mateja Božnar,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni

Prikaži več

RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti

RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijate

1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijate 1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijatelji, sodelavci. Dogodki v Planici omogočajo tudi edinstvene

Prikaži več

DTV izobrazevalna julij_mail

DTV izobrazevalna julij_mail Julij 2013 Preklopite na digitalno. Brezplačno. Na digitalni smo gledalci gospodarji. Gledamo točno to, kar želimo, in točno takrat, ko imamo čas. Preklop na digitalno pomeni, da izberete enega izmed paketov

Prikaži več

Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko konta

Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko konta Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko kontaktiraš na 041 529 631 ali pišeš na masa.lukez@gmail.com)

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici

Prikaži več

7

7 7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija september PONEDELJEK 1.9. TOREK, 2.9. SREDA, 3.9. ČETRTEK, 4.9. PETEK, 5.9. SOBOTA, 6.9. NEDELJA, 7.9

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija september PONEDELJEK 1.9. TOREK, 2.9. SREDA, 3.9. ČETRTEK, 4.9. PETEK, 5.9. SOBOTA, 6.9. NEDELJA, 7.9 Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija 2 1. - 7. september PONEDELJEK 1.9. TOREK, 2.9. SREDA, 3.9. ČETRTEK, 4.9. PETEK, 5.9. SOBOTA, 6.9. NEDELJA, 7.9. Globus Slovenci po svetu Dokumentarna oddaja Ljudje

Prikaži več