Letno poročilo ZZZS 2020

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Letno poročilo ZZZS 2020"

Transkripcija

1 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

2 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Marjan Sušelj, generalni direktor Uredniški odbor: Boris Kramberger (urednik), Nataša Kenk (pomočnica urednika) in Damjan Kos (tehnični urednik). Nosilci priprave poročil: Anka Bolka, Klemen Ganziti, Sladjana Jelisavčić, Tatjana Kolenc, Damjan Kos, Tanja Lovšin, Branko Rudolf, Judita Škufca, Ana Vodičar, Zdenka Ulaga. Besedila so prispevali tudi: Jurij Ahačič, Nena Bagari Bizjak, Borut Bogataj, Renata Božič Povše, Olga Dragan Frlež, Bernarda Erjavec, Jurij Fürst, Dalibor Gavrić, Eva Godina, Mojca Godler, Nataša Gorjup Wagner, Mirijam Gričar, Karmen Grom Kenk, Nataša Grosar, Matjaž Jamnik, Karmen Janša, Suzana Jarc, Janez Jeromen, Irena Jezeršek, David Kovič, Radmila Krunić, Tomaž Marčun, Snežana Marković, Alojz Mestek, Jana Mrak, Franci Osredkar, Drago Perkič, Tanja Peterlič, Metka Pipan, Barbara Pišek, Andrej Plesničar, Borut Pohar, Sabina Poznič Verk, Vita Samaluk, Svetlana Savarin, Alenka Sintič, Matjaž Šteiner, Marjeta Trček, Mojca Zima, Daniela Zver Knific. Pri pripravi podatkov in drugih delov poročila so sodelovali tudi drugi delavci direkcije, območnih enot in informacijskega centra ZZZS. Oblikovanje in prelom: Danila Perhavec Fotografije: Arhiv ZZZS, Matej Pušnik, Danila Perhavec Lektoriranje: Jože Faganel Tisk: Naklada: Tiskarna Grafex, d. o. o. 500 izvodov Copyright 2021, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije V Ljubljani, marca 2021 ISSN

3 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

4 Vsebina Uvodnik 5 Povzetek 7 Poročilo o delu organov upravljanja 10 A Poslovno poročilo 15 1 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Razvojni vplivi in pogoji poslovanja Prebivalstvo, zavarovane osebe in zdravstveno stanje Razpoložljiva sredstva za zdravstvo Makroekonomski pogoji in drugi vplivi Sistemske novosti Spremembe zakonodaje Spremembe splošnih aktov ZZZS Zavarovane osebe Število in struktura zavarovanih oseb Urejanje zavarovanj Mednarodna zavarovanja Povračila stroškov zdravljenja v tujini Načrtovano zdravljenje v tujini Zagotavljanje zdravstvene oskrbe Splošni dogovor in pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev Širitve, novosti in finančne spodbude Vrednost programov Pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev Plan in realizacija storitev Zdravstvena oskrba na primarni ravni Izvajanje programov, dostopnost in strateški nakupi Novosti pri obračunu storitev Specialistična ambulantna in bolnišnična oskrba Izvajanje programov, dostopnost in strateški nakupi Novosti pri obračunu storitev Nega v socialnih zavodih Zagotavljanje zdravil Odhodki za zdravila Razvrščanje zdravil na listo Poraba dragih zdravil na recept Obvladovanje stroškov za zdravila Obnovljivi recept Odgovorno predpisovanje Zagotavljanje medicinskih pripomočkov Nadzor nad izvajanjem zdravstvenih programov Denarna nadomestila in povračila Odločanje o pravicah Nadomestila plače Nadzor nad bolniškimi odsotnostmi Druge denarne dajatve Podporne aktivnosti Informacijska podpora Nadgradnje strojne in programske opreme Varnost informacijskega sistema in neprekinjeno poslovanje Upravljanje sistema kartic Informiranje Obveščanje zavarovanih oseb in drugih ciljnih javnosti Promocijske aktivnosti Izdajateljska in INDOK dejavnost Pravne in splošne aktivnosti Interni akti, pravni in regresni postopki Izvajanje javnih naročil Investicije in investicijsko vzdrževanje Upravljanje s kadri Kadrovski viri Razvoj zaposlenih Organizacija Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Sodelovanje pri nacionalnih projektih in mednarodno sodelovanje 95

5 Uvodna besedila 2.5 Nadzor poslovanja Notranji nadzor Zunanji nadzor 97 3 Strateške aktivnosti Izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami (SA 1) Uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja (SA 2) Razvijati in uveljavljati nove obračunske modele (SA 3) Spodbujati kakovost zdravstvenih storitev (SA 4) Krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe (SA 5) Izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS (SA 6) Pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev (SA 7) Vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS (SA 8) Zmanjševati administrativna bremena izvajalcev (SA 9) Razširiti in nadgraditi uporabo podatkov za odločanje (SA 10) Doseženi cilji in rezultati poslovanja Doseganje letnih ciljev Doseganje ciljev strateških aktivnosti in strateških rezultatov Izjava o oceni notranjega nadzora 116 B Finančno poročilo Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih Pogoji poslovanja Predvidevanje poslovanja s finančnim načrtom Učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije na poslovanje ZZZS Delež prihodkov in odhodkov ZZZS v BDP Pokritost odhodkov s prihodki Likvidnost Računovodski izkazi poslovanja ZZZS v letu Bilanca stanja Sredstva Obveznosti do virov sredstev Izkaz prihodkov in odhodkov Prihodki Odhodki Račun finančnih terjatev in naložb Račun financiranja Izid poslovanja Zaključne ugotovitve 153 Viri 154 Kazalo tabel 156 Kazalo slik 158 Seznam uporabljenih kratic 159 5

6 Uspešen zaključek»neprimerljivega«poslovnega leta Vsaka misel in asociacija o poslovnem letu 2020 je nujno povezana z epidemijo nalezljive bolezni covid-19, saj je ta vplivala na delovanje celotne družbe, najbolj izrazito pa prav na delovanje zdravstvenega sistema. Oblikovanje celotne slike poslovnega leta 2020 in poročanje o njem je izjemno zahtevno, saj rezultati, številke in ugotovitve ne sledijo dosedanjim trendom. Vplivi različnih dejavnikov niso enoznačni, se med seboj prepletajo in onemogočajo relevantne medletne primerjave. Zato je še posebej pomembno, da je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi v tem posebnem letu uspelo zaključiti poslovno leto brez zadolževanja. Primanjkljaj prihodkov nad odhodki, ki je bil sicer manjši od načrtovanega, je pokril iz rezervnega sklada. Zavod je tako v kar največjem mogočem obsegu zagotovil pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja svojim zavarovanim osebam in poravnal obveznosti svojim partnerjem, nima pa več rezervnih sredstev za predvidoma še bolj finančno zahtevno leto S finančnega vidika je v letu 2020 zelo pomemben tudi visok prispevek državnega proračuna za zdravstvo tako z vidika povračil za oprostitev prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kot povračil za posebne obremenitve izvajalcev zdravstvenih storitev, za kritje različnih stroškov izvajalcev v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije (stroškov testiranja in cepljenja proti covidu-19, plačilo izpada programa izvajalcem) in za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost. V zvezi s temi sredstvi je treba poudariti veliko angažiranost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj je v večini primerov izvajal vlogo agenta sprejemal je podatke in zahteve izvajalcev, jih finančno poravnal ter pridobil povračila iz proračunskih sredstev. Poleg tega je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije proaktivno sodeloval pri pripravi interventne zakonodaje z vidika ohranjanja sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za njihov primarni namen in z vidika izvedljivosti zakonskih določil, ki so se nanašala na zdravstveno zavarovanje. V te aktivnosti je bilo vloženega ogromno dela zaposlenih brez dodatnih, predvsem nujno potrebnih kadrovskih virov. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so neposredno vplivali na dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, saj je bilo število izvedenih storitev manjše kot v preteklih letih, dostopnost pa je oviralo tudi omejevanje osebnih stikov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je za zmanjšanje teh ovir plačal izvajalcem tudi tiste storitve, ki so jih po strokovni oceni lahko izvedli na daljavo brez škode za pacienta. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2020 poleg rednih ciljev in obvladovanja posledic epidemije začel izpolnjevati strateški razvojni program za obdobje Med ključnimi razvojnimi aktivnostmi, ki potekajo v okviru opredeljenih strateških aktivnosti razvojnega programa, naj poleg nadaljevanja projektov za vzpostavitev celovitega elektronskega arhiva in za elektronsko izmenjavo dokumentov z evropskimi zavarovalnicami poudarim zagon projekta za vzpostavitev infrastrukture in okolja za celovito upravljanje sistema skupin primerljivih primerov sistema beleženja, spremljanja in plačevanja akutne bolnišnične obravnave. Sistem, ki finančno predstavlja več kot 600 milijonov evrov letno, ni ustrezno upravljan niti z vidika klasifikacij (uvajanje novih diagnoz, skupin primerov in metod zdravljenja) niti z vidika vrednotenja, saj se nobena dosedanja stroškovna analiza ni implementirala. Pomembno je, da so vsi deležniki soglasno podprli cilje in izvedbo projekta.

7 Uvodna besedila Med pomembne razvojne dosežke štejem tudi uveljavljanje novih modelov plačevanja zdravstvenih storitev (npr. plačevanje vseh sodobnih metod molekularne genetske diagnostike v onkologiji); pridobitev dveh evropsko financiranih projektov za zagotovitev novih znanj in pilotno uveljavitev novih načinov plačevanja storitev, ki vključujejo tudi izide zdravljenja; vzpostavitev več sklopov kazalnikov kakovosti izvajanja storitev (npr. kazalniki za operacije kolka in kolena, predstavljeni in usklajeni z medicinsko stroko oziroma izvajalci) in stalno prizadevanje za zmanjševanje administrativnih bremen zavarovanih oseb in izvajalcev (npr. odprava napotnic za kontrolne preglede in poenostavitev postopka za povračilo potnih stroškov). Razvojne aktivnosti kljub omenjenim dosežkom zaradi številnih nepredvidenih dodatnih nalog, predvsem tistih, povezanih z epidemijo, niso v celoti potekale po načrtovanih časovnicah. Zato načrtujemo intenzivnejšo izvedbo v letu Velja omeniti tudi hitro, a zelo zahtevno prilagajanje organizacije in informacijske infrastrukture službe ZZZS zahtevam po spremenjenih načinih dela zaradi epidemije. Gre predvsem za vzpostavljanje številnih različnih novih oblik komunikacije brez fizičnih stikov z zavarovanimi osebami in izvajalci zdravstvenih storitev ter zagotavljanje razmer za delo delavcev ZZZS od doma. Organizacija dela je bila v letu 2020 še posebej zahtevna tudi zaradi velikega nesorazmerja med omejenostjo s kadrovskimi viri in izrazito povečanimi potrebami zaradi nepredvidenih dodatnih nalog. Dosežki poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajanja sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja so rezultat prizadevanj zaposlenih, članov Upravnega odbora in Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstva za zdravje, izvajalcev zdravstvenih storitev in drugih poslovnih partnerjev. Vsem hvala za njihove prispevke, ki so zavarovanim osebam omogočili uresničevanje pravic v največjem možnem obsegu, zavarovalnici pa uspešen zaključek poslovnega leta. Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 7

8 Povzetek Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil ustanovljen na osnovi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 1. marca Je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Ima status javnega zavoda s sedežem v Ljubljani. Svojo dejavnost izvaja na sedežu v Ljubljani in v območnih enotah z izpostavami. Leto 2020 je prvo leto uresničevanja novega Strateškega razvojnega programa, ki velja za razvojno obdobje Letno poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2020 je pripravljeno na osnovi veljavnih predpisov ter po metodologiji, ki sledi strukturi novega Strateškega razvojnega programa. Letno poročilo tako poroča o uresničevanju Poslovnega plana ZZZS in uresničevanju Strateškega razvojnega programa v letu Prvi del Letnega poročila, t. j. Poslovno poročilo, prinaša najpomembnejše vsebine in podatke o izvajanju sistema obveznega zdravstvenega sistema oziroma o rednih in strateških aktivnostih na temeljnih ter podpornih področjih v preteklem letu, pri čemer podaja tudi vrednotenje doseganja letnih in strateških ciljev poslovanja. Drugi del, t. j. Finančno poročilo, pa vsebuje finančne in računovodske izkaze ter komentarje o finančnem poslovanju v letu 2020, vključno z oceno doseganja ciljev finančnega poslovanja v preteklem letu. S spremembami v vsebinski zasnovi in metodologiji so v poročilu ohranjene in izboljšane vsebine in podatki, ki omogočajo podroben in na ključnih področjih mednarodno primerljiv pregled dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v preteklem letu, ter tudi značilnosti izvajanja sistema obveznega zdravstvenega sistema v daljšem obdobju. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije si je v Poslovnem planu za leto 2020 zastavil 16 letnih ciljev. Cilji se v večjem delu nanašajo na uresničevanje z zakonom opredeljenega poslanstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (fotografija na strani 9) 1 oziroma na redne aktivnosti pri izvajanju sistema obveznega zdravstvenega sistema v državi, kot so urejanje zavarovanj zavarovanih oseb, urejanje odnosov z izvajalci zdravstvenih storitev, zagotavljanje zdravstvene oskrbe in drugih pravic za zavarovane osebe. Ostali letni cilji se navezujejo na aktivnosti, s katerimi se zagotavlja finančno-računovodsko, organizacijsko, kadrovsko, informacijsko in druga okolja za delovanje strokovne službe. Poslovni plan za leto 2020 poleg rednih aktivnosti predvideva tudi izvedbo izbranih aktivnosti za vseh 10 strateških aktivnosti, ki jih je za uresničitev želene razvojne vizije (fotografija na strani 10) 2 oziroma doseganje želenih strateških rezultatov opredelil novi Strateški razvojni program. Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je v letu 2020 zaznamoval izbruh in širjenje nalezljive bolezni SARS-CoV-2, kar je vplivalo na vsa področja izvajanja aktivnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Število zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem sistemu v Sloveniji je na dan znašalo , kar je manj kot v letu Razlog za zmanjšanje števila zavarovanih oseb je predvsem vpliv epidemije covida-19 na migracije delovne sile in prehajanje državnih meja nasploh. Epidemija je vplivala tudi na strukturo kategorij zavarovancev, saj se je zaradi slabše gospodarske situacije zmanjšalo število zlasti aktivnih kategorij zavarovancev (zaposleni in samozaposleni) in vzporedno povečalo število neaktivnih zavarovancev (npr. brezposelnih oseb in občanov brez dohodkov). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je svoje poslovanje hitro prilagodil nastalim razmeram in z različnimi ukrepi (vključno s tehničnimi prilagoditvami) poenostavil postopek urejanja zavarovanja. Kljub epidemiji je bil v letu 2020 za zagotavljanje zdravstvene oskrbe pravočasno izveden postopek partnerskega dogovarjanja in na tej podlagi sklenitev pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. Ker pa so na zagotavljanje zdravstvene oskrbe močno vplivali interventni ukrepi za obvladovanje epidemije, kar se je pokazalo predvsem v nižji realizaciji načrtovanih zdravstvenih storitev, so bili tudi iz državnega proračuna izvajalcem zdravstvenih storitev pokriti določeni dodatni stroški, povezani z epidemijo, ZZZS pa je s tem v zvezi izvajal t. i. agentske posle prenosa takih proračunskih sredstev do izvajalcev. 8 1 Strateški razvojni program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obdobje od 2020 do Ljubljana: ZZZS, 2019, str Prav tam, str. 87.

9 S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020 in pripadajočimi aneksi so partnerji v zdravstvu sprejeli pomembno usmeritev za načrtovanje potrebne količine programa v zvezi z dolgimi čakalnimi dobami. Ta po novem temelji na minimalnem številu prvih pregledov ter na realizaciji preteklega leta, povečani za število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Poleg tega so se partnerji dogovorili še za nekatere druge nujne širitve programa na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Na primarni ravni kljub zagotovljenim sredstvom niso bili zapolnjeni vsi dodatno načrtovani timi splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja. Vedno večje potre be na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi ostaja nerešeno sistemsko vprašanje. Zaščitni ukrepi, sprejeti zaradi epidemije covida-19, so močno vplivali na fizično dostopnost do izbranih osebnih zdravnikov in drugih storitev na primarni ravni. Zato se je uveljavilo izvajanje storitev na daljavo. Uvedene spodbude za skrajšanje čakalnih vrst v specialistični zunajbolnišnični in bolnišnični dejavnosti zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije niso dale rezultatov. Številni zaščitni ukrepi pa so povzročili, da se je zmanjšalo število obravnavanih bolnikov. Zmanjšalo se je tudi število čakajočih nad dopustno čakalno dobo, vendar to ni posledica obvladovanja čakalnih dob, temveč izvajanja zdravstvenih storitev v omejenem obsegu. Zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, so morali socialnovarstveni zavodi in zavodi za usposabljanje v letu 2020 prilagoditi delovanje in vzpostaviti ločene cone nastanitve za okužene in neokužene oskrbovance. Hkrati so se spopadali s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra. Uvodna besedila Izjava o poslanstvu ZZZS kot stenska slika krasi prostore poslovnih stavb ZZZS. Na listo za predpisovanje zdravil na recept je bilo razvrščenih 25 novih zdravil, na seznam bolnišničnih zdravil pa 10. Staranje populacije in večja ponudba zdravil vplivata, da se poraba zdravil povečuje. Povečujejo se tudi odhodki za zdravila. Pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je bila rast odhodkov v letu ,8-odstotna, pri dragih bolnišničnih zdravilih pa kar 32,3-odstotna glede na preteklo leto. Za 22,8 % pa se je znižalo predpisano število antibiotikov, kar je največje zmanjšanje v zadnjem desetletju. K temu rezultatu je verjetno bistveno pripomogla epidemija in z njo povezani omejitveni ukrepi. Kljub neugodnim epidemiološkim razmeram in oteženemu prehajanju državnih meja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovanim osebam omogočal tudi pravico do načrtovanega zdravljenja v tujini. V nekaterih primerih zavarovane osebe že odobrenega zdravljenja v tujini niso mogle opraviti, saj so tudi tuje klinike paciente prenaročale na kasnejše termine v letu Pri zavarovanih osebah, ki so odšle na zdravljenje v tujino, pa je bilo v nekaterih primerih potrebno sodelovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in konzularnih predstavništev (predvsem v Avstriji, Nemčiji in Franciji) ter konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Zaradi epidemije se je izvajanje nadzorov nad spoštovanjem sklenjenih pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev prekinilo tako spomladi kot jeseni. Kljub temu je bilo opravljenih 78,4 % na- 9

10 10 črtovanih nadzorov. Nadzori so bili usmerjeni, zato so bile kar pri 72,2 % opravljenih nadzorih ugotovljene nepravilnosti. Zaradi epidemije covida-19 je bilo leto 2020 posebno tudi za področje denarnih nadomestil in odločanja o bolniškem staležu. Začelo se je z visoko incidenco gripe v prvih treh mesecih pri otrocih in izjemno povečanim številom izgubljenih delovnih dni zavarovancev zaradi nege. Sledilo je skoraj popolno zaprtje države in javnega življenja, kar je, tudi zaradi interventnih ukrepov države, npr. nedelovanja javnega prevoza in zaprtja šol ter vrtcev, povzročilo upad števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti v času prvega vala epidemije. Nov razmah epidemije v jeseni pa je spremljalo izjemno povečanje števila izgubljenih delovnih dni, katerih stroški bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvsem zaradi novega razloga: izolacije za številne bolnike s covidom-19. Nadzor nad bolniškim staležem je potekal razen v dveh spomladanskih mesecih nemoteno, enako tudi delo na področju povračil. Zaradi nekoliko manjšega števila opravljenih zdravstvenih storitev pa so bili evidentirani nižji izdatki za povračila potnih stroškov. Na področju medicinskih pripomočkov je bila v letu 2020 sprejeta novela Pravil obveznega zdravstvenega sistema z obširno širitvijo pravic do medicinskih pripomočkov in vsemi potrebnimi pravnimi podlagami za vzpostavitev njihovega seznama. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je Izjava o razvojni viziji ZZZS kot stenska slika krasi prostore poslovnih stavb leto 2020 zaključil s primanjkljajem prihodkov ZZZS. nad odhodki v višini 87 milijonov evrov, ki pa je za 33,7 milijona evrov manjši od načrtovanega in ki ga je pokril iz lastnih virov sredstev (iz rezervnega in splošnega sklada). Tako je kljub slabšim in nepredvidljivim pogojem poslovanja (predvsem posledica pojava nalezljive bolezni covid-19, spremenjenih globalnih makroekonomskih izhodišč, sprejema aneksa 1 k Splošnemu dogovoru in povečanja nekaterih odhodkov nad načrtovanimi vrednostmi) uspešno zaključil poslovno leto 2020, saj je redno poravnaval vse svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega sistema ter za obvladovanje epidemije covida-19. Na dan Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni izkazoval dolga. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2020 iz naslova začasnih interventnih ukrepov prejel za 61,9 milijona evrov transfernih prihodkov iz državnega proračuna (povračila za oprostitve plačila prispevkov) in evrov povračila za dodatke za posebne obremenitve v času epidemije. Nadalje je bilo v letu 2020 na podlagi interventne zakonodaje iz proračuna izplačanih 181,3 milijona evrov, ki niso vplivali na računovodske izkaze Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je kot posrednik pri zbiranju podatkov in plačevanju izvajalcem zdravstvenih storitev nakazal 162,7 milijona evrov (za kritje različnih stroškov v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije covida-19: stroškov cepiva in cepljenja proti gripi, stroškov testiranja, stroškov cepljenja proti covidu-19, plačilo izpada 80 % programa izvajalcem idr.) in 18,6 milijona evrov upravičencem za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost od prvega dne v breme obveznega zdravstvenega sistema v prvem valu epidemije.

11 Uvodna besedila Lahko ocenimo, da je sprejem vrste interventnih zakonov, na podlagi katerih se je del stroškov, povezanih z obvladovanjem nalezljive bolezni covida-19, financiral iz državnega proračuna, na poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravstva ugodeno vplival. Ob koncu leta 2020 je bilo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaposlenih 850 delavcev, kar je manj kot je dovoljeval zbirni kadrovski načrt za to leto. Izobrazbena struktura zaposlenih se je ponovno rahlo izboljšala in je znašala povprečno 6,49, tako da je znašal skupni delež zaposlenih s VI., VII. in z višjimi stopnjami izobrazbe ob koncu leta ,29 % vseh zaposlenih. Ti podatki ilustrirajo prizadevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da v danih stroškovnih in kadrovskih razmerah oziroma omejitvah z boljšo izrabo znanja in drugih notranjih rezerv optimizira kadrovske zmogljivosti. Kljub temu pa obstajajo še naprej velike potrebe po nekaterih kadrih, predvsem s področja medicine in informatike. Leto 2020 je bilo prvo leto uresničevanja novega Strateškega razvojnega programa. Kljub določenim kadrovskih zagatam, predvsem pa tudi zastojem zaradi epidemije, so se vse v tem letu načrtovane strateške aktivnosti začele izvajati. Ključne podporne aktivnosti v letu 2020 so se nanašale na izvajanje in razvoj informacijskega sistema, saj je bilo treba zagotoviti ustrezno stabilnost in varnost sistema tako za notranje kot tudi za zunanje uporabnike v času množičnega dela od doma in tudi ob povečani uporabi digitalnih storitev v zdravstvu. Prizadevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so bila preteklo leto usmerjena v širjenje elektronskega poslovanja, izboljševanje varnosti informacijskega sistema in njegovega neprekinjenega poslovanja ter izboljšanje uporabe podatkov iz podatkovnih baz. Zaradi strateškega pomena informacijskega sistema je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi v preteklem letu večji del investicij (72,9 %) namenil posodabljanju in vzdrževanju informacijske tehnologije. V preteklem letu je okrepil tudi informiranje javnosti, še zlasti s širjenjem aktivnosti in vsebin klicnih centrov, elektronskega založništva in neposrednega komuniciranja na spletnih straneh. Poročilo kaže, da so se zastavljeni letni cilji v veliki meri uspešno uresničili. Zaradi nenačrtovanih prioritet in spremenjenega načina dela zaradi širjenja epidemije covida-19 v letu 2020 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije naloge, določene v Poslovnem planu za leto 2020, ustrezno replaniral oziroma izvedel v skladu z možnostmi. Celovit prikaz poslovanja, podrobni podatki in ocene rezultatov po posameznih področjih ter dejavnostih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020 pa so razvidni iz vsebine tega letnega poročila. 11

12 Poročilo o delu organov upravljanja Na sedežu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi cesti 24 v Ljubljani poslujejo direkcija, področna enota Informacijski center in območna enota Ljubljana (Slika 1). Direkcija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravlja vodstvene, planske in strateško-razvojne naloge ter je drugostopenjski organ v upravnih postopkih. Področna enota Informacijski center kot informacijski servis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije skrbi za baze podatkov, računalniške aplikacije in opremo. Storitve za zavarovane osebe izvaja 10 območnih enot s 45 izpostavami po vsej Sloveniji. Dostopnost do storitev je v pretežni meri zagotovljena elektronsko, neposredno pa na lokacijah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije upravlja Skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev, med njimi so tudi predstavniki delodajalcev javnega sektorja, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, in zavarovancev. Skupščina, upravni odbor (Slika 2) in generalni direktor v skladu z zakonom, statutom in drugimi pravnimi podlagami sprejemajo poslovne odločitve samostojno, pri nekaterih pa morajo pridobiti soglasje Državnega zbora, Vlade ali Ministrstva za zdravje. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na primer potrebuje soglasje Državnega zbora za spremembo višine prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in za imenovanje generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za statut in za finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora pridobiti soglasje Vlade, soglasje ministra za zdravje pa za spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in druge akte s področja pravic zavarovancev. Finančno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po zakonu nadzorujejo Računsko sodišče, Proračunska inšpekcija in drugi. Izvršilni organ skupščine je upravni odbor. Poslovodni organ, odgovoren upravnemu odboru in skupščini, je generalni direktor. Organi na regionalni ravni so tudi območni sveti, ki so vzpostavljeni na 10 območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sedanja sestava organov upravljanja in območnih svetov je bila izvoljena leta Mandat članov traja 4 leta. V letu 2020 se članstvo skupščine in upravnega odbora ni spremenilo glede na predhodno leto. Delo organov upravljanja je zaznamovala epidemija. Seje so potekale spremenjeno, bodisi v večji meri na dopisni način bodisi ob zaostrenih varnostnih ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe. Seja skupščine se je v decembru prvič uspešno izvedla na videokonferenčni način. Skupščina je zasedala na eni redni, dveh izrednih in eni dopisni seji s 86-odstotno udeležbo, 12 Od leve proti desni: Lučka Böhm, predsednica skupščine, Marjan Sušelj, generalni direktor, in Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora.

13 Uvodna besedila Generalni direktor Projektne skupine ZZZS Direkcija Področna enota Informacijski center Območna enota Celje Območna enota Koper Območna enota Krško Območna enota Kranj Območna enota Ljubljana Območna enota Maribor Območna enota Murska Sobota Območna enota Nova Gorica Območna enota Novo mesto Območna enota Ravne na Koroškem Izpostave območnih enot ZZZS (45 izpostav) Slika 1. Makroorganizacijska struktura ZZZS. upravni odbor pa na 11 rednih, dveh izrednih in dveh dopisnih sejah. Udeležba članov na sejah upravnega odbora je bila 91-odstotna. Teme, ki so bile na dnevnem redu sej organov upravljanja, so bile v skladu s statutarnimi pristojnostmi in močno zaznamovane z epidemijo. Predvsem so bile aktualne naslednje: zelo negotovo finančno stanje v blagajni obveznega zdravstvenega zavarovanja, težave zavarovanih oseb pri uveljavljanju zdravstvenih storitev in uveljavljanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, cene zdravstvenih storitev in obračunski modeli ter obravnava predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. V času epidemije je bil moten dostop zavarovanih oseb do storitev pri izvajalcih, ki so morali izvajati potrebne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije, spremeniti organizacijo dela in upoštevati vladne odloke za obvladovanje epidemije. Šlo je za podaljševanje nedopustno dolgih čakalnih dob na sekundarni ravni zaradi neizvajanja nenujnih storitev in problematiko dostopa zavarovanih oseb do izbranih oziroma družinskih zdravnikov in njihove odzivnosti po telefonu in elektronski pošti. Upravni odbor je pozval Ministrstvo za zdravje, da organom upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovi redne mesečne podatke o čakalnih dobah in številu čakajočih zavarovanih oseb po izvajalcih in zdravstvenih storitvah. Več mesecev namreč ni bilo posodobljenih javno objavljenih podatkov, dostopnost do storitev je bila otežena, na drugi strani pa pogodbeni obseg zdravstvenih storitev ni bil realiziran. Upravni odbor je izražal zaskrbljenost zaradi tveganj za zdravje in potek drugih (necovidnih) bolezni zavarovanih oseb zaradi nepravočasno opravljenega diagnosticiranja. Poziv Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za finance je bil dan tudi zaradi zagotavljanja sredstev državnega proračuna za pokritje primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bil posledica izpada prihodkov od prispevkov in dodatnih odhodkov zaradi covida-19, ter za pokritje odhodkov, ki so bili posledica neusklajenosti v izvajanju 66. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (dvig vkalkuliranih plač zdravstvenega osebja v cenah zdravstvenih storitev do izpogajane višine v preteklih letih in sodbe, ki jo je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dolžan izpolniti). Skupščina in upravni odbor sta v letu 2020 na večini sej obravnavala finančne teme: finančni načrt, informacije in poročila o (tekočem) poslovanju, informacije o rebalansu, projekcije poslovanja, izvedba zdravstvenih programov in podobno. Poleg obravnav na sejah so bili člani organov upravljanja med sejami po elektronski poti dodatno seznanjeni z aktualnimi temami o delovanju obveznega zdravstvenega zavarovanja v času epidemije. Skupščina je pozvala Ministrstvo za zdravje in Vlado Republike Slovenije, da zagotovita financiranje primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leti 2020 in 2021 iz državnega proračuna, ter da zagotovita financiranje t. i. terciarja I iz državnega proračuna, ker gre za financiranje izobraževanja v terciarnih ustanovah in ne za zdravstvene storitve za zavarovane osebe. Upravni odbor je na osnovi svoje pristojnosti sprejel Pravilnik o uveljavljanju povračila nadomestil plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca, Pravilnik o komisijah za medicinske pripomočke, novelo Pravilnika o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesional- 13

14 ni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu, sklep o terapevtski skupini zdravil in sklep o predpisovanju medicinskih pripomočkov na obnovljivo naročilnico, sez nam zahtevnejših medicinskih pripomočkov, sklep o določitvi cenovnih standardov medicinskih pripomočkov, sklep o imenovanju članov komisije za razvrščanje zdravil na liste. Štirikrat je posegal v Sklep o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev, kar je bila posledica spreminjanja obračunskih kategorij za zdravstvene storitve. Odločal je o predlogu Splošnega dogovora in spornih vprašanjih ter o aneksu k Splošnemu dogovoru kot podlagi za realizacijo finančnega načrta v sklopu pogajalskega procesa s partnerji. Upravni odbor je na več sejah obravnaval izbiro izvajalcev na osnovi razpisa za izvajanje programov zdravstvenih storitev, poleg tega pa tudi razpis in izbor organizatorjev za izvajanje obnovitvene rehabilitacije, zdravstvenega letovanja otrok in dobaviteljev za izdajo in izposojo medicinskih pripomočkov. Opravil je imenovanja zdravnikov in članov zdravstvene komisije ter predstavnikov plačnika (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) v svetih javnih lekarniških zavodov. Premoženjske zadeve je obravnaval na sedmih sejah, in sicer je šlo dvakrat za izredna medletna odpisa, dvakrat za spremembe sklepov o odpisih, s katerima je upravni odbor odpisano računalniško opremo podaril humanitarnim organizacijam za potrebe šolajočih se otrok v času epidemije; dvakrat je obravnaval popis sredstev oziroma zalog materiala ter zamenjavo nepremičnine v Novi Gorici. Člani upravnega odbora so se seznanili z letnim poročilom sektorja za notranje revidiranje, njihovim letnim in dolgoročnim načrtom ter revizijskima poročiloma Računskega sodišča, ki je poleg redne revizije revidiralo neprekinjeno poslovanje, ter z zahtevo vodje notranje revizijske službe v zvezi z razmerami za delo. Upravni odbor je razpis in postopek izbire kandidata za generalnega direktorja obravnaval od avgusta do decembra na kar šestih sejah. Ker po dveh razpisih ni izbral kandidata, je decembra sprejel sklep o še tretjem razpisu. Lučka Böhm Slavko Šega Jelena Dudine Boris Frajnkovič Bojan Goljevšček Dragica Kekec predsednica Skupščine namestnik predsednice Igor Antauer Jasmina Anžlovar Marko Bokal Bogdan Božac Alen Pečarič Jakob Krištof Počivavšek Andreja Poje Anton Rozman Tajana Stipan Tatjana Čerin Ivan Gracar Tevž Korent Gregor Makuc Danijel Medved Irena Štamfelj Mojca Šumer Korman Janez Turuk Igor Velušček Jernej Zupančič Ivan Meh Saša Muminović Davorin Poherc Gregor Rajšp Jože Smole Andrej Gerenčer Nikola Jurišič Nevenka Lekše Mirko Miklavčič Cecilija Možič Bronislava Zaloker Katja Lisec Franci Klužer Tanja Mate Mirko Stopar Rosvita Svenšek Martin Toth Safet Baltič Danijel Kastelic Janez Beja Predstavniki delodajalcev imenuje Vlada RS Predstavniki aktivnih zavarovancev Predstavniki upokojencev Predstavnika invalidov Predstavnik kmetov člani Upravnega odbora Predstavnika delavcev ZZZS v UO Nataša Kůs Martin Velušček Skupščina ZZZS Skupščina je najvišji organ ZZZS. Sestavljajo jo izvoljeni predstavniki delodajalcev in zavarovancev kot interesnih skupin plačnikov prispevkov. Predsednica Skupščine ZZZS je Lučka Böhm, predstavnica aktivnih zavarovancev, namestnik predsednice pa Slavko Šega, predstavnik delodajalcev. Upravni odbor ZZZS Predsednica Upravnega odbora ZZZS je Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev, namestnica predsednice pa Dragica Kekec, predstavnica aktivnih zavarovancev. Člana Upravnega odbora sta tudi dva predstavnika delavcev ZZZS. Slika 2. Člani organov upravljanja ZZZS in njihova sestava. 14

15 Uvodna besedila Skupščina ZZZS je decembra 2020 zaradi epidemije covida-19 potekala na daljavo. V dveh sejnih sobah na Miklošičevi 24 je bilo zgolj nekaj posameznih članov. Območni sveti pri območnih enotah so se v letu 2020 sestali na skupaj 8 rednih in 7 dopisnih sejah. Delovali so različno, tako po vsebini kot po številu in vrsti sej, kar je bilo povezano tudi z razmerami zaradi epidemije. Obravnavali so poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nekateri še posebej poslovanje matične območne enote za preteklo leto, finančni načrt in rebalans finančnega načrta ter Program dela za leto 2021, Splošni dogovor in aneks ter problematiko pogodbenih odnosov z izvajalci zdravstvenih storitev. Članom območnih svetov je bila predstavljena nova publikacija Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Celje, Maribor), in novosti v informatiki za stranke (uspešna uvedba elektronskega bolniškega lista). Nekateri območni sveti so bili posebej seznanjeni z delom območne enote v času epidemije (Kranj), z vplivom interventne zakonodaje v času epidemije na poslovanje izvajalcev ter informacijo o pohvalah in pritožbah strank (Novo mesto in Krško), o čakalnih dobah na zdravstvene storitve in izvedli razpravo o aktualnih problemih slovenskega zdravstva (Koper). Seznanjeni so bili tudi s poročilom zastopnika pacientovih pravic na njihovem območju (Murska Sobota), s poročilom o regresnih zahtevkih ter z ukrepi in financiranjem izvajalcev v času epidemije (Ljubljana). Območni sveti so opravili imenovanja in razrešitve predstavnikov zavarovancev v svete javnih zavodov na svojem območju. V letu 2020 je bilo na območnih svetih opravljenih 12 imenovanj predstavnikov zavarovancev v svete zdravstvenih domov. Nekateri območni sveti so obravnavali tudi poročila predstavnikov v svetih javnih zavodov. 15

16 16

17 Uvodna besedila A Poslovno poročilo 17

18 1 Izvajanje obveznega zdravstvenega 18 zavarovanja

19 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja V 1. poglavju tega poslovnega poročila so po uvodnih pojasnilih o temeljnih vplivih in sistemskih pogojih izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu OZZ) v letu 2020 v ospredju osnovne aktivnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZZZS) pri izvajanju sistema OZZ v preteklem letu: vključevanje oseb v zavarovanje oziroma urejanje njihovega zavarovanja, zagotavljanje pravic do zdravstvene oskrbe zavarovanim osebam, vključno z zdravili, medicinskimi pripomočki in pravicami, ki izhajajo iz mednarodnih predpisov, ter zagotavljanje pravic do denarnih nadomestil. Osnovni cilj ZZZS pri izvajanju teh sistemskih aktivnosti je zagotoviti OZZ za vse zavarovane osebe oziroma prebivalce, kar je tudi temeljni razvojni cilj ali strateški rezultat, načrtovan v Strateškem razvojnem programu (v nadaljnjem besedilu SRP) V Poslovnem planu za leto 2020 je podrobno opredeljenih skupaj 16 letnih ciljev, 8 od teh se nanaša na aktivnosti izvajanja OZZ, o katerih se poroča v tem poglavju. Vsebina in ocene doseganja teh ciljev so razvidne iz posameznih poročil oziroma komentarjev v tem poglavju, strnjeno pa so ocene opisane v poglavjih 4.1. in Razvojni vplivi in pogoji poslovanja Staranje prebivalstva v Sloveniji in nove zdravstvene tehnologije že vrsto let povzročajo pritiske na rast izdatkov za zdravstvo. Hkrati je socialni model obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v pretežni meri temelji na plačevanju namenskih prispevkov za OZZ s strani aktivnega prebivalstva, zelo občutljiv na nihanja v zaposlovanju. V letu 2020 smo se v Sloveniji soočili s porastom brezposelnosti zaradi zastoja gospodarstva ob epidemiji covida-19. Vpliv teh nihanj v zaposlovanju na finančno poslovanje ZZZS pa bi bil lahko znatno večji, če ne bi posledic blažili ukrepi Vlade republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Vlada RS) Prebivalstvo, zavarovane osebe in zdravstveno stanje Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu SURS) je objavil podatke o zadnjem stanju prebivalstva na dan 1. oktobra 2020, ko je bilo v Sloveniji prebivalcev, kar kaže ponovno na porast prebivalstva. Vendar trend rasti, ki se zaznava že od leta 2011, v letu 2020 ni bil tako izrazit kot predhodna leta, ker je zaradi omejitev in drugih interventnih ukrepov zaradi epidemije covida-19 upadel tok meddržavnih delovnih migracij. V letu 2020 pa je bilo zabeleženo znatno večje število umrlih ali 17,3 % več od petletnega povprečja (posledica epidemije covid-19). Dva ključna vitalno-statistična oziroma splošna kazalca o zdravstvenem stanju prebivalstva, tj. pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in umrljivost dojenčkov, kažeta v Sloveniji v primerjavi z državami EU po zadnjih podatkih sorazmerno ugodno sliko. Umrljivost dojenčkov je bila v letu 2018 na ravni 1,7 umrlih na 1000 živorojenih, kar je nižje tako od povprečja držav EU 14 kot tudi EU 27 3 (Tabela 1). Slovenija tako že vrsto let po tem kazalcu vztraja med najboljšimi državami EU, saj dosegajo v zadnjih letih nižjo stopnjo le na Finskem. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji za moške znašalo 79,8 leta, za ženske pa 84,4 leta. Moški so glede pričakovanega trajanja življenja nekako na ravni EU 27, ženske pa to raven nekoliko presegajo. V primerjavi z najbolj razvitimi EU državami je zaostanek pri moških bolj občuten, ženske pa povprečje EU 14 dosegajo. Rodnost v Sloveniji je nizka, vendar povsem primerljiva s stanjem v državah EU 27. Sorazmerno nizka rodnost in podaljševanje pričakovanega trajanja življenja sta poglavitni razlog, da je v Sloveniji vedno več starega prebivalstva. Staranje prebivalstva se kaže tudi v spremembi razmerja med aktivno in vzdrževano populacijo. V letu 2018 je bilo na 100 delovno aktivnih 52,4 3 Mednarodne primerjave v tem poročilu se praviloma nanašajo na države EU 27 (vse države članice od leta 2021 brez Velike Britanije), EU 14 (članice EU pred širitvijo 2004 tudi razvite članice EU) in EU 13 (članice EU po širitvi 2004). V določenih primerjavah navajamo tudi podatke sosednjih držav, tj. Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. 19

20 Tabela 1. Izbrani splošni kazalci zdravstvenega stanja v Sloveniji in primerjava s povprečjem v državah Evropske unije v letu Izbrani kazalci Slovenija EU 14 EU 27 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu moški (v letih) 78,5 78,8 78,3 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu ženske (v letih) 84,4 84,5 83,6 Rodnost (št. živorojenih na 1000 preb.) 9,5 9,3 9,7 Umrljivost dojenčkov (št. umrlih na 1000 preb.) 1,7 3,1 3,5 Delež žensk in moških v celotni populaciji 50,5 / 49,5 51,1 / 48,9 51,0 / 49,0 Delež vzdrževane populacije ( %)* 52,4 54,5 54,6 Opombi: * koeficient skupne starostne odvisnosti, ki pomeni razmerje otrok, starih od 0 do 14 let, in starejših od 65 let do delovno sposobnega prebivalstva (15 64 let). Vir: Eurostat, januar vzdrževane osebe, kar je še vedno pod povprečjem držav EU 14 in povprečjem EU 27, kjer je delež vzdrževanih že nad 54 odstotkov. Višje vrednosti tega kazalca so v korelaciji z višjimi javnimi izdatki za zdravstvo pa tudi večjimi potrebami po dolgotrajni oskrbi in višjimi sredstvi za pokojnine. Tabela 2 prikazuje spremembe v starostni strukturi zavarovanih oseb po območnih enotah ZZZS med letoma 2010 in Skupni odstotek mladih oseb, starih do 18 let, je v obdobju desetih let ostal skoraj enak (18,1 %, 18,6 %). Odstotek oseb od 19 do 64 let se je v istem obdobju znižal s 65,1 na 60,5 %, hkrati pa se je občutno povečal odstotek starejših od 65 let s 16,8 % na 20,9 %. Starostna struktura zavarovanih oseb po območnih enotah ZZZS kaže enake trende. Odstotek mladih je bil konec leta 2020 najnižji v območni enoti Murska Sobota, najvišji pa v območni enoti Novo mesto 20,1 %. Odstotek starejših od 65 let je bil v letu 2020 najnižji v območni enoti Novo mesto, najvišja deleža pa sta konec leta imeli območni enoti Nova Gorica in Murska Sobota. Prebivalci Slovenije, če upoštevamo podatke o samooceni zdravja, 4 so na splošno zadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem. Okoli dve tretjini (v letu ,6 % vsega prebivalstva) jih ocenjuje, da je njihovo stanje zelo dobro ali dobro (Slika 3). Po teh ocenah se v zadnjih letih približujemo povprečju držav EU 27. Zdravstveno stanje slovenskega prebivalstva kaže značilnosti dolgoživih družb. Število starejšega prebivalstva Slovenije se že desetletja povečuje, zato postajajo nenalezljive kronične degenerativne bolezni najpomembnejši razvojni izziv zdravstvenega sistema. Številni starejši prebivalci imajo lahko po več kroničnih bolezni naenkrat, več tovrstne obolevnosti pa se začenja Tabela 2. Starostna struktura zavarovanih oseb po območjih Slovenije na dan in 2020 (v %). Območna enota 0 do 18 let 19 do 64 let Nad 65 let Celje 18,3 18,4 64,7 61,6 17,0 20,0 Koper 15,9 17,7 66,5 60,1 17,6 22,2 Kranj 16,7 18,3 64,2 61,0 19,2 20,7 Krško 18,1 19,6 63,2 59,8 18,7 20,7 Ljubljana 19,3 19,4 65,7 60,1 15,0 20,5 Maribor 16,6 17,4 65,0 61,1 18,4 21,5 Murska Sobota 16,7 16,6 64,2 60,4 19,1 23,0 Nova Gorica 17,3 18,1 64,4 59,2 18,3 22,8 Novo mesto 19,5 20,1 64,7 61,5 15,8 18,4 Ravne na Koroškem 18,3 18,3 65,8 61,5 15,9 20,2 ZZZS skupaj 18,1 18,6 65,1 60,5 16,8 20,9 Vir: podatki ZZZS Raziskave o samooceni zdravja, ki jih po mednarodno primerljivi metodologiji spremljanja mnenj prebivalstva o lastnem zdravju v Sloveniji izvaja SURS, so lahko dober napovednik obolevnosti in s tem tudi potreb ljudi po zdravstveni oskrbi.

21 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja 75,0 65,0 55,0 Italija Avstrija EU 27 Slovenija Hrvaška Madžarska 45, Slika 3. Samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev* v Sloveniji v primerjavi z državami EU in sosednjimi državami v letih * Delež prebivalstva, ki svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Podatek za EU 28 za leto 2019 je ocenjen. Vir: Eurostat, pojavljati tudi že pri nekaterih mlajših osebah. Za obvladovanje kroničnih bolezni je potrebna koordinacija in integracija širših družbenih ukrepov in proaktivna skrb za boljše zdravje, pa tudi specifični ukrepi znotraj zdravstvenega sektorja za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje teh bolezni ter predvsem za njihovo rehabilitacijo. 5 V Sloveniji so že vrsto let vodilni vzroki umrljivosti prebivalstva bolezni obtočil, vse vrste raka in poškodbe, zastrupitve ter drugi zunanji vzroki, ki povzročajo skupaj več kot tri četrtine vseh smrti v državi. Kako učinkoviti smo pri tem v Sloveniji, kažejo primerjave z državami EU. Po zadnjih dosegljivih podatkih o stopnjah umrljivosti zaradi tovrstnih vzrokov smo pri obvladovanju srčno-žilnih bolezni blizu povprečij držav EU. Več izzivov pa se kljub napredku v zadnjem desetletju kaže pri obvladovanju cerebrovaskularnih bolezni (možganske kapi), raka in poškodb ter drugih zunanjih vzrokov, kjer se še vedno izkazujejo določeni zaostanki za povprečji v državah EU (Tabela 3). Pomembne so tudi razlike v umrljivosti med spoloma, ki v Sloveniji ostajajo izrazite. Obvladovanje opisanih kroničnih bolezni je zato v Sloveniji že dlje časa osnovna prioriteta javnega zdravja. Večanje deleža starejšega prebivalstva in zato veliko število kroničnih nenalezljivih bolezni pa določa tudi spremembe v potrebah zavarovanih oseb po zdravstveni oskrbi oziroma obravnavi na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Zadnji razpoložljivi kazalci o zdravstvenih aktivnostih v Sloveniji kažejo na večji obisk zunajbolnišničnih ambulantnih zmogljivosti v primerjavi s povprečjem razvitih držav EU (Tabela 4), pri čemer obiski izbranih osebnih zdravnikov na primarni ravni skoraj dvakrat presegajo obiske specialističnih ambulant na sekundarni ali terciarni ravni. Splošna stopnja hospitalizacije v Sloveniji je prav tako višja od povprečja razvitih držav EU, kakor tudi specifične stopnje hospitalizacije zaradi srčno-žilnih in rakavih bolezni. Je pa povprečna ležalna doba v bolnišnicah v Sloveniji blizu povprečni v razvitih državah EU, kar je mogoče pripisati tudi ustrezni izkoriščenosti zunajbolnišničnih ambulantnih zmogljivosti. O dobrem deležu enodnevnih bolnišničnih obravnav v primerjavi z državami EU priča tudi tovrstni kazalec o operacijah sive mrene. Tabela 3. Standardizirane stopnje umrljivosti na prebivalcev zaradi izbranih razlogov v Sloveniji in v primerjavi s povprečjem EU v letu 2018.* Izbrani kazalci stopnje umrljivosti Slovenija EU 27* Moški Ženske Moški Ženske zaradi ishemične srčne bolezni 151,99 67,07 250,32 143,57 zaradi cerebrovaskularne bolezni 116,44 91,03 125,17 98,86 zaradi raka 429,19 232,56 370,16 209,51 zaradi nesreč / zunanjih vzrokov 277,81 37,65 150,9 22,53 * Podatek za leto 2018 ali zadnji podatek, ki je na voljo. Vir: Eurostat, januar International Foundation for Integrated Care,

22 Tabela 4. Izbrani kazalci o zdravstvenih aktivnostih v Sloveniji in primerjava s povprečji v EU 14 ter sosednjimi državami v letu Izbrani kazalci Slovenija EU 14 Hrvaška Avstrija Italija Madžarska Število obiskov na prebivalca v zunajbolnišnični ambulantni dejavnosti skupaj* 6,60 5,83 6,73 6,55 6,80 10,66 na primarni ravni 4,30** n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. na sekundarni ravni 2,30** n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. Stopnja hospitalizacije (odpusti iz bolnišnic) zaradi bolezni na prebivalcev skupaj* 174,95 158,95 161,76 n. p. 114,15 192,55 zaradi srčno-žilnih bolezni 19,96 18,96 20,80 32,25 17,89 31,05 zaradi raka 17,98 12,95 20,49 28,60 11,17 23,19 Povprečna ležalna doba v bolnišnicah (v dnevih)** 6,70 6,46 6,11 6,31 7,00 5,42 Operacije sive mrene delež v enodnevnih obravnavah (%)* 98,40 n. p. 70,60 86,50 97,10 57,90 Opombe: * vir: podatki Eurostat, 2020 ali zadnji razpoložljivi podatki, ** vir: NIJZ, Podatkovni portal, januar 2021 n. p. ni podatka Razpoložljiva sredstva za zdravstvo Zadnja primerjava podatkov o izdatkih za zdravstvo v državah EU za leto 2018 (Tabela 5) kaže, da Slovenija z PPP evrov na prebivalca in 8,2 % BDP porabi za zdravstvo manj sredstev kot v povprečju države EU (EU 27: PPP evrov na prebivalca in 8,3 % BDP), znatno manj kot najbolj razvite države EU (EU 14: PPP evrov na prebivalca in 9,3 % BDP), vendar več kot v povprečju države EU 13 (1.711 PPP evrov na prebivalca in 7,1 % BDP). Pri porabi javnih sredstev pa Slovenija s PPP evrov na prebivalca oziroma 5,9 % BDP zaostaja za povprečjem vseh držav EU (EU 27: PPP evrov oziroma 6,1 % BDP). Še večja pa je razlika v razpoložljivih javnih sredstvih za zdravstvo v primerjavi s povprečjem najbolj razvitih držav (EU 14: PPP evrov na prebivalca oziroma 7,2 % BDP). Tabela 5. Javni in zasebni izdatki za zdravstvo v PPP evrih na prebivalca in v deležu BDP v Sloveniji ter v primerjavi z državami EU v letu 2018.* javni % od BDP zasebni % od BDP celotni % od BDP EU , , ,3 EU , , ,3 EU , ,1 Slovenija , , ,2 Opomba: * podatki za EU 27, EU 14 in EU 13 so aritmetična povprečja. Vir: Eurostat, januar Iz Tabele 6 je razvidno, da smo v letu 2018 v Sloveniji iz javnih virov (nacionalni in lokalni proračuni, prispevki za OZZ) zagotavljali okoli 72 % vseh sredstev za zdravstvo, kar je nekoliko manj, kot v povprečju držav EU (EU 27: 73 % ). Ta delež je zaznavno manjši zlasti v primerjavi s povprečjem razvitih držav EU (EU 14: 76 % ). Preostali delež sredstev (28 % ) se je v Sloveniji zagotovil z zasebnimi sredstvi, ki se v sistem stekajo bodisi v obliki prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bodisi v obliki neposrednih (do)plačil za storitve. V državah EU je ta delež v povprečju nekoliko nižji (EU 27: 27 %). Po strukturi virov Slovenija v primerjavi z državami EU izstopa po zelo nizkem deležu proračunskih in razmeroma visokem deležu zasebnih virov v vseh sredstvih za zdravstvo. Takšno stanje predstavlja preveliko odvisnost financiranja zdravstvene oskrbe v Sloveniji le od enega javnofinančnega vira (sredstev OZZ) oziroma veliko tveganje v primeru nihanj v gospodarstvu oziroma zaposlenosti, kar se je zgodilo v letu

23 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 6. Struktura tekočih izdatkov za zdravstvo po vrsti financiranja v Sloveniji v primerjavi z državami EU v letu Javni viri ( % vseh sredstev) proračun* OZZ** skupaj javni viri neposredna plačila*** Zasebni viri ( % vseh sredstev) PZZ**** ostali zasebni viri skupaj zasebni viri EU EU EU Slovenija Opombe: * izdatki državnega in lokalnih proračunov, ** izdatki socialnih (obveznih zdravstvenih) zavarovanj, *** neposredna (do)plačila, **** izdatki prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Vir: Eurostat, januar Makroekonomski pogoji in drugi vplivi V letu 2020 je zdravstvo in druge družbene sisteme pretresla epidemija covida-19. V marcu in še enkrat v oktobru je Vlada RS razglasila epidemijo, ki je s seboj prinesla vrsto začasnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 na vseh področjih vsakdanjega življenja. Nekateri ukrepi so vplivali tudi na izvajanje načrtovanih zdravstvenih aktivnosti na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Izvajalci zdravstvenih storitev so tako pretežni del leta izvajali zdravstvene storitve v omejenem obsegu oziroma samo nujne zdravstvene storitve, tako v bolnišnicah kot v primarni zdravstveni dejavnosti. Na izvajanje načrtovanih aktivnosti je vplivala tudi hitra preusmeritev razpoložljivih zmogljivosti zdravstvenega sistema v oskrbo bolnikov s covidom-19. Tudi ZZZS je pri poslovanju s strankami maksimalno omejil fizične stike in tako pretežno s strankami posloval s pomočjo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Neposredne spremembe sistema OZZ in ostali vplivi v letu 2020 sprejetih predpisov in aktov na delovanje zdravstvenega sistema so podrobneje opisani v poglavju Ukrepi za obvladovanje epidemije na globalni in nacionalni ravni so vplivali tudi na slabšanje makroekonomskih pogojev za izvajanje OZZ, predvsem na slabšanje razpoložljivih finančnih virov (Tabela 7). Gospodarstvo v evrskem območju se je realno skrčilo za 7,5 % (v 2019 je bila rast 1,3 %) in v Sloveniji za 6,6 % (v 2019 je bila rast 2,4 %). Prav tako so bili kazalci slabši tudi na trgu delovne sile, rast zaposlenosti v letu 2020 je bila negativna (-1,2 %), število brezposelnih se je povečalo za 11 tisoč in je doseglo stopnjo brezposelnosti 8,7 % in gre za povečanje brezposelnih za 15 % glede na leto Pozitivna izjema so bile plače zaposlenih, saj je realna rast plač v letu 2020 znašala 5,9 % in je bila skoraj dvakrat višja od rasti v letu 2019 (2,7 %). To pomeni, da je bila višina povprečne bruto plače v letu 2020 približno evrov, prav tako se je dvignila minimalna plača, ki je v letu 2020 znašala 940,58 evrov. Zaradi vseh negativnih posledic epidemije tudi inflacije ni bilo zaznati, saj so cene ostale na ravni leta 2019 (inflacija 0,0 %). Tabela 7. Osnovni makroekonomski kazalci v Sloveniji za leto 2020 v primerjavi z letom Makroekonomski kazalci BDP (v milijardah evrov) 48,4 46 BDP (realna rast v odstotkih) 3,2-6,6 BDP (nominalna rast v odstotkih) 5,5-5 Zaposlenost (rast v odstotkih) 2,5-1,2 Število registriranih brezposelnih (v tisoč) 74,2 85,2 Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih) 7,7 8,7 Bruto plače na zaposlenega (v evrih) 1.754* 1.856** Bruto plače (nominalna rast v odstotkih) 4,3 5,8 Bruto plače (realna rast v odstotkih) 2,7 5,9 Vir: UMAR, zimska napoved za leto 2020, *SURS, povprečna mesečna bruto za leto, **SURS, povprečna mesečna bruto plača (objava ). 23

24 1.1.4 Sistemske novosti Spremembe zakonodaje V letu 2020 so bili sprejeti številni predpisi in akti, ki so oziroma še bodo vplivali na izvajanje OZZ in poslovanje ZZZS. Večina med njimi je bila sprejeta za zajezitev epidemije nalezljive bolezni covid-19 ter odpravo in omilitev njenih posledic (v nadaljnjem besedilu: interventni predpisi). Med sprejetimi predpisi in drugimi akti kaže omeniti naslednje: 1. Odlok o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 (OdPSD20 22-B) (Uradni list RS, št. 128/20). S spremembo odloka se je za ZZZS zvišal najvišji obseg izdatkov za leto 2020 s na milijonov evrov, ker je tudi zdravstvena blagajna nosila del bremena, povezanega z epidemijo. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021-A) (Uradni list RS, št. 133/20). Na podlagi te spremembe je ZZZS-ju v letu 2020 proračun zagotovil 50 milijonov evrov za obvladovanje covida-19 za financiranje materialnih stroškov izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. 3. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122) (Uradni list RS, št. 174/20). Sprememba omogoča, da se ZZZS-ju v letu 2021, če ne bo razpolagal z lastnimi viri, iz proračuna zagotovijo sredstva za financiranje nadomestil med začasno zadržanostjo od dela zaradi covida-19 in stroškov, ki so izvajalcem nastali zaradi obvladovanja covida Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-B) (Uradni list RS, št. 142/20). Cilj spremembe je bil dvigniti stopnjo precepljenosti v državi, omogoča pa zavrnitev vključitve necepljenega otroka v javni vrtec ali zavrnitev vpisa necepljenih kandidatov v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva razen če je z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da je šlo pri opustitvi cepljenja za utemeljene medicinske razloge. 5. Zakon o spremembah Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP-B) (Uradni list RS, št. 177/20). Spremembe so uveljavile podaljšane roke za napotne listine (npr. podaljšanje roka za predložitev napotne listine s stopnjo nujnosti»zelo hitro«iz pet na sedem dni in za»hitro«ali»redno«iz 14 na 21 dni). 6. Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) (Uradni list RS, št. 189/20). S spremembo je država od občin prevzela plačilo prispevkov OZZ za zavarovance iz 21., 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZZVZZ) (državljani RS in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim je priznana pravica do plačila prispevka za OZZ po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). 7. Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 16/20). Z odredbo je določena nova višina prispevkov OZZ za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico, in sicer 2,27 evra. 8. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 167/20). Sprememba omogoča, da se v postopkih z zahtevo za izplačilo nadomestila, ki se izplača v breme OZZ, lahko elektronska vloga, ki se izvaja s pomočjo informacijskega sistema ZZZS, vloži brez elektronskega podpisa. Poleg opisanih so bili v letu 2020 sprejeti tudi naslednji interventni predpisi: 1. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 ZIUZEOP, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE). 2. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20) in z njim povezani podzakonski predpisi o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi ter z upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami. 3. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 80/20 ZIUOOPE, 152/20 ZZUOOP in 175/20 ZIUOPDVE). 4. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 ZZUOOP, 175/20 ZIUOPDVE in 203/20 ZIUPOPDVE).

25 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja 5. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 ZZUOOP). 6. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 ZIUOPDVE). 7. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUO- PDVE) (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 ZIUPOPDVE). 8. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije CO- VID-19 (ZIUPOPDVE) (Uradni list RS, št. 203/20). 9. Interventni podzakonski predpisi o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti. Vsi navedeni interventni predpisi so vplivali na uresničevanje določenih pravic iz OZZ, toda tudi na poslovanje ZZZS in izvajalcev zdravstvenih storitev. ZZZS je bil v določenih primerih opredeljen tudi kot»agent«, preko katerega so se izvajali nekateri interventni ukrepi, ki so se financirali iz sredstev proračuna RS ali sredstev, pridobljenih iz proračuna EU. Na pravice oseb s področja zdravstvenega varstva in na ZZZS so vplivali med drugim naslednji interventni ukrepi: 1. Nadomestilo v breme delodajalcev in samostojnih zavezancev. Na podlagi 56. člena ZIUZE- OP, ki je začel veljati , je proračun RS preko ZZZS kril nadomestilo zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki so imeli na dan uveljavitve ZIUZEOP pravico do nadomestila v svoje breme ali v breme delodajalca, ali so pravico do tega nadomestila pridobili po uveljavitvi ZIUZEOP. Ukrep je veljal do Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni. Na podlagi 20. člena ZZUOOP, ki je začel veljati , je do veljal ukrep t. i. kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni. Delavec je bil lahko brez potrdila izbranega osebnega zdravnika (v nadaljnjem besedilu IOZ) odsoten z dela zaradi bolezni do tri zaporedne delovne dni enkrat v koledarskem letu (torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani IOZ). Delavec je moral o tej odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti, v času njenega trajanja pa ni smel opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja, sicer se nadomestilo ne izplača. Nadomestilo za to kratkotrajno odsotnost se obračuna v višini na osnovi osmega odstavka 137. člena ZDR-1 in se krije iz sredstev proračuna RS preko ZZZS. Delodajalec vloži zahtevek v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, to je do Prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi. Na podlagi 38. člena ZZUOOP se v sezoni 2020/2021 (od ) stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe OZZ krijejo iz proračuna RS preko ZZZS. Ukrep velja do in ga Vlada lahko podaljša največ za šest mesecev. 4. Sobivanje s pravico do nadomestila. Na podlagi 98. člena ZIUOPDVE, ki je začel veljati , je zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu (tj. v bolnišnici) z bolnim otrokom do otrokovega 15. leta ali do otrokovega 19. leta, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo, ali z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Pravica se uveljavi na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Med sobivanjem ima eden od staršev kot zavarovanec tudi pravico do nadomestila, ki se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana. Pravici do sobivanja in nadomestila med sobivanjem sta izključeni v primeru zdravljenja v tujini na podlagi 44.c člena ZZVZZ. Storitve sobivanja in nadomestila iz tega člena se zagotavljajo iz sredstev proračuna RS ali proračuna EU preko ZZZS. Ukrep velja do Cepljenje proti covidu-19. Na podlagi 31. člena ZIUPOPDVE se stroški cepljenja proti covidu-19 krijejo iz sredstev proračuna RS ali proračuna EU za osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v RS in za osebe, zaposlene pri delodajalcu s sedežem v RS. Ukrep velja do Nadomestilo zaradi covida-19 za določene kategorije zavarovancev. Na podlagi 46. člena ZIUPOPDVE, ki je začel veljati , imajo določeni zavarovanci, ki na delovnem mestu zbolijo za covidom-19, pravico do nadomestila plače od prvega dne odsotnosti zaradi te bolezni v višini 100 % višine plače, ki bi jo prejeli, če bi delali. Gre za zavarovance, ki delajo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri izvajalcu socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva ali storitve, ki so smiselno enake, ali pri izvajalcu pomoči družini na domu. Sredstva za kritje razlike do 100 % nadomestila se zagotavljajo iz sredstev proračuna RS preko ZZZS. Ukrep velja do

26 7. Prednost nadomestila na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju. V skladu z interventnimi zakoni (60. in 72. člen ZZUOOP, 6. in 16. člen ZIUPDV, 28. člen ZIUOOPE) se nadomestilo delavcu zaradi začasnega čakanja na delo, višje sile ali karantene ne izplačuje oziroma se izplačuje v sorazmernem delu, če ima delavec sočasno pravico do nadomestila na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju. 8. Prekinjeno ali odloženo izvajanje zdravstvene oskrbe. Na podlagi odredb in odlokov so bili zaradi zagotavljanja zadostnih zmogljivosti za zagotavljanje neodložljive zdravstvene obravnave pacientov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni določeni začasni ukrepi na področju organizacije zdravstvene dejavnosti, kot so npr. prekinitev izvajanja preventivnih zdravstvenih storitev, razen posebej določenih, odpoved specialističnih pregledov in operacij z izjemo določenih, dopustnost zdravstvene obravnave le pacientom, ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal. 9. Odločanje o pravicah iz OZZ. Na predlog službe ZZZS so bili sprejeti vladni odloki, 6 s katerimi so se določili naslednji začasni ukrepi pri izvajanju OZZ, ki so se uporabljali, dokler je bilo to strokovno utemeljeno: odločanje IOZ o začasni zadržanosti od dela. IOZ je lahko pri zavarovancu ugotavljal začasno zadržanost od dela, dokler ni nepretrgoma dosegla enega leta, pri čemer je lahko odločil o delazmožnosti najdlje za dva meseca vnaprej; odločanje izbranega zdravnika (IZ) in zdravstvene komisije (ZK). Oba organa ZZZS sta odločala o zadevah iz svoje pristojnosti le na podlagi razpoložljive dokumentacije, torej brez osebnih pregledov zavarovanih oseb; odločanje o zdraviliškem zdravljenju. V odločbi o odobritvi zdraviliškega zdravljenja se je lahko določilo njegovo trajanje do 21 dni ali pa se je s to odločbo zdravnika zdravilišča pooblastilo za podaljšanje tega zdravljenja na skupno največ 21 dni. Sočasno je bil določen trimesečni rok od prenehanja ukrepa, v katerem so lahko zavarovane osebe začele ali nadaljevale odobreno zdraviliško zdravljenje, ki ga niso začele oziroma dokončale zaradi epidemije; odločanje o sanitetnem prevozu. Zaradi prepovedi javnega prevoza se je določil nov primer, ko je imela zavarovana oseba pravico do sanitetnega prevoza, in sicer, če ga je potrebovala zaradi izvedbe zdravstvene storitve in za prevoz ni uporabila osebnega avtomobila ali prevoza z avtotaksijem. Nalog za ta prevoz je lahko izdal ne le IOZ, temveč tudi napotni zdravnik. Zdravnik je lahko izdal nalog tudi naslednji delovni dan po opravljenem sanitetnem prevozu, če ga iz objektivnih razlogov ni mogel izdati pred izvedbo prevoza; odločanje o medicinskih pripomočkih (v nadaljnjem besedilu MP). Z navedenimi odloki je bilo generalnemu direktorju ZZZS dano pooblastilo, da je s sklepi, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS, določil začasne ukrepe zaradi varovanja pravice zavarovanih oseb do MP ter zaradi nemotene izdaje in izposoje MP. V tem okviru so bili opredeljeni začasni ukrepi, s katerimi je bilo določeno obdobje veljavnosti naročilnice in po potrebi število izdaj MP med tem obdobjem, določen način predložitve naročilnice dobavitelju in način prevzema MP, določena obveznost in način poslovanja dobaviteljev z zavarovanimi osebami in ZZZS, določena izdaja in izposoja MP brez prisotnosti zavarovane osebe in uporabe kartice zdravstvenega zavarovanja ter določeni drugi nujni ukrepi pri preskrbi zavarovanih oseb z MP. 10. Ukrepi v zvezi s sodnimi, z upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami. Na podlagi ZZUSUD- JZ in odredb o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih so bili zaradi preprečevanja širjenja covida-19, zagotavljanja delovanja organov in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti določeni tudi začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami. Ti ukrepi so vplivali tudi na poslovanje ZZZS, zlasti glede vodenja in odločanja v upravnih postopkih in glede zastopanja ZZZS pred sodišči. Prav tako so ti ukrepi vplivali na uveljavljanje pravic iz OZZ in uveljavljanje drugih zahtev iz OZZ. Z navedenimi ukrepi je bilo namreč med drugim spremenjeno upravnopravno poslovanje (npr. glede poteka rokov, vlaganja vlog, izvajanja ustnih procesnih dejanj, vročanja) in spremenjeno poslovanje sodišč (npr. omejeno opravljanje narokov, odločanje in vročanje sodnih pisanj v nenujnih sodnih zadevah) ter prekinjen tek rokov v nenujnih sodnih zadevah in zadržan tek rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, ki so določeni z zakonom Gre za tri vladne odloke o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19 (1. Uradni list RS, št. 34/20 in 64/20, 2. Uradni list RS, št. 64/20 in 108/20 in 3. Uradni list RS, št. 182/20 in 201/20).

27 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Na izvajalce in ZZZS so vplivali med drugim naslednji interventni ukrepi: 1. Plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti (76. člen ZIUOOPE). Iz proračuna RS se preko ZZZS krije 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, in sicer izvajalcem, ki jim je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS na podlagi predpisa o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti za zajezitev in obvladovanje epidemije. Ukrep se je nanašal na obdobje od uveljavitve navedenega predpisa do konca trajanja prve epidemije. 2. Nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (34. do 36. člen ZZUOOP). Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SAR- S-CoV-2, naj bi Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu MZ) izvedlo nacionalni razpis za leto 2020 in 2021, na katerega se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z ZZDej. Nacionalni razpis se izvede za posamezne VZS, ki jih s sklepom določi minister za zdravje. Zdravstvene storitve se opravijo pacientom, ki so na dan uveljavitve ZZUOOP (tj ) uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje ter čakajo najdlje. Za namen nacionalnega razpisa se zagotovijo dodatna sredstva iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, proračuna RS in proračuna EU, pri čemer naj bi se proračunska sredstva zagotavljala preko ZZZS. Izbrani ponudnik sklene pogodbo z MZ oziroma če se dodatna sredstva zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi z zavarovalnicami, ki izvajajo to zavarovanje. Ukrep velja do Zagotavljanje sredstev zaradi izpada programa zaradi zagotavljanja prostorov in kadra (40. člen ZZUOOP). Iz proračuna RS se za obdobje od do krije 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in poročano vrednostjo programa, in sicer javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni in terciarni ravni, aktiviranim za sprejem pacientov s covidom-19 ali s hospitaliziranimi pacienti s covidom-19, ki so zaradi obravnave teh pacientov morali prilagoditi svoje prostore in način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno običajno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS. Ukrep velja do in ga Vlada lahko podaljša največ za šest mesecev. 4. Izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 (41. člen ZZUOOP). Iz proračuna RS ali proračuna EU se prek ZZZS krijejo mikrobiološke preiskave na prisotnost virusa SARS-CoV-2, dodatne kadrovske zmogljivosti, laboratorijska oprema, prevozi vzorcev in informacijska podpora. Ukrep velja do in ga Vlada lahko podaljša največ za šest mesecev. 5. Zdravila za zdravljenje covida-19 (31. člen ZIUPOPDVE). Iz proračuna RS ali proračuna EU se krijejo stroški v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje covida-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil. 6. Nenujni prevozi pacientov (31. člen ZIUPOPDVE). Iz sredstev proračuna RS ali proračuna EU se krijejo prevozi pacientov, obolelih s covidom-19, za izvajalce nenujnih prevozov pacientov, ki se začasno vključujejo v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči. Postopek in višino povračila sredstev s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. 7. Covid-19 telemedicina (68. člen ZIUPOPDVE). Iz sredstev proračuna RS ali proračuna EU se preko ZZZS krijejo storitve telemedicine v specialistični bolnišnični dejavnosti pri določenih pacientih, obolelih za covidom-19. Izračun cene za storitev telemedicine določi ZZZS. Ukrep velja do Na finančno poslovanje ZZZS pa so vplivali med drugimi naslednji interventni ukrepi: 1. Odlog plačila prispevkov (12., 12.a in 13. člen ZIUPPP). Pod pogoji, določenimi z zakonom, se je na podlagi ZIUPPP odložilo plačilo prispevkov samozaposlenih oseb in kmetov, ki so zapadli v plačilo aprila, maja in junija Odložene prispevke mora upravičenec plačati do Možnost odloga plačila in obročnega plačila prispevkov (67. do 70. člen ZIUOPDVE). Davčni organ lahko pod pogoji, določenimi z zakonom, dovoli odlog plačila prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo prispevkov v največ 24-mesečnih obrokih zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Ukrep, ki je prvotno veljal do , je bil s sklepom Vlade podaljšan do

28 3. Kritje prispevkov iz proračuna RS. V določenih primerih proračun RS krije prispevke namesto zavezancev (npr. za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete, od nadomestila zaradi čakanja na delo in višje sile). 4. Oprostitev prispevkov. Od določenih interventnih ukrepov se prispevki ne plačujejo (npr. od kriznega dodatka, solidarnostnega dodatka za upokojence, dodatka za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve). ZZZS se je intenzivno vključeval v obravnavo interventnih predpisov, mnenja pa je podal tudi na predloge drugih predpisov in aktov z neposrednim ali posrednim vplivom na izvajanje OZZ v državi Spremembe splošnih aktov ZZZS Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja Skupščina ZZZS je sprejela Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20; v nadaljnjem besedilu novela Pravil OZZ). Pregled in ocena učinkov te novele Pravil OZZ sta prikazana v poslovnem poročilu ZZZS za leto Na osnovi sklepa Upravnega odbora ZZZS se je decembra 2020 posredoval v javno razpravo in medresorsko usklajevanje nov predlog novele Pravil OZZ, katere uveljavitev se načrtuje do sredine leta Akti ZZZS o medicinskih pripomočkih V letu 2020 so bili na področju MP sprejeti naslednji akti ZZZS: 1. Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do medicinskih pripo močkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20); 2. Sklep o osnovnih zahtevah kakovosti za medicinske pripomočke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20); 3. Pravilnik o seznamu in izhodiščih za vrednosti medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20); 4. Pravilnik o izvajanju nadzorov nad dobavitelji medicinskih pripomočkov; 5. Pravilnik o komisijah za medicinske pripomočke; 6. Navodilo o izdaji naročilnice za medicinski pripomoček za izboljšanje vida; 7. Navodilo o izdaji naročilnice za medicinski pripomoček in reverza za medicinski pripomoček in novela navodila; 8. Navodilo za zajem in posredovanje podatkov o predpisanih in izdanih MP v sistemu online; 9. Postopek in merila za predpis proteze z mikroprocesorsko krmiljeno kolensko enoto; 10. Seznam zahtevnejših medicinskih pripomočkov; 11. Sklep o predpisovanju medicinskih pripomočkov na obnovljivo naročilnico; 12. Sklep o določitvi seznama pooblaščenih zdravnikov za predpisovanje medicinskih pripomočkov in novele sklepa; 13. Sklep o določitvi cenovnih standardov medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in novela sklepa; 14. Tehnični pogoji za dostop do portala za pobudnike in njegova uporaba; 15. sklepi o začasnih ukrepih pri preskrbi z MP iz OZZ zaradi preprečitve širjenja covida-19. Na osnovi sklepa Upravnega odbora ZZZS se je decembra 2020 posredoval v javno razpravo in medresorsko usklajevanje predlog novega sklepa, ki določa zdravstvena stanja in druge pogoje za upravičenost do MP iz OZZ, ki naj bi začel veljati v letu 2021 hkrati z novelo Pravil OZZ. 28 Drugi akti ZZZS za uresničevanje pravic in obveznosti iz OZZ Poleg prej navedenih aktov ZZZS so bili v letu 2020 sprejeti drugi akti ZZZS za uresničevanje pravic in obveznosti iz OZZ, med njimi: 1. Pravilnik o spremembah Pravilnika o razvrščanju živil za posebne zdravstvene namene na listo (Uradni list RS, št. 4/20); 2. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (Uradni list RS, št. 12/20); 3. Pravilnik o spremembi Pravilnika o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesionalni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu (Uradni list RS, št. 179/20);

29 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja 4. Pravilnik o receptih za osebno rabo; 5. Pravilnik o nadzorih; 6. Navodilo o povračilu in plačilu stroškov vrednosti zdravil in živil; 7. Navodilo za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico; 8. Navodilo za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z delovnim nalogom; 9. Navodilo za zajem in posredovanje podatkov iz Potrdil o upravičeni zadržanosti od dela v sistem online (ebol) in Potrdil o upravičeni zadržanosti od dela za tuje zavarovane osebe (BOL za TZO); 10. novela Navodila za izvajanje 78.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; 11. novela Navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju; 12. novele Sklepa o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev; 13. Sklep o določitvi cen standardnih materialov za zobozdravstvene storitve; 14. Sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil nizkomolekularnih heparinov; 15. sklepi o določitvi najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene, za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in za terapevtske skupine zdravil. 1.2 Zavarovane osebe V OZZ se v Sloveniji na osnovi ZZVZZ vključujejo vsi prebivalci oziroma državljani, bodisi kot zavarovanci bodisi kot njihovi družinski člani, kar formalno omogoča 100-odstotno pokritje prebivalstva z OZZ. Zavarovanci se v skladu s svojim delovnim ali socialnim položajem vključujejo v zavarovanje v eno od kategorij zavarovancev, ki jih predvideva ZZVZZ. Osebe so pravnoformalno zavarovane, ko je izpolnjeno predvideno stanje, pri čemer je dolžnost prijave v zavarovanje po ustrezni zavarovalni podlagi, za katero oseba izpolnjuje pogoje, odjave iz OZZ in sporočanje sprememb med tem zavarovanjem na strani zavezanca za prijavo Število in struktura zavarovanih oseb Število zavarovanj zavarovanih oseb je na dan znašalo in se je v primerjavi z letom 2019 nekoliko zmanjšalo, in sicer za 0,2 % (Tabela 8). V strukturi zavarovanj zavarovanih oseb so zavzemali na dan največji delež zavarovanj delavci oziroma zaposleni, ki so vključno s svojimi družinskimi člani predstavljali 58,5 % vseh zavarovanj. Naslednja večja skupina zavarovanj zavarovanih oseb so bile upokojene osebe in njihovi družinski člani s 26,8 odstotnega deleža. Finančni viri za sistem OZZ so zelo odvisni od delovno aktivnega prebivalstva oziroma formalno zaposlenih oseb. Največja skupina zavarovancev so zaposleni. Zanje so zavezanci za prijavo delodajalci. Po številu sledijo upokojeni zavarovanci, za prijavo katerih poskrbi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZPIZ). Zavezanec za prijavo brezposelnih oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu ZRSZ), zavezanec za prijavo oseb, ki jim je center za socialno delo priznal pravico do plačila prispevka za OZZ po 21. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, pa ZZZS. Nekatere kategorije zavarovancev so za prijavo dolžne skrbeti same, kot npr. samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki so družbeniki osebnih družb, družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, ki so hkrati v družbi oziroma zavodu poslovodne osebe, in drugi. Vsaka večja sprememba v kategorijah zavarovancev lahko vpliva na stabilnost sistema. V zadnjih letih je bil izrazit trend povečevanja zavarovanj v kategoriji oseb, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja, in zavarovanj v kategoriji oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost (podjetniki, samostojni poklici idr.). Hkrati pa se je na drugi strani zmanjševalo število zavarovanj v kategorijah oseb, ki si same plačujejo prispevek, in občanov brez prihodkov. Preteklo leto pa se je zaradi epidemije ta trend povsem zaustavil oziroma se beleži praviloma negativna rast. V letu 2020 so v strukturi zavezancev za plačilo prispevka zavarovanci (brez družinskih članov), ki so zaposleni pri pravnih 29

30 Tabela 8. Zavarovanja zavarovanih oseb po kategorijah v Sloveniji v letih 2019 in 2020 (stanje na dan ). Skupina zavarovancev Zavarovanci Družinski člani Skupaj Struktura vseh zavarovanih oseb Indeks skupaj 2020 / Zaposleni (skupaj) ,9 58,5 99,3 zaposleni pri prav. osebah (v podjetjih, zavodih...) zaposleni pri osebah, ki samostojno opravljajo gospodar sko ali poklicno dejavnost ,3 55,1 99, ,6 3,3 91,7 zaposleni pri delodajalcih v tujini ,0 0,0 0,0 2 Osebe, ki samostojno opravlja jo gospodar sko ali poklicno dej. v RS 3 Osebe, ki samostojno opravlja jo gospodar sko ali poklicno dej. v tujini ,2 5,2 100, ,0 0,0 0,0 4 Kmetje ,8 0,8 100,0 5 Upokojenci ,9 26,8 99,6 6 Upravičenci iz proračuna* ,4 1,3 92,9 7 Brezposelni ,0 1,2 120,0 8 Občani brez prihodkov** ,6 3,0 115,4 9 Ostali*** ,3 3,1 93,9 osebe, ki si same plačujejo prispevke ,4 2,2 91,7 drugi ,0 0,9 90,0 SKUPAJ ,0 Opombe: * upravičenci iz proračuna: upravičenci po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, prejemniki invalidnin, upravičenci po predpisih o vojnih invalidih in civilnih invalidih vojne, osebe, ki prejemajo trajno socialno pomoč, ; ** občani brez prihodkov (ZZVZZ 15/21), katerim plačujejo prispevke občine; *** ostali: osebe, ki si same plačujejo prispevke (ZZVZZ 15/20), in nekateri drugi zavarovanci, kot so tujci, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zaposlene pri tujem nosilcu zavarovanja, Vir: podatki ZZZS. in zasebnih subjektih, predstavljali 50,9 % vseh zavarovancev, medtem ko je bil njihov delež v letu ,5 % vseh zavarovancev). V primerjavi z lanskim letom se je delež te kategorije zavarovancev tako zmanjšal kar za 0,6 %. Poleg te kategorije se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo število zavarovanj še v naslednjih kategorijah zavarovancev: osebe, ki si same plačujejo prispevek (za 6,7 % oziroma zavarovanj), upravičenci iz proračuna (za 4,5 % oziroma zavarovanj), kmetje (1,9 % oziroma 222 zavarovanj) ter upokojenci (0,2 % oziroma 998 zavarovanj). Glede na lansko leto pa se je povečalo število zavarovanj v naslednjih kategorijah zavarovancev: brezposelni (23,3 % oziroma zavarovanj), občani brez prihodkov (za 15,2 % oziroma 618 zavarovanj), osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost v RS (0,8 % oziroma 586 zavarovanj). Sprememba rasti števila zavarovancev v letu 2020 v primerjavi s preteklim letom je razvidna s Slike ,3 15,2 0,8-0,2-1,1-1,9-3,2-4,5-6,7-8,7 Brezposelni Občani brez prihodkov Osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost v RS Upokojenci Zaposleni pri prav. osebah, (v podjetjih, zavodih...) Kmetje Drugi Upravičenci iz proračuna Osebe, ki si same plačujejo prispevke Zaposleni pri osebah, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost Slika 4. Sprememba rasti števila zavarovancev po posameznih kategorijah zavezancev za plačilo prispevka v Sloveniji v letih 2019 in

31 1.2.2 Urejanje zavarovanj Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Storitve urejanja zavarovanj se izvajajo na vseh 55 lokacijah ZZZS v državi. Preteklo leto so potekale po ustaljenih postopkih. Število vlog za ureditev statusov zavarovanj, ki so jih obravnavali zaposleni ZZZS, je bilo v letu 2020 skupno , kar je za 5,1 % manj vlog kot leto poprej (Tabela 9). Upoštevane so samo tiste vloge, ki so jih obravnavali zaposleni ZZZS, ki opravljajo naloge prijavno-odjavne službe. To pomeni, da niso upoštevani obrazci M, ki se evidentirajo avtomatično. Avtomatska obravnava pomeni, da vloga ne gre v obravnavo zaposlenemu ZZZS, temveč jo obdela program. Gre za avtomatsko urejanje zavarovanj po 21. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ na podlagi podatkov, ki jih o priznani pravici do plačila prispevka za zavarovanje po tej podlagi ZZZS prejme po elektronski poti od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu MDDSZEM). Za avtomatsko obravnavo gre tudi pri ažuriranju podatka o statusu šolajoče se osebe pri zavarovanju otroka kot družinskega člana. V avtomatsko obravnavo pa gre tudi večji del vlog, ki jih za uživalce pravic iz socialnih zavarovanj (npr. upokojence, prejemnike nadomestila za brezposelnost, uživalce pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo) s sistemom SPOT vlagajo ZPIZ, ZRSZ, centri za socialno delo in drugi. Prav tako se avtomatsko obravnavajo tudi prijave in odjave zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (17. in 18. člena ZZVZZ obrazec M12). Slednjih vlog je bilo v letu 2020 skupaj , kar je za 13,4 % manj kot leto poprej. Tabela 9. Spremembe statusov zavarovanih oseb v Sloveniji v letih 2019 in Obrazci za urejanje zavarovalnega statusa Število dogodkov v letu 2019 Število dogodkov v letu 2020 obravnave referentov avtomatske obravnave skupaj obravnave referentov avtomatske obravnave Indeks 2020/2019 Obrazec M-1 prijava ,12 Obrazec M-2 odjava ,42 Obrazec M-3 sprememba ,32 Skupaj M1+M2+M ,95 Obrazec MDČ prijava, odjava, sprememba ,35 Obrazec M12 prijava, odjava ,44 SKUPAJ ,54 Vir: podatki ZZZS. skupaj Statistični podatki za leto 2020 kažejo, da je bilo v roku do treh delovnih dni urejenih nekoliko več zavarovanj kot v letu 2019 (96,2 %), in sicer 97,4 %. ZZZS je v letu 2020 posredoval podatke iz evidence zavarovanih oseb v poizvedbah. Pri tem so se v letu 2020 ti podatki posredovali elektronsko (e-poizvedbe) v 99,4 % vseh primerov (Tabela 10). ZZZS je v Sloveniji pristojen tudi za določanje veljavnosti socialne zakonodaje z izdajo obrazcev oziroma potrdil A1 mobilnim delavcem in drugim aktivnim osebam. Glede na predpise EU, še zlasti po Uredbah (ES) št. 883/2004 in 987/2009, se s potrdilom A1 določi veljavnost socialne zakonodaje za določene kategorije zavarovanih oseb. Namen izdaje potrdil A1 je, da za posamezno osebo velja socialna zakonodaja samo ene, ne pa dveh ali več držav članic EU in EFTE. Tabela 10. Število in način posredovanih podatkov iz evidenc o zavarovanih osebah ZZZS za leti 2019 in Indeks 2020/ 2019 Klasični način ,2 e-poizvedbe ,6 SKUPAJ ,4 Vir: podatki ZZZS. 31

32 Tabela 11. Izdaja potrdil A1 v letih 2019 in Indeks 2020/ 2019 Število odobrenih napotitev* Število ostalih izdanih obrazcev A1** Skupaj Opombi: Vir: podatki ZZZS. * napoteni delavci in samozaposlene osebe, ** npr. javni uslužbenci, pomorščaki, letalsko in kabinsko osebje; delo oziroma samostojno opravljanje dejavnosti v dveh ali več državah članicah; izjeme. 32 ZZZS izdaja potrdila A1 za: napotene delavce in za samozaposlene osebe, ki gredo opravljat dejavnost v drugo državo članico; za ostale kategorije aktivnih oseb (npr. javni uslužbenci, pomorščaki, letalsko in kabinsko osebje, delo ali samostojno opravljanje dejavnosti v dveh ali več državah članicah, izjeme). Kot kaže Tabela 11, je ZZZS v letu 2020 izdal skupno potrdil A1, od tega 62,7 % za napotene zaposlene in samozaposlene osebe, 37,3 % pa za ostale kategorije oseb. Glede na podatke iz leta 2019 gre za porast skupnega števila izdanih potrdil A1 za okoli 7 %, od tega 3,1 % pri napotitvah, 15,2 % pa pri ostalih kategorijah oseb. Od začetka leta 2018 se pri izdaji potrdil A1 uporablja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki določa pogoje in postopek izdaje A1 za tista potrdila, ki se nanašajo na napotene zaposlene in samozaposlene osebe. V teh postopkih je ZZZS leta 2020 poleg izdanih potrdil zahtevek za izdajo potrdila A1 v primerih zavrnil ali zavrgel, saj delodajalec ali delavec ni izpolnjeval predpisanih pogojev (npr. neporavnane davčne obveznosti delodajalca, neustrezna pogodba o zaposlitvi ali pogodbe z naročnikom storitve, delodajalec ni običajno opravljal dejavnosti v Sloveniji, delovnopravni prekrški, postopkovni razlogi). Glede na število tovrstnih zavrnitev v letu 2019 (11.387) gre za zmanjšanje za 1,7 %. S tem je tudi ZZZS prispeval k zmanjševanju zlorab na tem področju. V skladu s strateškimi usmeritvami je ZZZS tudi preteklo leto intenzivno in sistematično urejal zavarovanja nezavarovanih oseb. Osebe, ki niso imele urejenega zavarovanja več kot 20 dni, je ZZZS pozival naj uredijo zavarovanje. Osebam, ki si same niso uredile zavarovanja, je ZZZS po uradni dolžnosti izdal odločbo o lastnosti zavarovanca, saj mora biti vsak, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče, zavarovan po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, če ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugi podlagi. Kljub aktivnostim pri urejanju zavarovanj nezavarovanih oseb ostaja število oseb, ki zavarovanja niso imele urejenega več kot dva meseca, na približno isti ravni. Na dan je bilo takih oseb 3.050, na dan pa V to skupino so vštete tudi začasno nezavarovane osebe. To so osebe, ki čakajo na priznanje pravice do pokojnine, pravice do nadomestila za brezposelnost ipd., in si za čas do izdaje odločbe o taki pravici, glede na to, da se jim potem ta pravica praviloma prizna tudi za nazaj, začasno niso uredile zavarovanja po drugi podlagi. Vštete so tudi osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, vendar obstaja dvom, da na naslovu, na katerem imajo prijavljeno stalno prebivališče, res stalno prebivajo oziroma ali sploh prebivajo v Republiki Sloveniji pa tudi, ali sploh izpolnjujejo pogoje, da se vključijo v OZZ. Na dan je bilo takih oseb 248. Kljub razmeroma nizkemu deležu nezavarovanih oseb v skladu s cilji SRP in letnimi cilji poslovanja namenja ZZZS temu pojavu ustrezno skrb in pozornost, saj je le tako mogoče zagotavljati zdravstveno varnost najširšemu krogu upravičencev po zakonu. Poudariti velja problematiko kroga zavarovanih oseb, ki imajo zaradi neizpolnjevanja obveznosti plačila prispevkov iz različnih razlogov zadržane pravice oziroma jih lahko uveljavljajo samo, kadar potrebujejo nujno zdravljenje. ZZZS pridobi podatke o neplačilu prispevkov za OZZ od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu FURS), za nekatere zavezance pa takšno evidenco vodi sam. Tako je imelo na dan oseb (zavarovancev in po njih zavarovanih družinskih članov) neplačane prispevke za OZZ in zato zadržane pravice iz tega zavarovanja (na dan oseb). Zavarovanih oseb, ki so imele zaradi neplačila prispevkov zadržane pravice več kot 1 leto, pa je bilo v letu

33 1.2.3 Mednarodna zavarovanja Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Pravni temelj za izvajanje evropskega pravnega reda oziroma za uveljavljanje t. i. čezmejnih zdravstvenih storitev državljanov EU sta Uredba (ES) št. 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in njena izvedbena Uredba (ES) št. 987/09. Na tej podlagi lahko slovenske zavarovane osebe v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu EGP) in v Švici uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev med začasnim in stalnim bivanjem. Zavarovane osebe iz navedenih držav pa lahko tovrstne zdravstvene storitve uveljavljajo v Sloveniji. Zunaj opredeljenega prostora posamezne države za priznavanje pravic do zdravstvenih in drugih socialnih storitev sklepajo med seboj ustrezne dvostranske sporazume o socialnem zavarovanju. ZZZS sodeluje tudi pri oblikovanju in uveljavljanju novih dvostranskih sporazumov o socialni varnosti Povračila stroškov zdravljenja v tujini Koordinacija in medsebojna izmenjava podatkov ter zahtevkov za povračila in obračunavanje povračil stroškov med ZZZS in tujimi nosilci zdravstvenega zavarovanja je v letu 2020 potekala s 36 državami, od tega s 27 državami EU, s 3 državami, članicami EGP, in 6 državami, s katerimi ima Slovenija sklenjen mednarodni sporazum (Švica, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Srbija ter Avstralija). Vsa izmenjava dokumentacije in podatkov z drugimi državami poteka po elektronski poti prek EU strežnika TESTA s 23 državami članicami EU, EGP in s Švico, z ostalimi državami EU in z državami, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske sporazume, pa se še vedno pošiljajo obračuni v papirni obliki. V elektronski obliki je vzpostavljena izmenjava obračunov dejanskih stroškov z Republiko Srbijo in z Republiko Srbsko Bosne in Hercegovine. V letu 2020 so tuji organi za zvezo ZZZS obračunali stroške za primerov slovenskih zavarovanih oseb, ki so v tujini uveljavljale zdravstvene storitve med začasnim in stalnim bivanjem, oziroma so bile napotene na zdravljenje v tujino. Skupni znesek novonastalih obveznosti ZZZS do tujine je znašal evrov (Tabela 12). Najvišji znesek obveznosti sta ZZZS predložili Bosna in Hercegovina in Hrvaška. V teh obveznostih prevladujejo stroški za slovenske upokojence in njihove družinske člane ter družinske člane slovenskih aktivnih zavarovancev, ki stalno prebivajo v teh državah. V tujino je ZZZS nakazal evrov, največ v Bosno in Hercegovino in na Hrvaško. Stanje obveznosti ZZZS do tujine je na dan znašalo evrov. ZZZS je v letu 2020 tujim organom za zvezo obračunal stroške za primerov tujih zavarovanih oseb, ki so v Sloveniji uveljavljale zdravstvene storitve. Skupna vrednost novonastalih terjatev v letu 2020 je znašala evrov. Najvišji delež novonastalih terjatev predstavljajo terjatve do Avstrije, Nemčije, Hrvaške ter Italije. Za terjatve je v letu 2020 ZZZS prejel iz tujine evrov, največ iz Avstrije in Nemčije. Stanje terjatev ZZZS do tujine je na dan znašalo evrov. V letu 2020 je bilo izdanih evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja in certifikatov (Tabela 13). Število vseh izdanih listin za tujino v letu 2020 je za 37,5 % nižje kot prejšnje leto, in je predvsem posledica novonastale situacije zaradi pandemije Načrtovano zdravljenje v tujini Zavarovane osebe imajo v skladu z ZZVZZ in Pravili OZZ pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini ob pogoju, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, da je v Sloveniji presežena dopustna čakalna doba ali razumen čas in ko se zavarovana odloči za zdravljenje v tujini na podlagi prej izdane napotnice oziroma vnaprejšnje odobritve ZZZS. O upravičenosti do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov tega zdravljenja odloča uradna oseba območne enote ZZZS v upravnem postopku na prvi stopnji in Direkcija ZZZS na drugi stopnji. Iz Tabele 14 je razvidno, da je bilo v letu 2020 odobrenih 73,4 % vseh obravnavanih vlog za napotitev na zdravljenje, pregled in preiskavo v tujino zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja 33

34 Tabela 12. Pregled obveznosti in terjatev ZZZS do tujine po evropski zakonodaji in sporazumih o socialnem zavarovanju v letu 2020 (v evrih). Država stanje obveznosti novonastale obveznosti v letu 2020* Obveznosti plačila v tujino v letu 2020** stanje obveznosti stanje terjatev novonastale terjatve v letu 2020* Terjatve plačila iz tujine v letu 2020 stanje terjatev = =5+6-7 Avstrija Belgija Bolgarija Bosna in Hercegovina Ciper Češka republika Črna Gora Danska Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Islandija Italija Latvija Lihtenštajn Litva Luksemburg Madžarska Malta Nemčija Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Romunija Severna Makedonija Slovaška Srbija Španija Švedska Švica Združeno kraljestvo SKUPAJ Opomba: * Stanje na dan je znižano za znesek znižanj, ki so bila izvedena v letu ** Upoštevana so tudi plačila za napotene na zdravljenje v tujino. Vir: podatki ZZZS. 34 Tabela 13. Število izdanih listin za tujino v letih 2019 in Izdane evropske kartice za zdravstveno zavarovanje Izdani certifikati SKUPAJ izdane listine za tujino od tega število naročenih listin z uporabo SMS sporočil ali interneta Vir: podatki ZZZS.

35 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 14. Načrtovana zdravljenja v tujini v letu 2020 v primerjavi z letom Osnova napotitve Odobrene vloge Zavrnjene vloge Ostalo * Vloge skupaj Izčrpane možnosti 44. a člen ZZVZZ Predolge čakalne dobe 44. b člen ZZVZZ Predhodna odobritev 44. c člen ZZVZZ Spec. amb. storitve, zdravila, medicinski pripomočki 44. c člen ZZVZZ Opomba: * Vloge, ki so še v reševanju, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju v Sloveniji. Zavarovane osebe so bile na pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujino največkrat napotene v Avstrijo, Nemčijo in Češko republiko, sledita Italija in Francija. Storitve, ki so bile najpogosteje opravljene v tujini, se nanašajo na postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) z darovano žensko celico, različne ortopedske operacije, zdravljenje epilepsije, različna kirurška zdravljenja ter storitve s področja otroške srčne kirurgije. V letu 2020 je ZZZS odobril tudi 22 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v Sloveniji. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskave z DAT SCAN, opravljene na Hrvaškem. V zvezi z zdravljenjem v tujini na podlagi prej izdane napotnice oziroma odobritve je ZZZS prejel vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo MP in zdravil v drugi državi članici EU. V obravnavanem obdobju je bilo pozitivno rešenih 94,5 % vseh prejetih vlog, 3 % pa negativno. Največ vlog za povračilo stroškov se nanaša na storitve, opravljene v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija). Na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je ZZZS v letu 2020 zavarovanim osebam povrnil ,74 evra za stroške opravljenih zdravstvenih storitev oziroma nabavljenih MP ali zdravil v drugi državi članici EU. Zavarovane osebe so v tujini najpogosteje opravile storitve s področja zobozdravstva (predvsem endodontija in ortodontija) in nevrologije preiskava elektromiografija (EMG testiranje živčne prevodnosti) ter storitve s področja kardiovaskularne kirurgije (operacija na ožilju krčne žile). Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki prevladuje pripomoček za vid (očala). Odredba MZ o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva vnaprejšnja odobritev ZZZS, določa seznam visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, ki se uporablja za zdravstvene storitve, za katere je potrebna vnaprejšnja odobritev ZZZS kot pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov iz 44. c člena ZZVZZ. Glede na navedeno je ZZZS v letu 2020 obravnaval 22 vlog za odobritev. V skladu s 136. členom Pravil OZZ je zavarovanim osebam omogočeno tudi povračilo stroškov (do višine povprečne cene te storitve v Sloveniji) za opravljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano celico. V letu 2020 je bilo obravnavanih 8 tovrstnih vlog, vse so bile odobrene. Na podlagi sodbe sodišča pa je bilo 8 zavarovanim osebam odobreno zdravljenje v tujini. ZZZS opravlja tudi naloge Nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo iz 6. člena Direktive 2011/24/EU. ZZZS v tem okviru zagotavlja slovenskim zavarovanim osebam informacije o pravici do zdravljenja v tujini. Nacionalna kontaktna točka posreduje informacije na svoji spletni strani, po elektronski pošti, telefonu in osebno. Največ vprašanj se nanaša na zdravljenje v tujini na osnovi vnaprej izdane napotnice zdravnika v Sloveniji in v zvezi s postopki povračila teh stroškov. 35

36 1.3 Zagotavljanje zdravstvene oskrbe Zavarovanim osebam se z OZZ zagotavljajo pravice do zdravstvene oskrbe, tj. do zdravstvenih storitev, ki se izvajajo na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Letni obseg in vrednost programa zdravstvenih storitev vsako leto z Dogovorom, na osnovi pogajanj, opredelijo partnerji v zdravstvu. 7 Poleg programa zdravstvenih storitev partnerji opredelijo tudi izhodišča za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, vrednost programov po dejavnostih, zmogljivosti, standarde nudenja zdravstvenih storitev zavarovanim osebam, podlage za sklepanje pogodb z izvajalci ter pravice in obveznosti partnerjev oziroma pogodbenih strank. Vir za financiranje dogovorjenih programov je v delu, ki se nanaša na OZZ, opredeljen s finančnim načrtom ZZZS, razlika do polne vrednosti programov pa se financira iz dopolnilnega (prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja ali jo pokrivajo zavarovane osebe same, če niso prostovoljno zavarovane. V nadaljevanju so povzete glavne značilnosti pogajanj s partnerji v zdravstvu na nacionalni ravni ter sklepanja in izvajanja pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev v letu Podrobneje so opisane aktivnosti za zagotavljanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe, vključno z zagotavljanjem zdravil in MP. Podano je poročilo o izvajanju nadzornih aktivnosti Splošni dogovor in pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev Pogajanja za Dogovor 2020 so se začela v sredini septembra 2019, nadaljevala pa dva meseca kasneje, ko so partnerji obravnavali predloge za Dogovor Uskladili so se o 21 predlogih, 3 predlogi so bili umaknjeni, pri 203 predlogih pa partnerji niso uspeli doseči soglasja. O nerešenih vprašanjih je 17. decembra 2019 odločala arbitraža, na kateri so partnerji dosegli soglasje še o 19 spornih vprašanjih, 2 sporni vprašanji sta bili umaknjeni, o 211 spornih vprašanjih pa je odločala Vlada RS. Sklepe o spornih vprašanjih je Vlada RS sprejela 25. maja V drugi polovici oktobra 2020 je bil sprejet še Aneks št. 1 k Dogovoru Največ pozornosti v zdravstvu je bilo v letu 2020 namenjene epidemiji covida-19, večina sredstev za ta namen pa je bila v okviru 7»protikoronskih«paketov zakonov zagotovljena iz državnega proračuna. Poleg epidemije so se partnerji Dogovora soočali z izzivom, kako optimalno razporediti razpoložljive vire, saj zaradi staranja populacije na eni in hitrega razvoja medicinske stroke na drugi strani povpraševanje in ponudba po zdravstvenih storitvah vsako leto naraščata. Poleg tega zaradi dviga stroškov dela in uvajanja novih, dražjih tehnologij naraščajo tudi cene zdravstvenih storitev Širitve, novosti in finančne spodbude Na primarni ravni je bilo tudi v letu 2020 v ospredju vprašanje zagotavljanja zadostnega števila zdravnikov, zlasti zdravnikov družinske medicine in pediatrov. Za izboljšanje dostopa zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe na primarni ravni so bila v Dogovoru 2020 zagotovljena sredstva za 33 dodatnih timov družinske medicine ter 12 timov otroškega in šolskega dispanzerja. Zaradi pomanjkanja specialistov družinske medicine in pediatrov je ZZZS na razpisu uspelo oddati le 11,6 ambulante družinske medicine in 3,4 ambulante otroškega in šolskega dispanzerja. Zagotovljena so bila tudi dodatna sredstva za 15 novih referenčnih ambulant, ki izvajajo presejanje za zgodnje odkrivanje in obravnavo kroničnih bolezni, preventivne programe in zdravstveno vzgojo. Na primarni ravni je bil v letu 2020 uveden nov preventivni program za zmanjšanje ogroženosti otrok zaradi debelosti in zmanjšane telesne zmogljivost, in sicer je bilo v ta namen načrtovanih dodatnih 25 timov. Program predstavlja nadgradnjo preventivnih pregledov otrok in mladostnikov pri zagotavljanju celostne obravnave ter zgodnjega odkrivanja ogroženih za nastanek 36 7 V skladu z ZZVZZ so partnerji MZ, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Skupnost socialnih zavodov, Skupnost organizacij za usposabljanje, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč in ZZZS.

37 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja kroničnih bolezni, povezanih z neustreznimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami ter ustrezno ukrepanje, vključno z informiranjem in motiviranjem za aktivno skrb za zdravje. V specialistični zunajbolnišnični in bolnišnični dejavnosti so bila za skrajšanje dolgih čakalnih dob zagotovljena dodatna sredstva za povečanje programa. Poleg tega je bil določen minimalni obseg prvih pregledov posamezne specialnosti na podlagi realiziranih prvih pregledov v preteklem letu, povečan za število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Podobno kot v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti se je količina posameznega prospektivnega programa v bolnišnični dejavnosti določila na podlagi realizacije v preteklem letu, povečane za število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. V okviru psihiatričnega bolnišničnega zdravljenja sta bila uvedena dva nova programa, in sicer program psihogeriatrije in program zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije oseb s soobolevnostjo. Geriatrična psihiatrična obravnava predstavlja obliko stacionarnega psihiatričnega bolnišničnega zdravljenja, ki je namenjena specialistični obravnavi najtežjih akutnih duševnih motenj pri starejših bolnikih, vključuje pa diagnosticiranje, oceno zdravstvenega stanja, zdravljenje, nadzor in zdravstveno nego. Program zdravljenja odvisnih uživalcev drog s soobolevnostjo podaljšuje obravnavo v primeru odvisnosti, pomaga pri vzdrževanju abstinence od psihoaktivnih snovi in pri vzdrževanju remisije duševne motnje, poleg tega pa je usmerjena tudi v učenje socialnih veščin, načrtovanje in strukturiranje časa, vključevanje v socialno okolje, iskanje zaposlitve, šolanje ter edukacijo svojcev. Pomembno novost predstavlja tudi vzpostavitev novih treh kliničnih registrov raka (po vzpostavitvi kliničnega registra za kožni melanom in registra pljučnega raka), in sicer registra raka dojke, registra raka debelega črevesa in danke ter registra raka prostate. S kliničnimi registri se širi nabor podatkov, ki jih beleži Register raka Republike Slovenije gre predvsem za podatke o vrsti bolezni in načinu diagnosticiranja ter o postopkih zdravljenja in odzivu na zdravljenje. Navedeni podatki omogočajo pripravo kazalnikov za vrednotenje kakovosti obravnave onkoloških bolnikov, po drugi strani pa tudi ugotavljanje in odpravljanje negativnih sistemskih odklonov pri zdravljenju. Za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev in skrajšanje čakalnih dob so se partnerji dogovorili za naslednje finančne spodbude: plačilo do 10 % preseganja programa v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, in sicer na področju rehabilitacije, fiziatrije, gastroenterologije, ginekologije, obravnave bolezni dojk, zdravljenja neplodnosti, infektologije, internistike, alergologije, maksilofacialne kirurgije, oftalmologije, otorinolaringologije, pedopsihiatrije, pediatrije, pulmologije, psihiatrije, splošne kirurgije, diabetologije ter tirologije. Če izvajalec pri dejavnostih, pri katerih je določeno minimalno število prvih pregledov ne doseže vsaj 90 % minimalnega števila prvih pregledov in ima hkrati čakajoče nad dopustno čakalno dobo, se mu prizna do 5 % preseganje programa; plačilo do 5 % preseganja programa v stomatološkoprotetični dejavnosti, oralni in maksilofacialni kirurgiji ter pri zdravljenju parodontologije, zobnih bolezni in endodontije; plačilo 20 % višje cene pregleda za vsak opravljen prvi pregled nad minimalnim številom prvih pregledov, v letu 2021 pa se bo višja cena priznala za vsak opravljen prvi pregled. Ob tem je treba dodati, da je bilo plačilo delnega preseganja programov dogovorjeno šele konec oktobra Za uspešnejše obvladovanje čakalnih dob bi bilo treba zagotoviti, da bo količina programa, ki jo bo plačal ZZZS, znana že ob začetku leta, ter da se pogoji plačila glede preseganja programa ne spreminjajo vsako leto. Povečal se je tudi nabor programov in storitev, ki jih ZZZS plačuje po dejanski realizaciji, to je brez količinskih omejitev. V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti so bili v to skupino v letu 2020 na novo vključeni programi urologije, kardiologije in vaskularne medicine, nevrologije, ortopedije, biopsije horionskih resic, kordocinteze ter scintigrafije dopaminskega prenašalca, v bolnišnični dejavnosti pa ortopedske operacije rame in operacije hrbtenice Vrednost programov Okvirna vrednost celotnega programa zdravstvenih storitev, ki vključuje OZZ in doplačila, brez ločeno zaračunljivih materialov in nabavne vrednosti zdravil v lekarnah, je v tekočih cenah v letu 2020 znašala milijonov evrov. V ta znesek je vključeno boljše vrednotenje programov in vrednost širitev programov. Vrednost celotnega programa zdravstvenih storitev po posameznih dejavnostih je razvidna s Slike 5. 37

38 Specialistična ambulantna ter bolnišnična sekundarna in terciarna dejavnost evrov 63,01 % Osnovna zdravstvena dejavnost evrov 26,24 % Dejavnost socialnovarstvenih zavodov evrov 6,74 % Lekarniška dejavnost evrov 2,24 % Zdraviliška zdravstvena dejavnost evrov 1,77 % 38 Slika 5. Pogodbena vrednost programa zdravstvenih storitev po dejavnostih v letu Struktura sredstev za plače, materialne stroške in amortizacijo v programih zdravstvenih storitev je razvidna iz Tabele 15. V povprečju je delež plač znašal 59,09 % vseh sredstev, povprečni delež materialnih stroškov in amortizacije pa 40,91 %. Delež plač se je v letu 2020 povišal za 1,54 odstotne točke, kar je predvsem posledica uskladitve vkalkuliranih osnovnih plač z uradno veljavno plačno lestvico, povišanja dodatkov za pogoje dela za delo v manj ugodnem delovnem času, ponovnega vkalkuliranja sredstev za delovno uspešnost ter povišanja vkalkuliranih sredstev za regres in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Z Dogovorom oziroma aneksom je bilo na letni ravni za širitve programov in boljše vrednotenje obstoječih programov skupaj namenjenih 219 milijonov evrov dodatnih sredstev (v deležu za OZZ), od tega 101 milijon evrov (46 %) za boljše vrednotenje oziroma povišanje cen zdravstvenih storitev in 118 milijonov evrov (54 %) za širitve programov. Poleg že omenjenih širitev programa je bilo na primarni ravni zagotovljenih dodatnih 10 timov fizioterapije, 10 timov za triažiranje v satelitskih urgentnih centrih, 3 timi zobozdravstva za odrasle, 1 tim zobozdravstva za mladino, 3,7 tima ortodontije, 5 timov s področja parodontologije, zobnih bolezni in endodontije ter 4 timi za izvajanje programa zobnoprotetične rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov. Na sekundarni ravni je bilo zagotovljenih 106 timov vstopnih triažnih točk zaradi epidemije Tabela 15. Deleži sredstev za posamezne vrste stroškov po dejavnostih v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev v letih od 2010 do 2020 (povprečne cene ). Leto Osnovna dejavnost plače materialni stroški + amortizacija Spec. amb. in bol. dej. plače materialni stroški + amortizacija Lekarniška dejavnost plače materialni stroški + amortizacija Dejavnost socialnovarstvenih zavodov plače materialni stroški + amortizacija Zdraviliška dejavnost plače materialni stroški + amortizacija Skupaj vse dejavnosti ,99 28,01 54,15 45,99 76,95 23,05 85,01 14,99 67,03 32,97 61,28 38, ,89 29,11 53,91 46,09 76,84 23,16 84,83 15,17 65,07 34,93 60,83 39, ,43 31,57 53,97 46,03 74,55 25,45 83,68 16,32 62,82 37,18 60,27 39, ,19 31,81 53,87 46,13 74,80 25,20 83,73 16,27 62,97 37,03 59,96 40, ,48 32,52 53,85 46,15 75,21 24,79 83,76 16,24 62,97 37,74 59,72 40, ,31 34,69 53,29 46,71 74,65 25,24 83,75 16,25 60,67 39,33 58,67 41, ,54 34,46 53,28 46,72 76,27 23,73 83,62 16,38 60,68 39,32 58,73 41, ,45 34,55 52,50 47,50 76,23 23,77 84,08 15,92 61,51 38,49 58,39 41, ,44 33,56 50,41 49,59 76,17 23,83 84,23 15,77 61,59 38,41 57,14 42, ,29 32,71 50,59 49,41 77,24 22,76 85,32 14,68 62,88 37,12 57,55 42, ,89 31,11 51,99 48,01 79,15 20,85 86,82 13,18 63,95 36,05 59,09 40,91 Opombe: V letu 2011 se v zdraviliški dejavnosti za nemedicinski oskrbni dan od dalje vodijo podatki v aplikaciji Pogodbe ločeno po plačah in materialnih stroških. V letu 2011 je bil zaradi tega zabeležen padec 2 odstotnih točk v razmerju med plačami in materialnimi stroški. V letu 2016 je bilo v skladu s Splošnim dogovorom Priloga LEK II/c v lekarniški dejavnosti povečanje kadra za 20 magistrov farmacije zaradi uvajanja terapevtskih skupin zdravil. V letu 2019 so se dvignile cene zaradi povišanja plačnih razredov. V letu 2020 so bili višji stroški dela zaradi povišanja vkalkuliranih osnovnih plač z izenačitvijo vkalkulirane plačne lestvice s trenutno veljavno plačno lestvico, povišanja dodatkov za pogoje dela za delo v manj ugodnem delovnem času, ponovnega vkalkuliranja sredstev za delovno uspešnost ter povišanja vkalkuliranih sredstev za regres in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vir: podatki ZZZS. plače materialni stroški + amortizacija

39 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja covida-19, od 1. novembra 2020 naprej pa tudi sredstva za zdravljenje bolnikov s covidom-19 (do tega datuma so se te storitve plačale iz državnega proračuna). Širitve v okviru specialistične zunajbolnišnične dejavnosti vključujejo 4 dodatne time dermatologije, po en tim internistike, pedopsihiatrije, psihiatrije in tireologije, 410 primerov poligrafije spanja na domu, ur računalniško podprte vadbene hoje, preiskav dihalnih testov urea ter 335 storitev diagnostične hematologije. V bolnišnični dejavnosti je bilo med širitve programa vključenih dodatnih 150 primerov perkutanih implantacij aortnih zaklopk (TAVI), dni zdravstvene nege in paliativne oskrbe, 23 primerov endoproteze gležnja, zagotovljena pa so bila tudi dodatna sredstva za financiranje inovativnih zdravil in še nekateri drugi manjši programi. V domovih za starejše je bilo zagotovljenih dodatnih 96 mest oziroma dni zdravstvene nege Pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev Po sprejemu Dogovora je ZZZS objavil razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil namenjen novim izvajalcem in izvajalcem, ki so sicer že imeli sklenjeno pogodbo z ZZZS, na razpis pa so se prijavili za izvajanje programa, ki doslej v pogodbi z ZZZS ni bil dogovorjen oziroma je bil dogovorjen v manjšem obsegu in niso bili poimensko navedeni v Dogovoru za širitev programa. Tudi v letu 2020 je ZZZS z razpisom postopno oddajal programe dodatnih timov družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter fizioterapijo, in sicer v skladu z dejanskimi zaposlitvami nosilcev tima. V letu 2020 je ZZZS tako sklenil pogodbe s izvajalci, od tega 201 z javnimi zavodi in z zasebnimi izvajalci (Slika 6). Število pogodbenih partnerjev se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 34. Znižanje števila pogodbenih partnerjev je posledica prenehanja izvajanja dejavnosti koncesionarjev Slika 6. Število sklenjenih pogodb z javnimi zavodi in zasebniki v Sloveniji med letoma 2010 in zasebniki javni zavodi Število zdravnikov, ki jih ZZZS plačuje v javnih zavodih, v primerjavi s številom zdravnikov zasebnikov s koncesijo, je razvidno iz Slike 7. Pri tem nismo upoštevali zdravnikov, ki izvajajo funkcionalno diagnostiko in internistično onkologijo (za te dejavnosti je dogovorjena cena, ki ne zasebniki javni zavodi ,3 351,4 629,4 550, ,5 306,6 116,6 34,8 splošni zdravniki zobozdravniki specialisti v ambulantni dejavnosti ginekologi Slika 7. Število zdravnikov v javnih zavodih v primerjavi s številom zdravnikov zasebnikov s koncesijo v letu

40 zasebniki s koncesijo evrov 14,70 % javni zavodi evrov 85,30 % 40 Slika 8. Delež zasebnih izvajalcev s koncesijo v finančnih sredstvih za zdravstvene storitve v letu vključuje razčlenitve stroškov dela po vrstah zdravstvenih delavcev). Največje skupno povečanje števila vkalkuliranih zdravnikov v primerjavi z letom 2019 je izkazano v splošni in družinski medicini. Delež zasebnih izvajalcev s koncesijo je v finančnih sredstvih za zdravstvene storitve v letu 2020 znašal 14,70 % (Slika 8). V primerjavi z letom poprej se je ta delež povišal za 0,25 odstotne točke. Tabela 16. Plačana realizacija količine storitev po dejavnostih v Sloveniji v letih 2019 in 2020 v primerjavi s planom storitev. Program Enota Plan storitev Plačana realizacija storitev Indeks Indeks Indeks 1 2 3=2/ =5/4 7=5/2 Osnovna dejavnost* točke , ,89 87,55 Osnovna dejavnost kol. za stor , ,85 98,51 Patronažna zdravstvena nega storitev/primer , ,46 95,96 Osnovna dejavnost fizioterapija uteži , ,13 82,84 Zobozdravstvena dejavnost točke , ,30 87,75 Nenujni reševalni prevozi točke , ,62 76,36 Specialistična ambulantna dejavnost točke , ,27 89,32 Magnetna resonanca (MRI) preiskave , ,29 100,60 Računalniška tomografija (CT) preiskave , ,10 99,77 Radioterapija primeri , ,80 122,80 Lekarniška dejavnost točke , ,97 98,97 Dejavnost socialnovarstvenih zavodov zdr. nege , ,62 96,69 Stacionarno zdraviliško zdravljenje NOD , ,26 84,90 Stacionarno zdraviliško zdravljenje točke , ,78 97,04 Ambulantno zdraviliško zdravljenje točke , ,28 69,15 Akutna bolnišnična obravnava primeri , ,83 79,58 Akutna bolnišnična obravnava uteži , ,47 81,09 Neakutna bolnišnična obravnava BOD , ,67 76,42 podaljšano bolnišnično zdravljenje BOD , ,86 85,12 zdravstvena nega in paliativna oskrba BOD , ,40 72,08 Psihiatrija primeri , ,24 81,75 Doječe matere in sobivanje staršev ob hospitaliziranem otroku NOD , ,87 73,87 Invalidna mladina BOD , ,03 100,00 Transplantacije operacije , ,11 98,11 Opombe: 1 BOD bolnišnični oskrbni dan, NOD nemedicinski oskrbni dan. * V podatkih je vključen program centrov za sluh in govor. Vir: podatki ZZZS.

41 1.3.2 Plan in realizacija storitev Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Količina programa zdravstvenih storitev po vrstah zdravstvenih dejavnosti je bila določena z Dogovorom. Plan za leto 2020 je pri večini storitev ostal enak planu preteklega leta, pri storitvah, ki se plačujejo po realizaciji, pa je bil plan storitev enak realizaciji preteklega leta. Izjemo predstavljajo tudi prvi pregledi v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti in prospektivni (prednostni) programi v akutni bolnišnični dejavnosti, kjer se je plan storitev določil na podlagi realizacije v preteklem letu in števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Plan in realizacija storitev po vrstah zdravstvenih dejavnosti za leto 2020 sta razvidna iz Tabele 16, podrobnejši podatki po izvajalcih pa so objavljeni na spletni strani ZZZS. Iz tabele je razvidno, da pogodbeno dogovorjena količina programa v skoraj vseh dejavnostih ni bila realizirana. Izjema je le program radioterapije, ki je namenjen zdravljenju onkoloških bolnikov. Število opravljenih in plačanih dializ ter število bolnikov, ki so v letu 2020 imeli vsaj eno dializo, sta razvidna iz Tabele 17. Tabela 17. Število dializnih bolnikov in realizacija dializ v Sloveniji v letu Vrsta dialize* Enota mere Plan 2020 Realizacija 2020 Št. bolnikov, ki so imeli vsaj eno dializo v letu 2020 Evrov /dializo oziroma /dan (stanje ) Evrov /dializo oziroma /dan v letu 2020 I dializa ,11 178,33 II dializa ,61 307,73 III dializa ,43 235,55 IV dan ,43 91,12 V dan ,06 124,92 VI dializa ,26 758,26 SKUPAJ Opomba: gre za število bolnikov, ki so imeli vsaj eno dializo v letu 2020 (razen za dialize II). Vir: podatki ZZZS Zdravstvena oskrba na primarni ravni Skupna vrednost programov, ki je bila, v skladu s pogodbami z izvajalci zdravstvene oskrbe na primarni ravni, plačana iz OZZ, je znašala evrov, kar je 3 % več kot v letu V primerjavi z vsemi odhodki ZZZS za zdravstvene storitve je to 21,5 %. V tej vsoti so zajeti izdatki za dejavnost izbranih osebnih zdravnikov (brez zobozdravstva) v višini evrov, za urgentno medicino v splošni zunajbolnišnični dejavnosti v višini evrov, za javno zdravje v višini evrov, za dejavnost splošnega zobozdravstva in pedontologije v višini evrov, za delovno terapijo in fizioterapijo v višini evrov, za nego in patronažo v višini evrov, za presejalne programe v višini evrov, za programe s področja duševnega zdravja otrok, mladostnikov in odraslih v višini evrov ter za ostale storitve v višini evrov Izvajanje programov, dostopnost in strateški nakupi Zdravstvena oskrba na primarni ravni obsega 15 različnih zdravstvenih dejavnosti: splošna in družinska medicina, pediatrija v splošni zunajbolnišnični dejavnosti (v nadaljnjem besedilu otroški in šolski dispanzer), medicina dela, prometa in športa, dispanzer za ženske, urgentna medicina v splošni zunajbolnišnični dejavnosti, javno zdravje (zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja, zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja), splošno zobozdravstvo, 8 pedontologija, delovna terapija, fizioterapija, nega in patronaža, presejalni programi, programi s področja duševnega zdravja otrok, mladostnikov in odraslih ter nenujni reševalni prevozi. Za 8 Vključno z dežurno službo v zobozdravstvu. 41

42 plačevanje pogodbeno dogovorjenih programov se uporabljajo različni modeli plačevanja, 9 kot so glavarina in storitve v dejavnosti splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter v dispanzerju za ženske. Na podlagi opravljenih storitev, ki so izražene v relativnih enotah (npr. točka, utež) ali s ceno storitve, pa so plačani programi v medicini dela, prometa in športa, splošnem zobozdravstvu, pedontologiji (20 % na podlagi programa dela), delovni terapiji, fizioterapiji, negi in patronaži, presejalni programi ter nenujni prevozi. Financiranje urgentne medicine v splošni zunajbolnišnični dejavnosti in nekaterih programov s področja duševnega zdravja (centri za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih) temelji na programu dela, ostali programi s področja javnega in duševnega zdravja pa so plačani v enem delu na podlagi programa dela, v drugem pa na podlagi izvedenih aktivnosti. Zavarovane osebe imajo možnost, da si na primarni ravni izberejo osebnega zdravnika. Osebnega zdravnika si izbirajo v 4 osnovnih dejavnostih na primarni ravni: splošni in družinski medicini, zdravstvenem varstvu predšolskih in šolskih otrok ter študentov, zdravstvenem varstvu žensk in v zobozdravstvenem varstvu. V letu 2020 je zdravstveno oskrbo izvajalo 963,22 tima splošne in družinske medicine, 343,39 timov otroškega in šolskega dispanzerja (od tega za preventivo 82,52 timov), 151,38 timov dispanzerja za ženske in 697,71 timov zobozdravstva za odrasle, 292,53 timov zobozdravstva za mladino ter 12,42 timov za študente. V okviru timov splošne in družinske medicine je dejavnost referenčnih ambulant izvajalo 844,09 diplomiranih medicinskih sester. Program patronaže in nege je izvajalo 882,41 timov, fizioterapije 567,21 timov, dejavnost centrov za duševno zdravje 30 timov, dejavnost urgentne medicine v splošni zunajbolnišnični dejavnosti 99,78 timov, dejavnost reševalnih prevozov 517,33 timov in program zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja pa je izvajalo 59 centrov. Tabela 18. Število obiskov izbranih osebnih zdravnikov po dejavnostih in po vrstah obiskov v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Obiski po dejavnostih: Splošna / družinska medicina kurativni prvi kurativni ponovni preventivni posvet na daljavo hišni obisk kratki obisk Otroški / šolski dispanzer kurativni prvi kurativni ponovni preventivni posvet na daljavo hišni obisk kratki obisk Dispanzer za ženske kurativni prvi kurativni ponovni preventivni posvet na daljavo kratek obisk SKUPAJ Vir: podatki ZZZS Povzete so le glavne značilnosti modelov plačevanja.

43 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja nad 65 let od 45 do 64 let od 20 do 44 let od 0 do 19 let Slika 9. Gibanje obiskov v ambulantah izbranih zdravnikov na primarni ravni (brez ginekoloških ambulant) glede na starost zavarovanih oseb med letoma 2013 in Epidemija je v letu 2020 močno vplivala na dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev. Zaradi varnostnih ukrepov je bilo izvajanje storitev v veliki meri na novo organizirano, posamezne storitve pa se niso izvajale oziroma so se izvajale v omejenem obsegu. Vstop v zdravstvene ustanove je bil omejen, zavarovane osebe so se morale za obisk izbranega osebnega zdravnika predhodno naročiti, kar je povzročalo številne težave, zlasti starejši populaciji, ki ni vešča uporabe interneta, telefonske linije pa so bile skoraj ves čas zasedene. Zato je ZZZS pozval vse izvajalce k doslednemu izvajanju zakona o pacientovih pravicah, izboljšanju telekomunikacijskih poti in k spremembi organizacije dela na način, da bi bil dostop do izbranih osebnih zdravnikov in drugih zdravstvenih storitev čim bolj nemoten. V letu 2020 so zavarovane osebe obiskale zdravnika v ambulantah splošne in družinske medicine, otroško-šolskem dispanzerju ter v dispanzerju za ženske krat. Zaradi vplivov staranja prebivalstva oziroma spremenjenih potreb starejših bolnikov število obiskov zavarovanih oseb pri izbranih osebnih zdravnikih že vrsto let raste. Podatki ZZZS kažejo, da se je povečalo skupno število obiskov ambulant na primarni ravni od v letu 2013 na v letu Skupno število obiskov zavarovanih oseb v ambulantah na primarni ravni je bilo najvišje v letu 2019, in sicer obiskov. V letu 2020 je število obiskov padlo za 1,67 % v primerjavi z letom poprej, kar je povezano z epidemijo in zaradi česar je bila dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev slabša (Tabela 18). V letu 2020 je razvidno zmanjšanje števila obiskov v starostni skupini 0-19 let in nad 65 let, k povečanju obiskov pa so najbolj prispevale zavarovane osebe v starostnih skupinah let in let (Slika 9). Z Dogovorom 2020 predvidene širitve za dodatne time izbranih osebnih zdravnikov so bile realizirane le delno. Osnovna razloga za to sta bila pomanjkanje zdravnikov oziroma zdravnikov specialistov družinske medicine. Zato izvajalci, kljub zagotovljenim finančnim virom, niso Tabela 19. Preskrbljenost prebivalcev posameznih območnih enot ZZZS s programi zdravstvenih dejavnosti glede na povprečje v Sloveniji v letih 2019 in Splošna ambulanta, otroški in šolski dispanzer Dispanzer za ženske Nega na domu in patronaža Območna enota Celje 96,48 97,00 94,22 94,86 104,41 100,97 Koper 102,14 102,17 94,59 92,57 92,11 92,98 Kranj 96,85 96,60 97,74 96,67 88,97 87,36 Krško 101,47 101,74 91,99 94,91 106,11 105,08 Ljubljana 98,39 97,97 106,71 105,98 92,71 93,03 Maribor 101,60 101,51 94,09 95,24 107,28 105,77 Murska Sobota 113,80 116,74 97,42 96,65 117,41 124,87 Nova Gorica 102,90 104,03 91,85 101,06 105,39 109,64 Novo mesto 99,86 97,76 89,47 88,09 94,39 93,66 Ravne na Koroškem 98,54 99,01 120,52 117,83 120,91 121,52 Vir: podatki ZZZS. 43

44 uspeli zagotoviti dodatnega kadra. ZZZS je tako uspel oddati program le za 11,56 novih timov (od predvidenih 29,02) zdravnikov splošne in družinske medicine in 3,41 novih timov (od predvidenih 12,43) zdravnikov otroškega in šolskega dispanzerja. S temi podatki in s staranjem populacije, ki potrebuje več storitev, je možno pojasniti težave zdravnikov s preobremenjenostjo, predvsem pa težave zavarovanih oseb z izbiro zdravnikov oziroma z dostopom zavarovanih oseb do izbranih osebnih zdravnikov na primarni ravni, ki smo jim priča v zadnjih letih. Neposreden povod za težave pri izbiri osebnih zdravnikov oziroma dostopu je bil sprejem sporazuma med Vlado RS in sindikatom Fides (2018), ki je opredelil nove, nižje normative za izbrane zdravnike. Ta omogoča zdravnikom družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja, da lahko odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev glavarinskih količnikov. Preskrbljenost območnih enot (v nadaljnjem besedilu OE) ZZZS s programi splošnih ambulant, otroškega in šolskega dispanzerja, dispanzerja za ženske ter s programom patronaže in nege na domu glede na povprečje v Sloveniji v letu 2020 je razvidna iz Tabele 19. Razlike med OE ZZZS so, glede na slovensko povprečje, vidne pri vseh analiziranih dejavnostih. Ponekod so razlike večje od 5 %. Razlogov je več, najpogosteje pa je sedanje stanje posledica preteklih odločitev Vlade RS ob obravnavi spornih vprašanj Dogovora, da se poveča program izvajalcem območnih enot, ki so bolje preskrbljene. Drugi pomemben razlog pa je, da izvajalci, kljub ustreznemu načrtovanju povečanja programa po območnih enotah, niso uspeli zagotoviti kadra, kar je bil za ZZZS pogoj za povečanje pogodbeno dogovorjenega programa. Pomemben del dejavnosti na primarni ravni so preventivni programi. Vsebina in usmeritve za izvajanje preventivnih programov so opredeljene v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Cilj preventivnih programov je zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolezni, ustrezno ukrepanje in s tem zmanjševanje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti. Pri odrasli populaciji se preventivni programi usmerjajo v aktivni nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in ožilja in drugih bolezni ter ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga. Epidemija covida-19 je močno vplivala na izvajanje preventivnih programov. V prvem valu epidemije se je izvajanje preventivnih programov začasno celo ustavilo oziroma so se preventivni programi v omejenem obsegu izvajali le za nosečnice, porodnice, novorojence in otroke do dopolnjenega prvega leta starosti ter programi cepljenja. V drugem polletju leta 2020 so se, kljub drugemu valu epidemije, preventivni programi vsaj delno izvajali. Ob tem pa velja poudariti, da so bili zlasti kadri referenčnih ambulant in zdravstveno vzgojnih centrov ter centrov za krepitev zdravja prerazporejeni na izvajanje storitev, povezanih s covidom-19. Preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok ter mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in študentov izvajajo otroški in šolski dispanzerji in dispanzerji za študente. Realizacija preventivnega programa v letu 2020 je bila 89,2 % in za 9,9 % manjša v primerjavi z letom Za to populacijo in nekatere druge ranljive skupine se preventivne obravnave zagotavljajo tudi v patronažnem varstvu, ki je opravilo preventivnih storitev, kar je 8,7 % manj kot v letu poprej. Program varovanja reproduktivnega zdravja zagotavljajo dispanzerji za ženske. V dispanzerjih za ženske je bilo izvedenih pregledov nosečnic, kar je 9,7 % manj v primerjavi z letom Od skupnega števila preventivnih pregledov jih je bilo (1.790) opravljenih pri diplomiranih medicinskih sestrah. V omejenem obsegu se je v dispanzerjih za ženske izvajal tudi presejalni program ZORA za preprečevanje raka materničnega vratu. Program obravnava populacijo žensk od 20 do 64 let. V okviru programa je bilo v zadnjih petih letih pregledanih 85,1 % vseh žensk v ciljni skupini. Iz poročila državnega programa ZORA izhaja, da je v letu 2019 (zadnji znani podatek) za rakom materničnega vratu zbolelo 105 žensk, kar je več kot 50 % kot leta 2003, ko je bil program uveden. V okviru presejalnega programa DORA za zgodnje odkrivanje raka dojke pa je bilo izvedenih presejalnih mamografij oziroma 8 % manj kot v letu 2019, ko je bilo slikanih žensk. Odzivnost vabljenih žensk je bila 74,3 % (cilj vsaj 70 %), odkritih pa je bilo 600 primerov raka dojke. Preventivno zdravstveno varstvo odraslih izvajajo predvsem diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah in v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. V referenčnih ambulantah je bilo izvedenih storitev, kar je 12,8 % manj kot v letu 44

45 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja poprej. V zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitve zdravja pa je bilo realiziranih (49,3 %) delavnic. Pomemben del preventivnega varstva odrasle populacije predstavlja (50 74 let) program SVIT za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. V letu 2020 je bilo v program povabljenih oseb. Za sodelovanje v programu sta se odločili osebi (v letu ), kar pomeni 64,37-odstotno odzivnost. Opravljenih je bilo kolonoskopij, v 216 primerih ( 2,1 %) pa je bil odkrit rak debelega črevesa. V okviru preventivnega zdravstvenega varstva odraslih bi omenili še cepljenje proti gripi, ki se je v letu 2020 financiralo iz državnega proračuna, udeležilo pa se ga je doslej največje število prebivalcev, to je oseb. ZZZS poleg teh preventivnih programov sofinancira tudi zdravstveno letovanje otrok in obnovitveno rehabilitacijo. Za sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev je ZZZS načrtoval evrov, za sofinanciranje skupinske obnovitvene rehabilitacije za udeleženca, 682 spremljevalcev in 83 terapevtov pa evrov. Zaradi epidemije covida-19 je bila tudi pri teh dveh programih realizacija nizka. Od evrov načrtovanih sredstev za ta namen (za oba programa) je bilo dejansko porabljenih evrov (64 %). Skupno je ZZZS v letu 2020 za vse preventivne programe namenil 112,36 milijona evrov, kar je 4,88 % od vseh odhodkov ZZZS za zdravstvene storitve. Izvajanje vseh zobozdravstvenih storitev, razen nujnih, se je v prvem valu epidemije prekinilo. Po sprostitvi ukrepov so se zobozdravstvene storitve sicer izvajale, vendar se je število obravnavanih bolnikov zmanjšalo. Zobozdravstveni timi so, v skladu s priporočili stroke, poleg nošenja osebne zaščitne opreme, morali za vsakim bolnikom razkužiti vse delovne površine in prezračiti ordinacije. Zaradi izvajanja varnostnih ukrepov se je tako število dnevno obravnavanih bolnikov zmanjšalo. V letu 2020 se je program zobozdravstva na primarni ravni realiziral 86,8 %, javni zavodi so dosegli 78,9 % plana, koncesionarji pa 95,1 %. Na področju zobozdravstva so izvajalci opravili še zdravstvenovzgojnih programov za vzdrževanje ustrezne higiene zob, kar ja za 48,7 % manj kot v letu Manj programa so realizirale tudi druge dejavnosti na primarni ravni: V letu 2020 je bilo v fizioterapiji realiziranih uteži, kar je za 19,2 % manj v primerjavi z letom prej. Poleg tega je bilo realiziranih še specialnih fizioterapevtskih obravnav, kar je obravnav več kot v lanskem letu. V dejavnosti zdravstvene nege in patronaže je bilo realiziranih storitev, kar je 1,08 % manj v primerjavi z letom prej. Javni zavodi so realizirali 0,7 % manj, koncesionarji pa 3,6 % manj storitev kot v letu Zaradi epidemije je bilo tudi manj reševalnih prevozov. Izvajali so se predvsem nujni reševalni prevozi, prevozi na dializo in z dialize ter prevozi onkoloških bolnikov, ostali prevozi pa v manjši meri. Realizirano število kilometrov v dejavnosti nenujnih prevozov je bilo , kar je 6,4 % manj kot v letu Tako kot v prejšnjih letih si je ZZZS s strateškimi nakupi in finančnimi spodbudami prizadeval zagotoviti čim boljšo dostopnost zavarovanih oseb do programov na primarni ravni, med katerimi so zlasti: Dodatno nagrajevanje izbranih osebnih zdravnikov in članov tima, ki so presegli dogovorjeno mejo 1895 količnikov, in sicer do 20 % plače, vključno z zakonskimi obveznostmi. Poleg te je bila uvedena še spodbuda za izvajalce, ki so od vključno leta 2018 dalje zaposlili zdravnika družinske medicine oziroma pediatra na podlagi razpisa ZZZS, da se za te dodatne time za prva štiri leta zagotovi 80 % sredstev iz kalkulacije za ambulanto družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja, ne glede na število opredeljenih. Dodatno plačilo (2/3 vrednosti) opravljenih posegov pri izbranem osebnem zdravniku za zagotovitev celovite oskrbe na primarni ravni in manjše napotovanje zavarovanih oseb na sekundarno raven. Plačilo preventivnega programa v otroških in šolskih dispanzerjih ter presejalnih programov za odraslo populacijo po dejanski realizaciji. Plačilo najzahtevnejših, specialnih fizioterapevtskih obravnav, po dejanski realizaciji. Za boljšo dostopnost do zobozdravstvenih storitev in skrajšanje čakalnih dob so se partnerji dogovorili tudi za plačilo do 15 % preseganja programa zobozdravstva za mladino in do 5 % preseganja programa zobozdravstva za odrasle in študente. 45

46 Novosti pri obračunu storitev Na primarni ravni so bile v letu 2020 uvedene številne novosti v obračunu storitev. Zaradi razglasitve epidemije covida-19, s katero se je v prvem valu ustavilo izvajanje preventivnih in vseh nenujnih zdravstvenih storitev, kasneje pa so se ob njihovem sproščanju sprejeli ukrepi za obvladovanje širjenja epidemije, je ZZZS v sodelovanju z razširjenimi strokovnimi kolegiji opredelil in v jeseni 2020 uvedel storitve za obračun dela s pacienti na daljavo. ZZZS je s tem želel preprečiti poslabšanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev in s tem njihovega zdravja. Zdravstveni delavec strokovno presodi, ali je zdravstveno stanje pacienta primerno za obravnavo na daljavo, tako z vidika patologije kot zmožnosti pacienta, da pri tem sodeluje. Storitve na daljavo bodo omogočile obračun opravljenega dela na daljavo tudi v času, ko epidemije in ukrepov za njeno obvladovanje ne bo več, bodo pa zdravstveni delavci ocenili, da je obravnava na daljavo za paciente, ki so tega zmožni, lahko enako kakovostna in varna kot obravnava v osebnem stiku. V družinski medicini in pediatriji je ZZZS uvedel možnost izvajanja in obračuna nekaterih posegov, zaradi katerih pacientov ni treba pošiljati na sekundarno raven: menjava nizkoprofilne perkutane gastrostome osebam, ki imajo vstavljeno gastrostomo, večdnevno snemanje srčne aktivnosti s senzorjem EKG za prepoznavanje motenj srčnega ritma in dihalni test urea za kontrolo uspešnosti zdravljenja okužbe z bakterijo Helikobacter pylori. ZZZS je v letu 2020 opredelil in uvedel nove sezname storitev za obračun opravljenega dela v centrih za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih. Obravnave so multidisciplinarne in v njih, poleg zdravnika specialista psihiatrije oziroma pedopsihiatrije, sodelujejo strokovnjaki s področja psihologije, logopedije, delovne terapije, socialni delavci, specialni pedagogi in diplomirana medicinska sestra. Trenutno deluje 9 centrov za otroke oziroma mladostnike in 10 centrov za odrasle. Celovita prenova storitev se je v letu 2020 uvedla tudi na področju delovne terapije, delne dopolnitve pa na področju logopedije, klinične psihologije in patronažne zdravstvene nege. Na področju primarnega zobozdravstva je ZZZS za zmanjševanje napotitev na sekundarno raven, vsebinsko in vrednostno posodobil storitve izdrtja zob Specialistična ambulantna in bolnišnična oskrba Skupna vrednost programov, obračunana v okviru pogodb z izvajalci specialistične zunajbolnišnične in bolnišnične zdravstvene oskrbe na sekundarni in terciarni ravni, je znašala 1.472,76 milijona evrov, kar je 3,7 % več kot v letu 2019, v primerjavi z vsemi odhodki ZZZS pa je ta vrednost programov znašala skoraj 68 % vseh odhodkov ZZZS za zdravstvene storitve. V tej vsoti so zajeti izdatki za specialistično ambulantno dejavnost v višini 468,0 milijona evrov (31,8 %), za bolnišnično dejavnost 990,5 milijona evrov (67,3 %), za zdraviliško zdravljenje kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in za druge izdatke v višini 14,3 milijona evrov (1 %) Izvajanje programov, dostopnost in strateški nakupi Zavarovane osebe uresničujejo zdravstveno oskrbo v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti in bolnišnični dejavnosti praviloma na osnovi napotnic svojih osebnih izbranih zdravnikov, in sicer za specialistične preglede in zahtevnejše storitve in posege s področja diagnosticiranja, zdravljenja in rehabilitacije, ki jih ni mogoče izvajati v osnovni zdravstveni dejavnosti. V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti program izvajajo različni izvajalci, in sicer v pretežni meri bolnišnice, v manjšem obsegu pa tudi zasebni izvajalci, zdravilišča in zdravstveni domovi. Dejavnost se izvaja v kar 40 vrstah zdravstvenih dejavnosti (specialnosti), ki so podrobneje opredeljene z več kot 70 podvrstami zdravstvenih dejavnosti. Večina programov se še vedno planira in obračunava v točkah, že desetletje pa ZZZS postopoma razvija nove obračunske modele, ki temeljijo na seznamih novih, sodobnejših storitev, med katerimi so tudi celostne obravnave, ko je v ceno vključen paket storitev. ZZZS je imel v letu 2020 v pogodbah z izvajalci dogovorjenih več kot timov za programe, ki se obračunavajo v točkah, vključno z dermatologijo in revmatologijo, in sicer največ v psihi- 46

47 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 20. Število obravnav v specialističnih ambulantah na sekundarni ravni po vrstah obravnav v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in 2019.* Obravnave Vse obravnave prvi pregled kontrolni pregled slikovna diagnostika posegi drugo Opombe: * kriterij leto začetka obravnave. 1 storitev E0273 prvi pregled, 2 storitev E0274 kontrolni pregled 3 vse obravnave na vrsti dejavnosti 231 radiologija 4 Posegi so celostne zunajbolnišnične obravnave, ki so izločene iz točkovnega sistema in predstavljajo paket storitev, 5 Dialize, aplikacije zdravil, obravnave, izvedene v okviru prvega ali kontrolnega pregleda, a ne istočasno kot pregled, Vir: podatki ZZZS. atriji (105), oftalmologiji (94) in ultrazvočnih preiskavah (93), kardiologiji (79), kirurgiji, travmatologiji in anesteziologiji (77), pulmologiji (63), gastroenterologiji (60), otorinolaringologiji (53), rentgenskih slikanjih (53) in nevrologiji (51). Na realizacijo števila obravnav je v preteklih letih vplivalo več dejavnikov: večanje potreb zavarovanih oseb zaradi staranja prebivalstva oziroma spremenjenega načina življenja, povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (širitve programov, širjenje nabora storitev, ki se plačujejo po realizaciji in do določenega odstotka preseganja plana), razvoj medicinskih tehnologij in s tem uvajanje novih storitev v sistem OZZ. V letu 2020 je epidemija covida-19 močno vplivala na realizacijo zdravstvenih storitev, ki je v povprečju padla na raven realizacije iz leta 2013 in 2014, v primerjavi z letom poprej pa se je skupno število obravnav zmanjšalo za skoraj 1 milijon, od tega največ pri pregledih (0,7 milijona evrov oziroma za 20 %) in slikovni diagnostiki (0,2 milijona evrov oziroma za 15 %), kot je razvidno iz Tabele 20. Zmanjšanje števila pregledov je bilo količinsko najbolj izrazito v dejavnosti oftalmologije (84.188), ki je sicer med vsemi dejavnostmi beležila največ pregledov (več kot ). Približno do pregledov manj je bilo v endokrinologiji, diabetologiji in tireologiji, otorinolaringologiji, pnevmologiji, splošni kirurgiji, psihiatriji, kardiologiji in vaskularni medicini, dermatovenerologiji, ortopedski kirurgiji in pediatriji, največji padec, izražen v odstotku, pa pri anesteziologiji, reanimatologiji in perioperativni intenzivni medicini, pri katerih je bilo realizirano za 37 % manj pregledov. Kljub epidemiji pa je bilo v abdominalni kirurgiji in klinični genetiki opravljenih nekoliko več pregledov kot prejšnje leto in to na račun zmanjšanja kontrolnih pregledov. Na področju slikovne diagnostike je bilo količinsko zmanjšanje obravnav največje pri rentgenskem slikanju ( obravnav manj) in ultrazvočnih preiskavah (38.975), večje število obravnav pa je bilo kljub epidemiji izvedeno pri PET CT preiskavah. Tudi pri posegih je bilo v primerjavi z letom 2019 izvedenih za manj obravnav (9 %), od tega več kot polovico pri presejanju diabetične retinopatije, med in obravnavami manj pa pri operacijah sive mrene, proktoskopije in rektoskopije ter pri zdravljenju s hiperbarično komoro nad 65 let od 45 do 64 let od 20 do 44 let od 0 do 19 let Slika 10. Gibanje števila obravnav v specialističnih ambulantah na sekundarni ravni glede na starost zavarovanih oseb med letoma 2013 in

48 Nekaterih posegov pa je bilo opravljenih celo nekoliko več, in sicer: zdravljenje makularnega edema brez zdravila, posegi s področja ginekologije (medikamentni splav, histeroskopska operacija, biopsija horionskih resic), vitroretinalna operacija, terapevtska artroskopija, izrezanje karcinoma kože, operacija obeh kil hkrati. S Slike 10 je razvidno, da realizacija števila obravnav trajno raste, razen v letu 2020, ko gre zaradi epidemije covida-19 za padec, in sicer v vseh starostnih skupinah. V letu 2020 so bile realizirane naslednje planirane širitve zmogljivosti izvajalcev: v ambulantni specialistični dejavnosti: 4 dodatni timi dermatologije, po en tim internistike, pedopsihiatrije, psihiatrije in tireologije, 410 primerov poligrafije spanja na domu, ur računalniško podprte vadbene hoje, preiskav dihalnih testov urea ter 335 storitev diagnostične hematologije, en mobilni paliativni tim ter vstopne triažne točke pri 28 izvajalcih. Bolnišnična zdravstvena oskrba na sekundarni in terciarni ravni predstavlja strokovno, tehnološko in organizacijsko zahtevnejše storitve diagnosticiranja, zdravljenja, medicinske rehabilitacije ter zdravstvene nege, ki jih glede na zdravstveno stanje pacienta ni mogoče opraviti v osnovni ali ambulantni specialistični dejavnosti oziroma v zdraviliščih. Izvaja jo skupno 10 splošnih in 10 specialnih bolnišnic, 8 zasebnih izvajalcev, na terciarni ravni pa še 6 klinik oziroma inštitutov. Dejavnost se izvaja v kar 43 vrstah zdravstvenih dejavnosti (specialnosti), ki so podrobneje opredeljene na desetih podvrstah zdravstvene dejavnosti. Na terciarni ravni se izvaja najvišja izvedenska raven zdravstvene oskrbe ter raziskovanja, razvojni projekti, uveljavljanje in prenos novih znanj na druge zdravstvene sodelavce. Na tej ravni se zagotavlja tudi izdaja mnenj pristojnih klinik (inštitutov) v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini. Terciarno dejavnost opravljajo le klinike in inštituti, ki jih je imenovalo MZ. Bolnišnična oskrba se lahko izvaja v obliki hospitalizacije (pacient je sprejet na oddelek čez noč za en dan ali več), kot enodnevna obravnava ali pa kot dolgotrajna dnevna obravnava (pacient več dni prihaja v bolnišnico, kjer ga praviloma obravnavajo več kot 4 ure, vendar ne čez noč), npr. kemoterapija. V ceno obravnave so vključeni celotni stroški zdravljenja, večina zdravil (razen zdravil s Seznama B, ki se plačajo posebej), nastanitev in prehrana ter pripomočki, ki so potrebni v času zdravljenja. Posebej se v skladu z Dogovorom plačuje ločeno zaračunljivi material za testiranje na bolnišnične okužbe in testiranja na okužbo z virusom SARS-CoV-2. Planiranje in financiranje programov v tej dejavnosti je različno. Akutna obravnava je zdravstvena oskrba, ki vključuje diagnosticiranje bolezenskega stanja, vse oblike zdravljenja ter rehabilitacijo. Razdeljena je na 4 osnovne obračunske modele: akutna bolnišnična obravnava skupin primerljivih primerov (v nadaljnjem besedilu SPP), kjer je obračunska enota utež, transplantacija, psihiatrična obravnava in rehabilitacija, kjer je obračunska enota največkrat primer. Posebej se planira in financira tudi program stimulacije globokih možganskih jeder, nevromodulacijski program ter oploditve z biomedicinsko pomočjo, pri katerih cena primera krije stroške večmesečnega zdravljenja, diagnosticiranja in terapije, ki nastanejo od vstopu ženske v postopek zunajtelesne oploditve do same oploditve, vključno s hranjenjem zarodkov. 48 Tabela 21. Število hospitalizacij v bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni po vrstah in trajanju obravnav v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Obravnave Število obravnav (primerov storitev): akutne obravnave neakutne in druge obravnave Dnevi bolnišničnega zdravljenja: akutne obravnave neakutne in druge obravnave Povprečno trajanje akutnih obravnav (3=2.1/1.1.) 7,0 6,8 6,7 4. Povprečno trajanje neakutnih obravnav (4=2.2/1.2) 15,9 14,5 18,9 Opombe: 1 Akutna bolnišnična obravnava SPP, transplantacija, bolnišnična rehabilitacija, bolnišnična psihiatrija, druge akutne obravnave. 2 Zdravstvena nega, paliativna oskrba, podaljšano bolnišnično zdravljenje, obravnava invalidne mladine, spremstva otroka v bolnišnici. Vir: podatki ZZZS.

49 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Določene storitve, ki so bile nekdaj sestavni del akutnih bolnišničnih obravnav, se danes izvajajo tudi v okviru ambulantne obravnave. Gre praviloma za enkratne ali ponavljajoče se posege, ki največkrat trajajo manj od 4 ur: npr. operacija sive mrene, operacija karpalnega kanala, operacija kile, operacija krčnih žil, ginekološki posegi npr. medikamentni splav, histeroskopska operacija, kemoterapija. Neakutna bolnišnična obravnava je zdravstvena oskrba po končani akutni bolnišnični obravnavi, ko iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. V neakutno bolnišnično obravnavo se lahko sprejmejo bolniki, pri katerih je zaključeno diagnosticiranje bolezenskega stanja, zaradi katerega so bili sprejeti v akutno bolnišnično obravnavo, uvedena ustrezna terapija in določena rehabilitacija. Za neakutno obravnavo se šteje zdravstvena nega, paliativna oskrba ter podaljšano bolnišnično zdravljenje, za katere skupaj velja enoten obračunski model z obračunsko enoto medicinsko oskrbni dan. Med druge bolnišnične obravnave uvrščamo programe za invalidne otroke in mladino, doječe matere oziroma sobivanje staršev ob hospitaliziranem otroku, ki se planirajo in financirajo z različnimi obračunskimi enotami. V letu 2020 se je skupno število obravnav glede na leto 2019 zmanjšalo za skoraj (15 %) in je znašalo , od tega je bilo akutnih obravnav skoraj 93 % (88 % samo SPP), ostalo pa so bile neakutne in druge obravnave, kot je razvidno iz Tabele 21. Največje zmanjšanje gre pripisati akutni obravnavi po modelu SPP (več kot oziroma 13 %), drugim obravnavam (sobivanje enega od staršev ob otroku oziroma 29 %) in psihiatriji (2.592 oziroma 20 %). Povprečno trajanje obravnave je bilo najdaljše v neakutni in drugih obravnavah (18,9 dni), ki se Tabela 22. Realizacija skupin primerljivih primerov v Sloveniji v letu Izvajalci Število primerov Število uteži Povprečno število uteži na primer SB Celje ,85 1,6898 SB Izola ,31 1,5810 B Sežana ,65 1,7030 BŽBP Postojna ,59 1,0149 OB Valdoltra ,23 2,8717 SB Jesenice ,80 1,5299 BGP Kranj ,74 0,9306 B Golnik ,27 1,3185 SB Brežice ,68 1,2770 SB Trbovlje ,71 1,4792 UKC Maribor ,85 1,9877 SB Ptuj ,44 1,3513 SB Murska Sobota ,42 1,5615 SB Nova Gorica ,62 1,5944 SB Novo mesto ,80 1,5402 SB Slovenj Gradec ,84 1,5401 B Topolšica ,45 1,7294 UKC Ljubljana ,35 1,9349 Onkološki inštitut ,31 1,0587 Kirurgija Bitenc ,87 2,1812 KS Rožna dolina ,47 1,3192 MC Medicor ,23 3,0450 Iatros ,22 0,5841 Estetika Fabjan ,53 0,7152 KC Toš ,78 1,0030 KKZD ,73 2,7991 Arbor Mea ,09 1,3802 SKUPAJ ,83 1,7017 Vir: podatki ZZZS. 49

50 Tabela 23. Seznam 20 najpogosteje obračunanih skupin primerljivih primerov v letu Zap. št. Šifra Skupine primerljivih primerov Utež Število primerov 1 O60D Vaginalni porod brez zapletenih diagnoz 0, ,19 2 R63Z Kemoterapija 0, ,99 3 I18Z Posegi na kolenu 1, ,92 4 E62A Infekcije / vnetja dihal s katastrofalnimi spremljajočimi bolezenskimi stanji ali zapleti 2, ,57 5 Z64B Ostali dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje (starost < 80) 0, ,04 6 E62B Infekcije / vnetja dihal z resnimi ali zmernimi spremljajočimi bolezenskimi stanji ali zapleti 1, ,00 7 F42B Okvare obtočil brez akutnega miokardnega infarkta z invazivnimi srčnimi preiskavami brez zapletene diagnoze ali posega Število uteži 0, ,54 8 N09Z Konizacija in posegi na nožnici, materničnem vratu in zunanjem spolovilu 0, ,24 9 N07Z Ostali posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi ne malignih tvorb 0, ,60 10 O60B Vaginalni porod z resnimi zapletenimi diagnozami, 1, ,89 11 H04B Holecistektomija brez zaprtega CDE brez katastrofalnih ali resnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov 1, ,38 12 G09Z Posegi pri ingvinalni in femoralni kili (starost > 0) 0, ,18 13 I03C Zamenjava kolka brez katastrofalnih ali resnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov 4, ,20 14 R61B 15 P67C Limfom in neakutna levkemija brez katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov Novorojenček, teža ob sprejemu > 2499 g brez pomembnih posegov v operacijski dvorani z drugimi težavami 1, ,80 1, ,46 16 R61C Limfom in neakutna levkemija, dnevna obravnava 0, ,50 17 I04B Zamenjava kolenskega sklepa in ponovna namestitev brez katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov 4, ,20 18 F62A Odpoved srca in šok s katastrofalnimi spremljajočimi bolezenskimi stanji ali zapleti 2, ,42 19 F62B Odpoved srca in šok brez katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov 1, ,04 20 F20Z Ligacija in flebeksajreza ven (t. i. stripping) 0, ,10 Vir: podatki ZZZS. je glede na leto 2019 povečalo za 4 dni, predvidoma zaradi zdravljenja bolezni covid-19, trajanje akutnih obravnav pa se skorajda ni spremenilo. Največji delež storitev (38 %) je bil izveden za starostno skupino nad 65 let in se glede na leto 2019 ni bistveno povečal, je pa za to starostno skupino značilno, da število obravnav vsako leto postopoma vztrajno narašča, podobno kot v specialistični ambulantni dejavnosti. Realizacija akutnih obravnav po modelu SPP v letu 2020 po slovenskih bolnišnicah in zasebnih izvajalcih je razvidna iz Tabele 22. V primerjavi z letom 2019 se je število primerov znižalo za več kot se je število uteži, tako da je povprečna utež na primer, ki predstavlja povprečno zahtevnost primera, z 1,60 v letu 2019 narasla na kar 1,70 v letu Če povprečno zahteven primer na ravni Slovenije iz leta 2019 in 2020 vrednotimo po ceni iz leta 2020, bi vrednost primera v letu 2020 znašala 2.295,20 evra oziroma 135,14 evrov več kot v letu 2019 (v to ceno niso všteta sredstva za terciar, ker so po izvajalcih različna). Na povprečno ceno primera so najbolj vplivali najpogosteje obračunani primeri SPP, ki so razvidni iz Tabele 23. V letu 2020 so bile izvedene naslednje planirane širitve zmogljivosti izvajalcev v bolnišnični dejavnosti: 150 primerov perkutanih implantacij aortnih zaklopk (TAVI), dni zdravstvene nege in paliativne oskrbe, 23 primerov endoproteze gležnja, zagotovljena pa so bila tudi dodatna sredstva za financiranje inovativnih zdravil, ki še niso razvrščena na obstoječe sezname zdravil, ter še nekateri drugi manjši programi. Dostopnost do storitev ambulantne specialistične in bolnišnične dejavnosti se v letu 2020, predvsem zaradi zastojev pri izvajanju programov zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19, ni izboljšala. Podatke o čakalnih dobah in številu čakajočih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu NIJZ) za storitev, od tega je za 618 storitev zavarovanim osebam omogočena uporaba sistema enaročanje. Podatki o čakalnih dobah so objavljeni na spletni strani NIJZ in na spletnih straneh izvajalcev zdravstvenih storitev. Za izbranih 50

51 Tabela 24. Čakalne dobe za izbrane storitve oziroma programe. Storitev / ambulanta Prvi termin redno Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Povprečna čakalna doba Indeks Storitev / ambulanta 25 vrst zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na prve preglede in 379 diagnostično-terapevtskih storitev, NIJZ pripravlja redna obdobna poročila. Tabela 24 prikazuje primerjavo povprečnih čakalnih dob (v dnevih) za izbranih 56 storitev na dan in ter prvi možni termin za stopnjo nujnosti»redno«na dan Na ta dan se je v primerjavi z pričakovana čakalna doba skrajšala pri 20 storitvah, pri 36 pa se je podaljšala. Dopustne čakalne dobe so bile najbolj presežene pri storitvah: lažji posegi v ORL in maksilofacialni kirurgiji v lokalni anesteziji, druge operacije na arterijah, MRI trebušnih organov s KS, MRI vratu brez KS, PTA (perkutana transluminalna angioplastika), urološki pregled prvi, CT srca prikaz kalcinacij, operacija hrbtenice dekompresija, endoproteza gležnja, MRI glave brez KS. Prvi termin redno v dnevih Povprečna čakalna doba Dermatološki pregled prvi 131,4 238,1 229,6 103,7 MRI vratu brez KS 125,9 140,6 101,5 138,5 Kardiološki pregled prvi 158,4 165,6 170,8 97,0 MRI vratu s KS 128,2 191,5 176,6 108,4 Nevrološki pregled prvi 159,6 132,4 160,3 82,6 MRI srca prikaz funkcije brez KS 137,2 159,6 128,2 124,5 Ortopedski pregled prvi 84,4 193,5 171,3 113,0 MRI trebušnih organov s KS 130,9 149,8 93,9 159,5 Psihiatrični pregled prvi 64,7 84,2 103,3 81,5 Operacija karpalnega kanala 111,5 147,5 118,7 124,3 Revmatološki pregled prvi 502,5 432,0 351,8 122,8 Operacija nožnega palca (hallux valgus) Indeks 608,1 1067,3 1132,9 94,2 Urološki pregled prvi 189,1 178,6 136,5 130,8 Operacija sive mrene (katarakta) 196,2 212,3 187,8 113,0 Diabetološki pregled prvi 36,6 93,4 94,3 99,0 Operacija ščitnice in obščitnice 64,5 602,2 718,2 83,8 Okulistični pregled zaradi očal prvi 92,9 144,2 123,0 117,2 Operacije kile 99,3 255,5 228,0 112,1 Ginekološki pregled (razen pregled nosečnic) na sekundarni ravni prvi 22,9 89,8 96,6 93,0 Operacije krčnih žil 423,8 734,6 749,8 98,0 Oromaksilofacialni pregled prvi 214,6 220,0 222,2 99,0 Menjava srčne zaklopke 200,0 427,2 364,7 117,1 Angiografija (brez koronarne angiografije) 64,7 52,9 157,5 33,6 Operacija abdominalne aorte (anevrizma ali okluzija) 99,8 212,8 225,8 94,2 Endoproteza gležnja 151,5 243,9 193,6 126,0 Operacije žolčnih kamnov 114,5 270,8 234,0 115,7 Endoproteza kolena 384,5 583,7 498,4 117,1 Ortopedska operacija rame 242,4 268,1 314,2 85,3 Endoproteza kolka delna (PEP) / totalna (TEP) 335,3 477,4 395,7 120,6 Operacija hrbtenice dekompersija 262,8 569,9 447,0 127,5 CT vratu s KS 32,5 58,3 85,5 117,1 Operacija hrbtenice spondilodeza 481,0 1013,2 911,0 111,2 CT artrografija rame brez KS 41,3 34,6 36,3 120,6 Drugi posegi v ustih, na nebu in jeziku CT trebušnih organov brez KS 62,2 65,1 76,0 85,7 PTA (perkutana transluminalna angioplastika) 154,8 138,3 123,6 111,9 46,6 110,6 84,4 131,0 CT glave brez KS 38,3 62,0 58,7 105,6 RTG glave 13,8 40,5 45,1 89,8 CT srca prikaz kalcinacij 176,0 279,8 219,2 127,6 RTG celotne hrbtenice 13,6 39,8 43,2 92,1 Druge operacije na arterijah 36,0 138,6 71,1 194,9 RTG PC 10,3 137,7 135,9 101,3 Elektroencefalografija (EEG) 51,5 162,6 179,8 90,4 Sklerozacija krčnih žil 295,2 505,6 440,0 114,9 Koronarna angiografija 102,6 134,4 126,5 106,2 Ultrazvočni pregled dojk obojestransko 82,9 293,6 238,8 122,9 Lažji posegi v ORL in maksilofacialni kirurgiji v lokalni anesteziji Mamografija (vključuje odčitavanje slike, izključuje prevenitvno presejanje) 43,0 220,5 73,2 301,2 Ultrazvočni pregled dojk enostranski 68,6 185,5 149,3 124,2 31,8 133,7 226,8 59,0 Ultrazvočni pregled mehkih tkiv 154,1 139,1 159,8 87,0 MRI celotne hrbtenice 140,8 152,0 173,1 87,8 Ultrazvočni pregled vratu 149,1 173,8 143,3 121,3 MRI glave brez KS 109,2 178,4 142,6 125,1 UsmerjenI ultrazvočni pregled srca 124,4 247,6 233,0 106,3 MRI glave s KS 108,3 262,7 216,8 121,2 Ultrazvočni pregled vratnih žil 135,5 165,7 174,7 94,8 Vir: poročilo NIJZ.

52 Po poročanju NIJZ je nad dopustno čakalno dobo na dan čakalo oziroma 37,1 % vseh čakajočih na storitve, vključene v poročilo, kar je manj kot na dan , ko je bilo čakajočih nad dopustno čakalno dobo Ocenjujemo, da je to posledica sprejetih ukrepov zaradi epidemije covida-19, ki so vplivali na pomembno zmanjšanje števila obravnavanih bolnikov na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Zato podatek ne kaže dejanskega stanja na tem področju. Zaradi epidemije ZZZS v letu 2020 ni opravljal nadzorov nad vodenjem čakalnih seznamov. Septembra in oktobra 2020 se je izvajalo okrepljeno spremljanje pogodb z izvajalci na primarni ravni, saj se je zaznavala izredno slaba dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev na primarni ravni. Izvajali so se nadzori na terenu, telefonsko preverjanje odzivnosti ambulant, z nekaterimi izvajalci so se opravili tudi sestanki zaradi iskanja rešitev za prilagoditev organizacije dela pri izvajalcih tako, da bo tudi v času epidemije dostopnost, zlasti do izbranih osebnih zdravnikov, zadovoljiva. Tabela 25. Delež načrtovanih prospektivnih programov v planu akutne bolnišnične obravnave v letu Naziv vrste programa Plan primerov Celotna realizacija primerov Indeks realizacije glede na plan Plačana realizacija primerov do plana Plačilo presežka realizacije primerov nad planom SKUPAJ plačana realizacija primerov Indeks plačane realizacije primerov glede na plan 1 2 3=2/ =4+5 7=6/1 I Skupaj program, plačan po realizaciji (1 13) , ,2 1. Operacija ušes, nosu, ust in grla , ,2 2. Kirurški posegi na srcu in/ali pripadajočih velikih žilah pri odprtem prsnem košu 3. Perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah , , , ,7 4. Koronarografija , ,1 5. Ortopedska operacija rame , ,1 6. Operacija golše , ,2 7. Operacija hrbtenice , ,4 8. Operacija prostate , ,2 9. Porod , ,2 10. Splav , ,2 11. Operacija na stopalu hallux valgus , ,6 12. Kirurško zdravljenje rakave bolezni , ,8 13. Zdravljenje možganske kapi , ,5 II Skupaj program, plačan za 15 % preseganja (14 26) , ,4 14. Operacija na ožilju arterije in vene , ,7 15. Operacija na ožilju krčne žile , ,3 16. Angiografija , ,9 17. Operacija kile , ,3 18. Operacija žolčnih kamnov , ,8 19. Endoproteza kolka , ,0 20. Endoproteza kolena , ,1 21. Artroskopska operacija , ,0 22. Endoproteza gležnja , ,5 23. Operacija karpalnega kanala , ,9 24. Operacija morbidne (bolezenske) debelosti , ,0 25. Odstranitev osteosintetskega materiala , ,6 25. Operacija ženske stresne inkontinence , ,6 SKUPAJ VSI PROGRAMI (I+II) , ,9 Vir: podatki ZZZS. 52

53 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS s strateškim nakupovanjem storitev že vrsto let spodbuja izvajalce k prednostni obravnavi določenih storitev za skrajšanje čakalnih dob, s tem pa tudi na zmanjšanje bolniške odsotnosti z dela, predvsem pa ugodno vpliva na zdravje in izboljšuje kakovost življenja. V letu 2020 se je ZZZS uspel dogovoriti za plačilo vseh opravljenih ortopedskih operacij rame in hrbtenice, saj tovrstne storitve praviloma potrebuje še delovno aktivna populacija. Zaradi dolgih čakalnih dob se je dodatno proti koncu leta 2020, po predlogu Ministrstva za zdravje z Aneksom št. 1 k Dogovoru, spremenila metodologija planiranja obsega prospektivnega programa in programa v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. Ta je omogočila povečanje programa v bolnišnični dejavnosti že v letu 2020 za skoraj primerov (16 %). Na podlagi novega plana, ki je razviden iz Tabele 25, obseg prospektivnega programa pomeni že 34 % programa akutne bolnišnične obravnave. Kljub plačilu nekaterih programov po realizaciji in kljub povečanju programov zaradi novega načina planiranja, je bilo realiziranega le okoli tri četrtine programa. Razlog za tako nizko realizacijo lahko v veliki meri pripišemo tako prvemu, spomladanskemu valu epidemije covida-19, ko je zdravstveni sistem za nekaj časa»obstal«, in drugemu, jesenskemu valu epidemije, ko so se prednostno iskale zmogljivosti za obravnavo bolnikov s covidom-19, kot tudi dejstvu, da povečanje plana ob koncu leta ni učinkovalo na izvedbo programa. Program, za katerega je bilo dogovorjeno plačilo po realizaciji, je bil realiziran 80-odstotno, program, plačan do plana, pa 66 %. Program je bil v celoti dosežen in celo presežen pri ortopedskih operacijah rame, pri kirurškem zdravljenju rakave bolezni ter operacijah ženske stresne inkontinence. Manj kot polovico plana je bilo izvedenega pri operacijah golše, operacijah prostate, operacijah na stopalu hallux valgus in operacijah na ožilju krčne žile. V letu 2020 se je nadaljeval upad porodov (529 manj oziroma 2,8 % manj glede na preteklo leto), prav tako je bilo 398 splavov manj kot v prejšnjem letu, izvedenih je bilo tudi postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo oziroma za 540 manj kot v predhodnem letu. Nekatere od storitev prospektivnega programa se glede na medicinske indikacije ločeno planirajo in izvajajo tudi v ambulantni specialistični dejavnosti kot celostne obravnave (običajno je v ceno poleg posega vključen tudi pregled pred in po posegu). Te storitve se planirajo v obsegu več kot primerov (4.318 operacij karpalnega kanala, operacij krčnih žil, medikamentni splav, ostalo pa še operacije kile, ortopedske operacije rame in terapevtske artroskopije), kar skupaj s sivimi mrenami (18.434) pomeni več kot posegov. Tovrstni posegi so enostavnejši od posegov v bolnišnični dejavnosti in jih lahko na dan opravijo več. Spodbujanje k večji realizaciji tovrstnih posegov bo nadalje prispevalo k hitrejši odpravi dolgih čakalnih dob in zato k učinkovitejši rabi sredstev ZZZS. V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, za katero je veljalo plačilo preseganja plana točk do 10 % in dodatno 20 % plačilo za vsak presežni pregled, skupni plan točk ni bil presežen, prav tako ne plan prvih pregledov. Izvajalci, ki so minimalni plan števila prvih pregledov vseeno presegli, so opravili več pregledov oziroma so svoj plan presegli za 38 %, iz tega naslova pa prejeli dodatno točko, ovrednoteno po povprečni ceni prvega pregleda. Spodbude so bile uvedene z Aneksom št. 1 k Dogovoru in so veljale za nazaj. Večji učinek spodbud je moč doseči le, če so znane v naprej in z njihovo veljavnostjo za naprej. Za to si bo ZZZS še naprej prizadeval Novosti pri obračunu storitev ZZZS je v letu 2020 v sodelovanju s stroko pripravil štiri nove modele plačevanja ambulantne specialistične dejavnosti, in sicer na področju molekularne genetske diagnostike v onkologiji, klinične genetike, revmatologije in otorinolaringologije. Prvi trije modeli so bili v letu 2020 izpeljani, zadnji pa čaka na odločitev Vlade RS v okviru spornih vprašanj za Splošni dogovor za pogodbeno leto V model klinične genetike se vključujejo nove tehnologije, ki so posledica hitro napredujoče znanosti v medicinski genetiki. Klinična in laboratorijska genetika je nujna za potrditev prisotnosti genetske bolezni, za predsimptomatsko oceno verjetnosti razvoja določene bolezni in za ugotavljanje prenašalstva. Molekularnogenetska diagnostika na področju onkologije pa je nepogrešljiva za opredelitev diagnostičnih ter napovednih dejavnikov za izbiro in izvajanje najustreznejšega zdravljenja s tarčnimi zdravili. Z modeloma plačevanja revmatolo- 53

54 ških in otorinolaringoloških storitev pa ZZZS izvajalce spodbuja k skrajševanju čakalnih dob in zmanjševanju števila čakajočih na prve preglede. ZZZS je v sodelovanju z razširjenimi strokovnimi kolegiji opredelil in v jeseni 2020 uvedel storitve za obračun dela s pacienti na daljavo na ravni ambulantnih specialističnih dejavnosti. S pojavom epidemije covida-19 se je namreč tveganje za poslabšanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev in s tem njihovega zdravja povečalo. Zato je ZZZS opredelil možnost, da se v primeru, ko zdravstveni delavec strokovno presodi, da je zdravstveno stanje pacienta primerno za obravnavo na daljavo, tako z vidika patologije kot zmožnosti pacienta, da pri tem sodeluje, lahko obravnava tudi izvede na daljavo in opravljeno delo obračuna. Te storitve bodo omogočile obračun opravljenega dela na daljavo tudi v času, ko epidemije in ukrepov za njeno obvladovanje ne bo več, bodo pa zdravstveni delavci ocenili, da je obravnava na daljavo za paciente, ki so tega zmožni, lahko enako kakovostna in varna kot obravnava v osebnem stiku. Nove storitve so bile v letu 2020 uvedene tudi na področju radiološke diagnostike (ultrazvočni pregledi, magnetnoresonančno slikanje in računalniška tomografija) za vzpostavitev preglednejšega obračuna in evidence opravljenih specifičnih radioloških preiskav. Na področju specialističnega zobozdravstva je ZZZS prenovil model plačevanja implantoloških storitev, ki je bil uveden v letu 2019, ko se je nova pravica iz OZZ tudi uveljavila Nega v socialnih zavodih Skupna vrednost programov, ki se je, v skladu s pogodbami z izvajalci zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje, plačevala iz OZZ, znaša evrov, kar predstavlja 10,55 % več kot v letu V primerjavi z vsemi odhodki ZZZS za zdravstvene storitve je to 7 %. Na osnovi Dogovora in pogodb z izvajalci se letni obseg in vrednost storitev planirata in obračunavata na osnovi standardiziranih vrst neg, ki zajemajo oskrbovanje lažjih, zmernih in težjih kroničnih bolnikov, ki potrebujejo stalno nego. Za vsako vrsto nege je na osnovi standardov in normativov določena kadrovska sestava tima za izvajanje nege. Kakovost in raven zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje sta odvisna od tima, ki izvaja pomoč in oskrbo za zavarovane osebe (sestavljajo ga strokovni profili, kot so diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki, fizioterapevti, delovni terapevti, bolničarji negovalci in strežnice), in zdravnika, ki spremlja stanje kroničnih bolnikov in izvaja določeno zdravljenje. Glede na zdravstveno stanje oskrbovancev, zlasti v domovih za starejše, se kaže potreba po zagotovitvi večjega števila negovalnega kadra, kar zaenkrat še ni razrešeno. V letu 2020 je imel ZZZS pogodbo s 126 izvajalci zdravstvene nege oziroma socialnovarstvenimi zavodi in zavodi za usposabljanje in to za skupno mest. Zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, so socialnovarstveni zavodi in zavodi za usposabljanje prilagodili svoje delovanje. Vzpostavili so sive in rdeče cone za bivanje oskrbovancev, hkrati pa so se soočali s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra. V času spomladanskega vala epidemije dnevnega varstva niso smeli izvajati. Z Dogovorom 2020 je bilo opredeljenih dodatnih 96 mest v domovih za starejše pri 9 izvajalcih ter 36 mest pri 2 izvajalcih rehabilitacije po pridobljeni možganski poškodbi. V letu 2020 so domovi za starejše sprejeli nekaj več kot novih oskrbovancev, konec leta pa so imeli, zaradi epidemije, okoli nezasedenih postelj. 54 Tabela 26. Število realiziranih dni zdravstvene nege po vrstah nege v socialnih zavodih v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Obravnave Zdravstvena nega število (skupaj) Vir: podatki ZZZS. nega I nega II nega III nega IV

55 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Zaradi neizpeljane reforme oziroma odsotnosti celovitega sistema za dolgotrajno oskrbo, ki bi omogočal izvajanje različnih vrst formalne (institucionalna oskrba in oskrba na domu) in tudi neformalne oskrbe (pomoč svojcev, prijateljev, sosedov idr.), se dolgotrajna oskrba v Sloveniji izvaja predvsem kot institucionalna oskrba. Ker se je zaradi čakanja na celovito reformo v zadnjih letih skorajda povsem ustavila izgradnja institucionalnih zmogljivosti, se je znatno povečala tudi čakalna doba za sprejem v socialnovarstvene zavode. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je na dan čakalo na sprejem aktualnih prosilcev, medtem ko je bilo vseh prošenj Zagotavljanje zdravil Izbrani podatki o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene (v nadaljnjem besedilu: živila), ki so bili izdani na recept v breme OZZ v letu 2020, so prikazani v Tabeli 27. Število predpisanih receptov (izdaj) na prebivalca je bilo 8,35. V primerjavi z letom 2019 se je zmanjšalo za 1,4 %. Poraba zdravil, merjena v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), se je zvišala za 3,1 %. Vsaj en t. i. zeleni recept je prejelo (69,6 %) prebivalcev. Poraba zdravil na posameznika, ki je prejel zdravilo, se je povečala za kar 7,9 %, v zadnjih 5 letih pa povprečno za 2,9 % letno. Ta podatka kažeta, da se poraba zdravil na recept vztrajno povečuje, kar je posledica daljše življenjske dobe populacije, ki prejema zdravila, in intenzivnejšega zdravljenja bolezni z vse več zdravili. Ob vseh aktivnostih, ki jih ZZZS vodi na tem področju, ocenjujemo, da je strateški cilj upočasnitve trenda naraščanja števila predpisanih receptov na prebivalca dosežen, a se poraba zdra- Tabela 27. Zdravila, predpisana na recept in izdana, v letih 2019 in /2019 Št. razvrščenih zdravil za ambulantno predpisovanje (št. učinkovin) 3100 (797) 3059 (809) 98,7 (101,5) Št. razvrščenih zdravil na pozitivni listi (št. učinkovin) 2047 (570) 2041 (592) 99,7 (103,9) Št. razvrščenih zdravil na vmesni listi (št. učinkovin) 1053 (227) 1018 (231) 96,7 (101,8) Št. predpisanih zdravil za ambulantno predpisovanje (št. učinkovin) 2698 (752) 2726 (778) 101,0 (103,5) Št. predpisanih zdravil na pozitivni listi (št. učinkovin) 1766 (529) 1800 (566) 101,9 (107,0) Št. predpisanih zdravil na vmesni listi (št. učinkovin) 932 (224) 926 (226) 99,4 (100,9) Skupno število predpisanih receptov v breme OZZ ,1 Št. receptov 1 s pozitivne liste (delež v %) (53,4) (52,2) 97,0 (97,8) Št. receptov 1 z vmesne liste (delež v %) (46,6) (47,8) 101,6 (102,6) Število receptov 1 na prebivalca 3 8,47 8,35 98,6 Št. pakiranj na prebivalca 3 18,99 18,52 97,5 Poraba zdravil (v definiranih dnevnih odmerkih) ,1 Celotni izdatki za zdravila na zeleni in beli recept 4 (v evrih) ,8 Celotni izdatki za zdravila, izdana na zeleni recept (v evrih; OZZ in PZZ) ,1 Izdatki obveznega zavarovanja za zdravila 5 (v evrih) ,9 Izdatki za zdravila na zeleni recept na prebivalca (OZZ in PZZ) 3 255,30 267,02 104,6 Izdatki obveznega zavarovanja za zdravila na prebivalca 3 161,64 171,88 106,3 Povprečna vrednost Rp 1 s pozitivne liste 2 39,42 42,73 108,4 z vmesne liste 19,54 20,24 103,6 Celotni izdatki za magistralna zdravila, izdana na zeleni recept ,1 (v evrih; OZZ in PZZ) 5 Število zavarovancev, ki jim je bilo predpisano vsaj eno zdravilo na recept v breme OZZ Število zavarovancev, ki jim je bil predpisan obnovljivi recept (delež zavarovancev v % glede na vse prejemnike zdravil) , (41,5) (44,2) 101,9 (106,5) Število izdaj na obnovljivi recept 1 (delež v % glede na vse recepte) (32,0) (34,5) 105,8 (107,8) Opombe: Vir: podatki ZZZS. 1 pri štetju receptov niso upoštevane delne izdaje, pri obnovljivih receptih pa so upoštevane tudi ponovitve, 2 skupaj z magistralnimi zdravili brez dodeljene šifre, 3 stanje prebivalcev na dan oziroma , 4 vrednost obveznega in prostovoljnih zavarovanj ter samoplačniških (belih) receptov, 5 vrednost zdravil in lekarniške dejavnosti, izdanih v letu 2018 oziroma 2019, 6 definirani dnevni odmerek (DDD po WHO) je za posamezno zdravilo v letu 2019 lahko drugačen kot za leto 2018; podatek je izračunan na podlagi veljavnih DDD v letu 2019, zato se podatek za leto 2018 lahko razlikuje od podatka, objavljenega v Poslovnem poročilu za leto

56 vil, merjena v definiranih dnevnih odmerkih, kljub temu povečuje. Negativna stran povečane porabe zdravil se kaže v neracionalnem vzporednem predpisovanju več zdravil polifarmakoterapiji, ki je deležna posebne pozornosti v programu farmacevtov svetovalcev. Podatki o polifarmakoterapiji so vključeni tudi v kazalce kakovosti predpisovanja za zdravnike splošne/ družinske medicine Odhodki za zdravila Glede na finančne podatke, ki zajemajo tudi plačila ZZZS lekarnam v letu 2020 in izjemna povračila zavarovanim osebam, so znašali odhodki OZZ za zdravila in živila evrov, kar predstavlja 11,6 % odhodkov ZZZS. Odhodki za zdravila so se glede na leto pred tem povečali za 15,3 % in so bili 0,9 % nad replaniranim finančnim načrtom. Petletno povprečje ( ) nominalne rasti je znašalo 6,8 % letno, realne rasti pa 5,9 % letno. Izdatki za razvrščena živila so znašali evrov, kar je 5,6 % več kot v preteklem letu. Rast odhodkov zrcali povečanje porabe že uvedenih zdravil in uvajanje novih dragih zdravil, zlasti tistih, namenjenih zdravljenju bolezni, ki so v celoti krita iz obveznega zavarovanja. Po drugi strani bi bila rast bistveno večja, če ne bi izvedli ukrepov na področju zdravil, kot so uvajanje terapevtskih skupin zdravil ter skupin medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, pogajanja za nižje cene originalnih zdravil z različnimi vrstami dogovorov s proizvajalci zdravil, razvrščanje novih generičnih in podobnih bioloških zdravil, ki prav zaradi nižjih cen in s tem nižjih stroškov zdravljenja omogočajo vključitev najnovejših zdravil na listo, ne nazadnje pa tudi nadzor nad predpisovanjem zdravil. ZZZS bolnišnicam ločeno financira draga zdravila s seznama bolnišničnih zdravil (Seznam B). Stroški ZZZS zanje so v letu 2020 znašali evrov, kar je 32,3 % več kot v letu Do tako velike rasti je prišlo zaradi bistvene širitve zdravljenja onkoloških in hemato-onkoloških bolnikov, zdravil za spinalno mišično atrofijo in zaradi širše porabe zdravil za druge hude bolezni. Na seznam A so uvrščena ampulirana in druga zdravila za zunajbolnišnično zdravljenje. Vanj so uvrščena zdravila, ki jih je treba aplicirati v zdravstveni ustanovi in ki jih izvajalci obračunavajo ZZZS kot ločeno zaračunljivi material. Stroški zanje so v letu 2020 znašali evrov, kar je 2,5 % manj kot v letu Izdatki za metadon in druga nadomestna zdravila v centrih za zdravljenje odvisnosti od drog so v letu 2020 znašali evrov, kar je 2,4 % več kot v letu ZZZS je v letu 2020 obravnaval vlog za kritje izdatkov za nerazvrščena zdravila, zdravila, kupljena v tujini, živila in za totalno parenteralno prehrano, kar je 0,6 % več kot v letu ,7 % vlog je bilo zavrnjenih. Na drugi stopnji je bilo obravnavanih 35 pritožb. Plačila za tako odobrena zdravila in živila so prikazana v Poglavju oziroma v Tabeli 41. Skupni odhodki OZZ za zdravila in živila, ki zajemajo izdajo na recepte, seznam B, seznam A, zdravila v centrih za odvisnosti in cepiva, so znašali evrov. To je 17,9 % več kot v letu Ob upoštevanju, da je ZZZS iz naslova sklenjenih dogovorov prejel evrov povrnjenih sredstev, kar je 30,3 % več kot v prejšnjem letu, pa ta porast znaša 17,3 % Razvrščanje zdravil na listo ZZZS je v letu 2020 prejel 195 vlog in pobud za razvrstitev zdravil na liste. Na listo zdravil za ambulantno predpisovanje je bilo razvrščenih 25 novih zdravil (16 v letu 2019) in 9 novih živil. Na seznam bolnišničnih zdravil je bilo razvrščenih 10 novih zdravil (5 v letu 2019), na seznam A 1 zdravilo. 9 vlog je bilo rešenih negativno. Na drugo stopnjo sta se pritožila dva predlagatelja: eden na 2 odločbi, drugi na eno. MZ je eno pritožbo zavrnilo, dve pa vrnilo v ponovno obravnavo Poraba dragih zdravil na recept ZZZS ob razvrstitvi zdravil na liste določi vsem novim dragim zdravilom omejitve predpisovanja, ki vsebujejo terapevtske indikacije, za katere je mogoče zdravilo predpisovati v breme OZZ. Prav tako določi klinike oziroma bolnišnice, kjer se ta zdravila lahko predpisujejo. O bolnikih, kandidatih za ta zdravila, odločajo strokovne komisije klinik in Onkološkega inštituta v skladu s kliničnimi merili in terapevtskimi smernicami. Po uvedbi zdravil se skrbno spremlja klinična učinkovitost in varnost, o vseh morebitnih neželenih učinkih pa se poroča v skladu s predpisi.

57 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja milijoni evrov ,4 88,7 95,8 101,9 103,1 119,2 132,3 146,6 169,9 181,1 202,5 draga zdravila (OZZ + PZZ) ostala zdravila (OZZ + PZZ) ,2 373,8 351,3 343,4 322,1 319,9 326,88 329,5 338,5 352,2 358,3 40 % 30 % 20 % 10 % delež izdatkov za draga zdravila v skupnih izdatkih za zdravila % Slika 11. Izdatki za razvrščena biološka in druga draga zdravila v primerjavi z izdatki za klasična zravila, predpisana na recept, v milijonih evrov v obdobju in delež izdatkov za draga zdravila v skupnih izdatkih. Mreža bolnišnic, v katerih se uvajajo nova zdravila ali nadaljuje na klinikah uvedeno zdravljenje, se širi. Takšen način uvajanja novih zdravil zagotavlja optimalno klinično in stroškovno učinkovitost, obenem pa se povečuje dostopnost do zdravljenja z dragimi zdravili. Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept narašča. Vse več onkoloških in bolnikov z drugimi hudimi boleznimi se lahko z novimi zdravili zdravi doma. Če se draga zdravila opredelijo po strošku zdravljenja, ki presega evrov letno na osebo, je znašal njihov delež v letu % (glej Sliko 11). Ta zdravila je v letu 2020 prejelo zavarovanih oseb (v letu oseb), povprečen strošek dragih zdravil na osebo pa je znašal evrov (8.326 evrov v letu 2019). Spremembe na področju zdravil kažejo, da gre razvoj v smeri ambulantnega zdravljenja z vse dražjimi zdravili, da se podaljšuje čas zdravljenja in preživetje bolnikov, izboljšuje pa se tudi njihova kakovost življenja. Poudariti pa je treba, da se velika večina novih zdravil krije v skladu z zakonom v celoti iz OZZ Obvladovanje stroškov za zdravila ZZZS sklepa za originalna zdravila krovne dogovore, s katerimi dosega povprečno za 9 % nižje cene od najvišjih dovoljenih. ZZZS sklepa tudi dogovore za vsako novo razvrščeno zdravilo, živilo ter za že razvrščena zdravila in živila. V letu 2020 je bilo sklenjenih 21 aneksov h krovnim dogovorom. Sklenjenih je bilo 146 novih dogovorov za posamezna zdravila in živila in 105 aneksov. Sklenjenih je bilo 12 dogovorov o sistemskem povračilu in 4 paketna povračila. V letu 2020 se je uvedla ena nova terapevtska skupina zdravil. Najvišje priznane vrednosti so se določale na dva meseca, razen v spomladanskem obdobju zaradi epidemije. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo se je s 142 skupin zdravil povečal na 149 in vsebuje zdravil (1.068 v letu 2019). Seznam terapevtskih skupin zdravil vsebuje 16 skupin in 519 zdravil Obnovljivi recept Možnost obnovljivega recepta se je uveljavila v letu 2009, od leta 2011 pa ga je mogoče predpisati za vsa zdravila, ki se uporabljajo za dolgotrajno jemanje ali za zdravljenje kroničnih ali ponavljajočih se motenj ali bolezni. Delež obnovljivih receptov se je povečal z 32 % v letu 2019 na 34,5 % (Tabela 27). Vsaj en obnovljivi recept je prejelo 44,2 % prejemnikov receptov Odgovorno predpisovanje V letu 2019 je ZZZS v skladu z Dogovorom zagotovil sredstva za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja po vsej Sloveniji, ki pa je zaradi epidemije potekal zelo okrnjeno. Osebni zdravniki imajo v veliko zdravstvenih domovih možnost, da napotijo pacienta v ambulanto farmacevta svetovalca za izvedbo farmakoterapijskega pregleda. Farmacevt svetovalec nato izda 57

58 mnenje (farmakoterapijski pregled) in ga pošlje osebnemu zdravniku, ki glede na svojo klinično presojo in v dogovoru s pacientom spremeni farmakoterapijo. Izmenjava znanja in izkušenj med osebnimi zdravniki in farmacevtom svetovalcem poteka tudi znotraj skupin za kakovost predpisovanja zdravil, ki se sestanejo 4-krat letno in razpravljajo o koristih in tveganjih zdravljenja z zdravili. Poleg splošne usmeritve v obravnavo bolnikov s polifarmakoterapijo, neprimernimi kombinacijami zdravil in k izbiri najprimernejših zdravil za starejše, se vsako leto nekatere skupine zdravil obravnavajo še posebej podrobno. V letu 2020 so bila to zdravila za sladkorno bolezen, za zdravljenje demence, prilagajanje odmerjanja pri okvari jeter in ledvic in zdravila za zdravljenje arterijske hipertenzije. Potrebo po tem programu kažejo podatki o polifarmakoterapiji (jemanje 5 ali več zdravil oziroma učinkovin). V letu 2019 (zadnji zbrani podatek) je imelo polifarmakoterapijo (med 5 in 9 zdravil) oseb ali 13,1 % slovenske populacije, kar je povečanje za 2 % glede na leto 2019, in hudo polifarmakoterapijo (10 in več zdravil) oseb ali 3,0 % populacije, kar je povečanje za 4 %. V letu 2020 je vsak prejemnik zdravil v povprečju prejemal 7,6 zdravila, kar je 0,4 % manj kot v letu ZZZS bo zato povečal aktivnost na tem področju, tudi glede na prekinitev izvajanja programa v nekaterih zdravstvenih domovih. Pri kakovosti predpisovanja zdravil si je ZZZS zastavil cilj, da se bo predpisano število antibiotikov, izraženo v DDD na 1000 prebivalcev na dan, znižalo. Poraba v letu 2020 se je glede na leto pred tem zmanjšala za 22,8 %, kar je največje zmanjšanje v zadnjem desetletju. K temu rezultatu so verjetno bistveno prispevali epidemiološki in drugi omejevalni ukrepi Zagotavljanje medicinskih pripomočkov Za zagotavljanje pravic zavarovanih oseb do MP in obvladovanje odhodkov v skladu z načrtovanimi sredstvi so bile v letu 2020 poleg odločanja o pravicah do MP, ki so v pristojnosti ZZZS (Poglavje 1.5.1), izvedene še številne druge aktivnosti. V prvi polovici leta je bilo največ aktivnosti na sistemski ravni povezanih z nalogami, ki so se nanašale na izvajanje novele Pravil OZZ ter na pravilnik, ki ureja seznam MP in izhodišča za cenovne standarde ter cene MP v breme OZZ. Predvsem obsežne so bile naloge v zvezi z izvajanjem širitve pravic, ki so stopile v veljavo s 1. junijem 2020 in so se nanašale na pravice zavarovanih oseb do MP pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča. Zavarovane osebe z inkontinenco (več kot 87 tisoč oseb prejme najmanj en MP v breme OZZ) imajo tako pravico do 4 kosov na dan oziroma v primerih določenih težkih zdravstvenih stanj do 5 kosov na dan. Poleg tega so se z navedeno spremembo uvedle še pravice do nekaterih novih MP pri inkontinenci (npr. mobilne hlačke). 1. junija 2020 je bila prav tako uvedena pomembna širitev na področju zdravljenja sladkorne bolezni, in sicer pravica do novega sodobnejšega načina merjenja sladkorja v medceličnini s senzorjem, ki omogoča merjenje v obdobju 14 dni. ZZZS je hkrati z aktivnostmi glede izvajanja novele Pravil OZZ izvajal tudi aktivnosti za vzpostavitev seznama MP na podlagi novega pravilnika in sprejetih osnovnih zahtev kakovosti za MP pri zdravljenju sladkorne bolezni, pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča ter pri kolostomi, ileostomi in urostomi. Tako je bil v marcu 2020 objavljen javni poziv za posredovanje pobud proizvajalcev oziroma njihovih zastopnikov za artikle, za katere bi potem ugotavljali izpolnjevanje sprejetih osnovnih zahtev kakovosti in drugih pogojev, določenih v pravilniku. Zaradi epidemije covida-19 so se te aktivnosti takrat začasno zaustavile in se potem nadaljevale v oktobru Zaradi epidemije se je spremenil tudi način zagotavljanja pravic zavarovanih oseb do MP tako v obdobju od marca do junija kot tudi od oktobra do konca leta Za nemoteno zagotavljanje pravic zavarovanih oseb do MP in hkrati upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 smo prilagodili postopke predpisovanja MP pri zdravnikih in predložitev naročilnic dobaviteljem. Za zavarovane osebe smo podaljšali veljavnost nekaterih pravic, ki so bile časovno omejene (npr. MP pri izposoji) in omogočili posebne prevzeme MP. V drugi polovici leta smo se lotili priprave naslednje novele Pravil OZZ in hkrati povezanega akta, ki določa zdravstvena stanja in druge pogoje za upravičenost do MP v breme OZZ. Oba akta prinašata določene spremembe obsega pravic zavarovanih oseb in na področju razbre- 58

59 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 28. Število naročilnic, na podlagi katerih so bili izdani in izposojeni medicinski pripomočki, po skupinah medicinskih pripomočkov v letih 2019 in 2020 Šifra skupine MP Naziv skupine medicinskih pripomočkov Število vseh izdanih naročilnic Število izdanih obnovljivih naročilnic v vseh naročilnicah menitev, tako pri predpisovanju MP kot tudi pri uveljavljanju njihov pravic s strani zavarovanih oseb. Število vseh izdanih naročilnic za MP v letu 2020 in število izdanih obnovljivih naročilnic (v skupinah, za katere je bila uvedena v letu 2014), je razvidno iz Tabele 28. Povečuje se delež izdanih obnovljivih naročilnic glede na število vseh izdanih naročilnic (v letu 2019 je bil delež 10,86 %, v letu 2020 pa 11,84 %). Do povečanja števila naročilnic v posameznih skupinah MP, v katerih se ti lahko predpisujejo na obnovljivo naročilnico, je prišlo samo v skupinah MP pri sladkorni bolezni (v letu 2019 je znašal 25,60 %, v letu 2020 pa se je povečal na 26,74 %) in v skupini obvezilni materiali (v letu 2019 je znašal 3,5 %, v letu 2020 pa se je povečal na 3,57 %). V skupinah MP pri kolostomi, ileostomi in urostomi (v letu 2019 je znašal 16,64 %, v letu 2020 pa se je zmanjšal na 16,16 %) in MP pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča (v letu 2019 je znašal 19,41 %, v letu 2020 pa se je zmanjšal na 18,53 %) se je ta delež zmanjšal. V skupini MP pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča je zmanjšanje lahko posledica novih pravic na podlagi Pravil OZZ, saj pooblaščeni zdravniki ob prvih predpisih običajno ne predpišejo MP na obnovljivo naročilnico. V letu 2020 je najmanj en MP v breme sredstev OZZ prejelo oseb, pri tem je šlo za oseb oziroma 53,98 % starejših od 65 let. Z upoštevanjem demografskega gibanja se je število oseb, starejših od 65 let, pričakovano povišalo. Stroški izdanih pripomočkov (Tabela 29) v breme OZZ po načelu obračunane realizacije so se v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečali za 3 %. Največje povečanje stroškov v letu 2020 v primerjavi s preteklim letom je v skupini medicinski pripomočki pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča (povečanje za evrov), medicinski pripomočki pri sladkorni bolezni (povečanje za evrov) in medicin- 59 Delež ( %) indeks =2/ =4/1 7=5/2 1 Proteze udov , Estetske proteze , Ortoze , Ortopedska obutev , Medicinski pripomočki za podporo gibalnih zmožnosti , Medicinski pripomočki za dihanje , Sanitarni pripomočki , Blazine proti preležaninam , Kilni pasovi , Medicinski pripomočki pri kolostomi, ileostomi in urostomi 11 Medicinski pripomočki pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča 12 Medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni , ,64 16, , ,41 18, , ,60 26,74 13 Kanile , Ostali tehnični pripomočki , Medicinski pripomočki za slepe, slabovidne in gluhoslepe , Slušni aparati , Obvezilni material , ,50 3,57 18 Raztopine , Pripomočki za izboljšanje vida , Vir: podatki ZZZS. Skupaj , ,86 11,84

60 60 ski pripomočki za dihanje (povečanje za evrov). Najpomembnejša skupina pripomočkov so še vedno medicinski pripomočki pri sladkorni bolezni, katerih delež v vseh stroških za MP znaša 27,94 %. V tej skupini pripomočkov prevladujejo stroški za izdane diagnostične trakove za določanje glukoze v krvi, ki pomenijo 57,9 % stroškov celotne skupine pripomočkov pri zdravljenju sladkorne bolezni. V Tabeli 29 je prikazan tudi povprečni strošek na zavarovano osebo v posamezni skupini MP, in sicer glede na število oseb, ki so prejele najmanj en MP v posamezni skupini. Iz tega podatka je razvidno, za koliko se je spremenil povprečni strošek v posamezni skupini. Pri tem ugotavljamo, da je rast povprečnega stroška na zavarovano osebo v letu 2020 nekoliko višja, kot je bila v letu 2019 (2,6 % v letu 2019 in 13,2 % v letu 2020). V Tabeli 30 so prikazane izdane količine pripomočkov v letih 2019 in 2020 po štirih skupinah pripomočkov, ki odločilno vplivajo na skupne stroške za MP: (1) za medicinske pripomočke pri kolostomi, ileostomi in urostomi, (2) medicinske pripomočke pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča, (3) medicinske pripomočke pri sladkorni bolezni in (4) slušne aparate. Pripomočki iz navedenih štirih skupin so v letu 2020 še vedno predstavljali pretežni delež vseh stroškov za MP (65,11 %). Če se poleg stroškov navedenih štirih skupin upoštevajo tudi stroški za MP iz skupin (5) medicinski pripomočki za podporo gibalnih zmožnosti in (6) medicinski pripomočki za dihanje, so stroški iz teh šestih skupin v letu 2020 znašali več kot 85,40 % vseh stroškov MP. ZZZS izvaja na podlagi Pravilnika o izvajanju nadzorov pri dobaviteljih nadzore nad obveznostmi dobaviteljev, ki so opredeljene v medsebojni pogodbi. V tem delu gre za izpolnjevanje obveznosti, ki se nanašajo na izdajna mesta in na zagotavljanje pripomočkov (artiklov), ki so Tabela 29. Stroški izdanih, izposojenih in servisiranih medicinskih pripomočkov po skupinah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v letih 2019 in Skupina Povprečni strošek na zavarovano osebo po skupinah medicinskih pripomočkov Stroški izdanih medicinskih pripomočkov (v evrih) Delež stroškov Indeks Indeks stroškov izdanih medicinskih pripomočkov 2020/2019 Proteze udov 2.376, ,67 93, ,00 1,85 95,3 Estetske proteze 118,10 113,05 95, ,86 0,70 83,7 Ortoze 180,39 212,08 117, ,32 2,23 99,4 Ortopedska obutev 91,43 92,90 101, ,67 0,53 81,5 Medicinski pripomočki za podporo gibalnih zmožnosti 361,63 374,68 103, ,12 10,77 99,8 Medicinski pripomočki za dihanje 824,80 886,42 107, ,70 9,52 112,7 Sanitarni pripomočki 93,58 95,66 102, ,43 0,41 98,3 Blazine proti preležaninam 73,10 68,30 93, ,56 0,52 95,3 Kilni pasovi 43,93 44,06 100, ,13 0,11 87,4 Medicinski pripomočki pri kolostomi, ileostomi in urostomi Medicinski pripomočki pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča Medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni 1.336, ,14 107, ,57 6,94 108,7 195,50 210,50 107, ,44 23,64 108,5 499,70 523,59 104, ,43 27,94 104,9 Kanile 117,64 255,52 217, ,02 0,95 96,6 Ostali tehnični pripomočki 169,39 217,23 128, ,60 0,64 109,4 Medicinski pripomočki za slepe, slabovidne in gluhoslepe 145,77 297,47 204, ,07 0,14 211,6 Slušni aparati 480,37 476,73 99, ,89 6,59 86,0 Obvezilni material 98,80 106,58 107, ,34 1,39 106,1 Raztopine 13,01 11,28 86, ,05 0,04 84,7 Pripomočki za izboljšanje vida 19,05 19,22 100, ,27 2,65 83,5 stroški popravil, vzdrževanj in prilagoditev 730,04 750,06 102, ,24 1,20 99,9 Storitve 217,68 230,13 105, ,53 0,46 89,1 Enkratni pavšalni znesek za izposojo medicinskega pripomočka 35,27 36,76 104, ,76 0,77 105,1 SKUPAJ 258,56 292,59 113, ,0 Vir: podatki ZZZS.

61 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 30. Število izdanih medicinskih pripomočkov po vrstah z največjim vplivom na stroške v letih 2019 in Medicinski pripomočki pri kolostomi, ileostomi in urostomi Medicinski pripomočki pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča Medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni Slušni aparati Vir: podatki ZZZS. Medicinski pripomočki po vrstah zavarovane osebe doma zavarovane osebe v socialnih in drugih posebnih zavodih Število v letu 2019 navedeni v pogodbi z ZZZS. V letu 2020 je bilo izvedenih 252 (planiranih 166; prvotno je bilo planiranih še enkrat več, vendar je bil zaradi covida-19 sprejet nov plan) različnih vrst nadzorov pri dobaviteljih MP, kar pomeni, da je bilo izvedenih za 51,8 % več nadzorov od planiranih. Za izboljšanje izvajanja nadzora je bil v letu 2020 sprejet nov pravilnik, z Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke pa se je treba dogovoriti za bolj aktivno sodelovanje. Poleg tega ZZZS vsako leto pridobi od FURS-a za vse dobavitelje MP podatke, ali jim je bila morda izrečena globa za določene davčne prekrške. Število v letu 2020 Indeks 2020/2019 kožne podlage ,5 vrečke za ileostomo ,5 vrečke za urostomo ,5 vrečke za kolostomo ,8 rokavniki za irigacijo ,0 irigacijski sistem ,6 mobilne hlačke predloga za srednjo inkontinenco ,2 predloga za težko inkontinenco ,1 plenice za težko inkontinenco ,5 predloga za zelo težko inkontinenco ,4 plenice za zelo težko inkontinenco ,7 plenice za otroke ,4 posteljne predloge ,4 predloga za srednjo inkontinenco ,5 predloga za težko inkontinenco ,2 plenice za težko inkontinenco ,4 predloga za zelo težko inkontinenco ,1 plenice za zelo težko inkontinenco ,8 plenice za otroke ,2 posteljne predloge ,7 aparat za določanje glukoze v krvi ,4 diagnostični trakovi za aparat za določanje ,6 glukoze v krvi mehanski injektor ,2 igla za mehanski injektor ,6 prožilna naprava ,9 lanceta za prožilno napravo ,6 trakovi za optično (semikvantitativno) določanje ,6 glukoze v krvi set za inzulinsko črpalko ,1 ampula za inzulinsko črpalko ,7 senzor za kontinuirano merjenje glukoze ,3 v medceličnini oddajnik za kontinuirano merjenje glukoze v ,8 medceličnini sprejemnik rezultatov kontinuiranega merjenja ,6 glukoze v medceličnini trakovi za optično (semikvantitativno) določanje ,3 glukoze in ketonov v urinu inzulinska črpalka ,3 senzor za spremljanje glukoze v medceličnini čitalnik za spremljanje glukoze v medceličnini 2157 zaušesni slušni aparati ,4 slušni aparati za v uho ,6 61

62 1.3.8 Nadzor nad izvajanjem zdravstvenih programov V skladu z zakonom je ZZZS pristojen za nadzor nad izvajanjem pogodb, sklenjenih med ZZZS in izvajalci. V ta namen ZZZS izvaja načrtovane in izredne nadzore, po vrsti in vsebini pa finančno-medicinske in območne nadzore. Finančno-medicinski nadzori se izvajajo na področju obračunavanja zdravstvenih storitev, predpisovanja zdravil in MP. Temeljijo na primerjavi obračunanih storitev z zapisi v medicinski dokumentaciji. Izvajajo jih nadzorni zdravniki, zobozdravniki, farmacevti in diplomirani zdravstveniki ZZZS. Območne nadzore izvajajo drugi strokovni kadri na ZZZS, ki preverjajo pravilnost finančnega obračuna in postopkov uresničevanja pravic iz OZZ ter drugih pogodbenih obveznosti, kot so na primer: spoštovanje ordinacijskega časa, objave zdravnikov, ki si jih zavarovane osebe lahko izberejo za svoje osebne zdravnike, vodenje čakalnih seznamov, čakalne dobe, naročanje bolnikov na preglede ipd. Področje nadzora je torej izjemno obsežno in vsebinsko zahtevno, zaradi česar so potrebe po nadzorih velike, možnosti ZZZS pa omejene s številom nadzornikov. Bolnišnice letno opravijo več kot hospitalizacij, izvajalci na sekundarni ravni okoli 6 milijonov ambulantnih pregledov zavarovanih oseb, zdravniki na primarni ravni, vključno z zobozdravstvom, imajo letno več kot 16 milijonov obiskov zavarovanih oseb, predpiše se več kot 17 milijonov receptov za zdravila idr. Leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo covida-19 in zaradi tega s prekinitvijo izvajanja nadzorov tako spomladi kot jeseni, skupaj za okrog 5 mesecev. Iz Tabele 31 je razvidno, da je bila kljub temu opravljena večina načrtovanih nadzorov indeks skupne realizacije glede na plan je bil 78,52. K realizaciji nadzorov so največ prispevale območne enote Koper, Murska Sobota in Krško, med skupinami za finančno-medicinske nadzore pa nadzorni skupini za»akutno in neakutno bolnišnično obravnavo«in»zdravila«. Neposredni nadzori so potekali ob doslednem upoštevanju priporočil NIJZ za nadzorno dejavnost, za katera smo zaprosili. Poleg ugotovitev preteklih nadzorov in predhodnih rutinskih kontrol priprava na nadzore vse bolj temelji na podrobnih ciljnih analizah podatkov iz aplikacije Izdatki oziroma obdelave podatkov v podatkovnih skladiščih. Za načrtovanje in izvedbo nadzorov je bilo narejenih 188 analiz, med njimi 42 zelo kompleksnih. Sistemsko je ZZZS nadzoroval obračun akutne bolnišnične obravnave oseb z vnetjem spodnjih dihal, okvarami obtočil brez akutnega miokardnega infarkta, s kirurškim posegom, ki ni bil vezan na glavno diagnozo, neakutne bolnišnične obravnave ter obračun specialistične zunajbolnišnične dejavnosti diabetologije, pulmologije, dermatologije, psihiatrije, interne medicine, pediatrije, oftalmologije, ortopedije, otorinolaringologije, slikovnega diagnosticiranja in enote za poškodbe v urgentnih centrih. Na področju zdravil se je poleg nadzora izdaje zdravil v lekarnah sistemsko nadzorovalo predpisovanje zdravil v splošnih ambulantah in otroških in šolskih dispanzerjih. Pri tem je bila polifarmakoterapija pomembno merilo za odločitev za nadzor. Sistemski nadzori primarne ravni so obsegali obračun nege v domovih starejših občanov, obračun storitev splošnih ambulant in ambulant v socialnovarstvenih zavodih, patronaže, ginekologije, fizioterapije ter obračun diagnosticiranja, zdravljenja in izvajanja protetičnih storitev v osnovnem zobozdravstvu. Tabela 31. Število vseh opravljenih nadzorov po nadzornih skupinah v letu Nadzorna skupina Planirano Realizirano Indeks Izredni Realizirani in izredni Indeks vseh Zdravila , ,61 Primarna raven , ,44 Primarna raven zobozdravstvo , ,00 Specialistična raven zobozdravstvo , ,00 Specialistična raven I , ,60 Specialistična raven II , ,29 Akutna in neakutna bolnišnična obravnava , ,87 Območni (administrativni) nadzori , ,04 Skupaj ZZZS , ,52 Vir: podatki ZZZS. 62

63 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja V letu 2020 smo nadaljevali z intenzivnim razvijanjem nove aplikacije Nadzori ter dokončali vse module za finančno medicinske nadzore in 4 module za območne nadzore. Tako smo širili izdajo elektronskih dokumentov v nadzornih postopkih, ki so v pretežni večini potekali v novi aplikaciji in s pretežno brezpapirnim poslovanjem. Izvajalci so tako na varovanem delu portala za izvajalce dostopali do dokumentov, ki jih je ZZZS izdal v nadzornih postopkih, in oddajali svoje dokumente. V skladu s tem je bil posodobljen Pravilnik o nadzorih. Razvoj aplikacije se bo v letu 2021 nadaljeval z dokončanjem vseh modulov za območne nadzore in razvijanjem modulov za načrtovanje, preglede in statistiko iz nadzornih postopkov. Kljub zunanjim oviram je bilo izvedeno izobraževanje za nadzornike s poudarkom na poenotenem ravnanju v nadzorih. Oddelek za nadzor se je aktivno vključil tudi v pripravo in izdajo okrožnic ter navodil, ki urejajo pravila obračunavanja za posamezno dejavnost, odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja izvajalcev zdravstvenih storitev, zlasti v zvezi z obračunom telemedicinskih storitev oziroma storitev za paciente s covidom-19 ter na zahtevnejša vprašanja, ki so jih zavarovane osebe pošiljale Nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo. Na podlagi ugotovitev finančno-medicinskih nadzorov, pobud izvajalcev in dodatnih analiz ter poizvedb, ter odredb in navodil Ministrstva za zdravje v povezavi s covidom-19 in uvedbe novih šifer za covid-19 v Mednarodni klasifikaciji bolezni (NIJZ) je oddelek za nadzor med letom Tabela 32. Finančni učinki po opravljenih nadzorih pri izvajalcih v letu Nerealizirani zahtevki iz nadzorov preteklih let Celje Koper Kranj Krško Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto 63 Ravne na Koroškem SKUPAJ a zmanjšane obveznosti b pogodbene kazni c finančne škode d v tožbi Zahtevki iz nadzorov za tekoče leto a zmanjšane obveznosti b pogodbene kazni c finančne škode d v tožbi I UGOTOVITVE PRETEKLEGA IN TEKOČEGA LETA SKUPAJ (1+2) 3 Realizirani zahtevki iz nadzorov preteklih let a zmanjšane obveznosti b pogodbene kazni c finančne škode d v tožbi 4 Realizirani zahtevki iz nadzorov za tekoče leto a zmanjšane obveznosti b pogodbene kazni c finančne škode d II v tožbi REALIZIRANO V TEKOČEM LETU SKUPAJ (3 + 4) indeks realizacije (leto 2020/2019): II/I 5. Realizirane sistemske napake skupaj 5a. Sistemske napake iz nadzorov preteklih let 5b. Sistemske napake iz nadzorov tekočega leta Vir: podatki ZZZS ,42 101,15 91,83 92,00 99,42 93,92 98,46 97,22 91,14 96,42 93,

64 sodeloval pri izdaji skupno 7 okrožnic s spremembami šifrantov na osnovi nekaterih pa so se vzpostavljale avtomatske kontrole. Na podlagi izvedenih nadzorov (rednih in izrednih) je ZZZS zmanjšal svoje obveznosti do izvajalcev v letu 2020 za evrov, izvajalcem pa je ZZZS izrekel za evrov pogodbenih kazni. Tabela 32 prikazuje vrednost in delež realiziranih zahtevkov za tekoče in preteklo leto. V primerjavi z letom 2019 je bil delež realiziranih zahtevkov v letu 2020 nekoliko višji in je dosegel 93,19 %. 1.4 Denarna nadomestila in povračila V Sloveniji odločajo o pravicah zavarovanih oseb do zdravljenja in z njimi povezanimi pravicami iz OZZ osebni zdravniki, ki si jih zavarovane osebe prosto izbirajo. Evidence o izbirah vodi ZZZS. Osebni zdravniki prvega stika (splošni zdravniki, pediatri, ginekologi in zobozdravniki) na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, podobno kot v primerljivih evropskih državah, opravljajo vlogo vratarja v sistemu OZZ. V skladu s to vlogo izbrani osebni zdravniki odločajo o pravicah zavarovanih oseb, ko ali če obstaja strokovna utemeljenost za zdravljenje. Osebni zdravnik je, poleg odločitev o zdravljenju, pooblaščen tudi za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, predpisovanje zdravil na recepte, nekaterih MP na naročilnice, napotitve k specialistom in zbiranje ter hranjenje dokumentacije o zavarovani osebi. Del svojih pooblastil lahko z napotnico prenese na druge zdravnike, predvsem na specialiste, pri čemer je prenos pooblastil vsebinsko in časovno omejen. O določenih pravicah iz OZZ na podlagi zakonskih pooblastil odločajo organi ZZZS, in sicer: na prvi stopnji imenovani zdravnik ZZZS in območna enota ZZZS, na drugi stopnji zdravstvena komisija in direkcija ZZZS. Sistem OZZ zagotavlja zavarovancem pravico do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela od 31. delovnega dne odsotnosti dalje in nekatere druge dajatve oziroma povračila Odločanje o pravicah Imenovani zdravniki oziroma zdravstvena komisija ZZZS odločajo o začasni nezmožnosti za delo, pravici do nadomestila plače zaradi nege ožjega družinskega člana (v primerih daljšega trajanja, ko to ni več v pristojnosti osebnega zdravnika), zdraviliškem zdravljenju in zahtevnejših MP. Območne enote in direkcija ZZZS pa odločajo o pravici do nadomestila plače, povračilih potnih stroškov in drugih povračilih in o nekaterih drugih zahtevah. Imenovani zdravniki delujejo v vseh 10 območnih enotah ZZZS, zdravstvena komisija pa kot pritožbeni organ v senatih v Mariboru in Ljubljani. Imenovani zdravniki in zdravstvena komisija ter območne enote in direkcija ZZZS o svojih odločitvah izdajajo upravne akte v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Kot je razvidno iz Tabele 33, so v letu 2020 imenovani zdravniki izdali skupaj odločb, kar je 13,82 % manj kot leta 2019 ( ). Največ odločb v letu 2020 ( ) so izdali zavarovancem za začasno nezmožnost za delo, kar je 12,00 % manj kot v letu 2019 ( ), kar pomeni Tabela 33. Število vseh obravnav (odločb) na oddelkih imenovanih zdravnikov po območnih enotah ZZZS za leto Začasna nezmožnost za delo Celje Koper Kranj Krško Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ravne na Koroškem Skupaj Nega Zdraviliško zdravljenje Medicinski pripomočki Zobnoprotetična rehabilitacija Skupaj Vir: podatki ZZZS.

65 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja zaustavitev večletne rasti pripada zadev. Navedeno je treba pojasniti s sprejemom posebnega vladnega odloka, ki je določil med in pristojnost izbranemu osebnemu zdravniku, da ugotavlja začasno zadržanost do enega leta (in ne samo prvih 30 delovnih dni). Nekoliko se je v drugi polovici leta tudi zmanjšalo število oseb na dolgotrajnem staležu, torej tistih, pri katerih nezmožnost za delo presojajo imenovani zdravniki ZZZS. Enako beležimo tudi padec števila izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje, saj se je ta dejavnost v prvem, spomladanskem valu epidemije skoraj v celoti ustavila (izvajalo se je samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje). Tudi v jesenskih mesecih je bilo zaznati nekoliko manj predlogov za zdraviliško zdravljenje, kar je posledica manjšega števila izvedenih operacij, ki so indikacija za napotitev. Tako so imenovani zdravniki v letu 2020 izdali odločb za zdraviliško zdravljenje, kar je 19,34 % manj kot v 2019 (42.375). Še naprej pada število izdanih odločb za MP, pri katerih je bilo v letu 2020 izdanih odločb (v ). Leta 2020 je bilo izdanih tudi odločb za nego družinskega člana, kar je primerljivo z letom 2019 (2.077). Leta 2020 je bilo pregledanih tudi predlogov v zadevah zobnoprotetične rehabilitacije, kar je 20,68 % manj kot v letu 2019 (44.801). Upad lahko pripišemo ustavitvi te dejavnosti v spomladanskem delu epidemije. Tudi po njenem preklicu je bila prednostna usmeritev na konzervativno zdravljenje in ne na zobno protetiko. Podatki po območnih enotah so prikazani v Tabeli 33. Imenovani zdravniki so v letu 2020 skupaj izdali tudi medicinskih izvedenskih mnenj za potrebe drugih upravnih postopkov ZZZS (povračilo stroškov zdravljenja v tujini, ocena nujnosti zdravljenja, izjemne odobritve ), kar pomeni glede na število izdanih mnenj v letu 2019 (7.850) kar za 25,09 % zmanjšanja števila izdanih mnenj. Tabela 34 kaže, da je zdravstvena komisija ZZZS v obeh senatih v Ljubljani in Mariboru v letu 2020 izdala odločb, kar je 3,29 % več kot v letu 2019 (7.573 odločb). Skupaj sta oba senata zdravstvene komisije na drugi stopnji izdala odločb za začasno nezmožnost za delo, kar je 11 % več kot leta 2019, odločb za zdraviliško zdravljenje, kar je 15,22 % manj kot leta Kljub manjšemu pripadu zadev na koncu leta 2020 in dvomesečni zožitvi pristojnosti odločanja na prvi stopnji, je število rešenih pritožb preseglo leto Glavni razlog je v dejstvu, da je zdravstvena komisija v leto 2020 vstopila z zaostanki pri reševanju svojih zadev, med letom pa jih je povsem odpravila. Senata sta nekoliko manj odločb izdala glede nege in MP, pri čemer pa gre za sorazmerno majhne številke. Zdravniki zdravstvene komisije v Ljubljani, ki izdajajo tudi izvedenska mnenja za potrebe drugih pritožbenih upravnih postopkov ZZZS, so v letu 2020 izdali tudi 998 tovrstnih mnenj, kar je za 10,41 % manj kot leta Zdravniki zdravstvene komisije v Ljubljani in Mariboru pa so izdali tudi 155 medicinskih izvedenskih mnenj v sodnih postopkih, ki postajajo vse bolj zahtevna, saj gre praviloma za težja in kompleksna zdravstvena stanja zavarovanih oseb (v letu 2019 je bilo izdanih 119 tovrstnih mnenj). Cilj ZZZS, tj. izdanih 90 % odločb v zakonskem osemdnevnem roku, je bil v letu 2020 dosežen. Tako so imenovani zdravniki v 92,3 % primerov akte izdali v roku 8 dni (v ,3 %). Ugotoviti je treba, da je samo OE Ljubljana dosegla delež odločanja v roku pod 90 % vseh zadev, ostalih 9 OE nad 91 %. S tem so se v letu 2020 odpravila odstopanja pri odločanju v roku med posameznimi območnimi enotami. Senata zdravstvene komisije sta v 8-dnevnem roku odločila v 30 % primerov (senat v Ljubljani v 22,1 %, v Mariboru pa v 56 %), kar pomeni izboljšanje dela glede na 2019 (24,3 % odločitev v roku), predvsem pa je pomemben trend druge polovice leta, ko je zlasti senat v Ljubljani povsem tekoče odločal o vseh prejetih pritožbah. Nedvomno pa je k hitrejšemu delu pripomogla tudi izjema iz vladnega odloka, saj je tako v spomladanskem kot jesenskem valu epidemije določila izjemo od siceršnjega pravila v veljavnih predpisih, tj. da imenovani zdravniki in zdravniki zdravstvene komisije odločajo samo na podlagi medicinske dokumentacije, brez osebnih pregledov, kar je vplivalo zlasti na delo drugostopenjskega organa. Tabela 34. Število obravnavanih pritožb na zdravstveni komisiji ZZZS na senatih v Ljubljani in Mariboru v letu Ljubljana Maribor Skupaj Začasna nezmožnost za delo Nega Zdraviliško zdravljenje Medicinski pripomočki Skupaj Vir: podatki ZZZS. 65

66 Tabela 35. Število vloženih in rešenih zahtev za izdajo odločbe in število odločb, izdanih v zakonitem roku po območnih enotah ZZZS v letu Območna enota Število vloženih zahtev v obdobju Število rešenih zahtev v obdobju Število odločb, izdanih v zakonitem roku Celje Koper Kranj Krško Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ravne na Koroškem SKUPAJ Vir: podatki ZZZS. Nadaljuje se trend padanja spremenjenih odločb na senatih zdravstvene komisije. Tako se je delež spremenjenih odločitev o začasni nezmožnosti za delo zmanjšal na 40,10 % (v letu 2019 je znašal 41,1 %, v 2018 pa celo 50,1 %), glede na vse izdane odločbe pa na 33,6 %. Ti trendi kažejo na večjo usklajenost odločanja imenovanih zdravnikov. V letu 2020 je bilo na območne enote ZZZS posredovanih zahtev za izdajo odločbe v zvezi z uveljavljanjem pravic do nadomestila plače, povračila potnih stroškov, izbire osebnega zdravnika, povračila stroškov za opravljene zdravstvene storitve, povračila stroškov zdravil in stroškov MP v Republiki Sloveniji, kar je za 892 zahtev manj kot v prejšnjem letu. V letu 2020 je bilo rešenih skupno zahtev. V zakonskem roku je bilo rešenih skupno zadev, kar je 96 % vseh izdanih odločb (Tabela 35) in je primerljivo z letom V letu 2020 je bilo v zvezi s temi zadevami skupaj odstopljenih 148 pritožb zoper odločbe, izdane na prvi stopnji, kar je za 62 pritožb manj kot v letu prej. Na podlagi odstopljenih pritožb je direkcija s svojo odločbo spremenila 20 izpodbijanih odločb. Akti so se pravočasno izdali v 90,6 % primerih, kar je primerljivo z letom 2019 (91,9 %). Roki so bili daljši pri reševanju pritožb, kjer je običajno treba pridobivati izvedenska mnenja ali drugače dopolnjevati postopke, na navedena dejstva pa strokovni delavec, ki rešuje zadevo, ne more vplivati Nadomestila plače Zavarovanci imajo pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev OZZ na podlagi ZZVZZ od 31. delovnega dne dalje. Od prvega delovnega dne zadržanosti od dela pa zavarovancem iz sredstev OZZ pripada nadomestilo plače, če so razlogi zadržanosti od dela naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledice darovanja krvi, izolacija ali spremstvo, ki ju odredi zdravnik, a tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah. Zavarovanci, ki so začasno zadržani od dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb, imajo pravico do nadomestila v breme OZZ izključno zaradi njihovega zdravstvenega stanja v povezavi z delovnimi obveznostmi. Imenovani zdravniki in zdravstvena komisija kot drugostopenjski organ ugotavljajo začasno zadržanost od dela na podlagi medicinske dokumentacije in/ali osebnega pregleda zavarovancev, upoštevajoč tudi naravo in težavnost dela, ki ga zavarovanec opravlja. Nimajo pa vpliva na ostale dejavnike, kot so socialni, ekonomski in drugi dejavniki, ki so jim izpostavljeni zaposleni oziroma aktivni zavarovanci. Po podatkih NIJZ je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2020 izgubljenih skupaj delovnih dni, kar ostaja na ravni 2019 ( dni, -0,8 %) (Tabela 36). Vendar pa so se razmerja tako bremen med delodajalci in ZZZS kot med razlogi za odsotnosti v letu 2020 spremenili. Tako se je breme odsotnosti za delodajalce znižalo, povečalo pa za ZZZS. Bolj kot sam padec števila izgubljenih delovnih dni, pa je opazen trend padca števila

67 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 36. Absentizem po razlogih začasne zadržanosti od dela v Sloveniji v letih 2019 in Absentizem v breme delodajalca Absentizem v breme ZZZS Razlogi zadržanosti Primeri Dnevi primerov (skupaj ), kar je 15,3 % manj kot v letu To pomeni, da je bilo v 2020 manj primerov kratkotrajne odsotnosti z dela (zlasti zaradi zmanjšanja odsotnosti zaradi nege in spremstva). V letu 2019 se je skupni odstotek bolniškega staleža po petih letih zaporedne rasti ustalil (4,6 %), v 2020 pa gre za rahel upad na 4,5 % (Slika 12). Padec se v celoti pokriva z upadom deleža absentizma v breme delodajalca (v ,9 %, v 2019 še 2,1 %), povečal pa se je delež absentizma v breme ZZZS (z 2,5 % v 2019 na 2,6 % v 2020). Razmerje v stopnji absentizma med delodajalci in ZZZS po območnih enotah je razvidno s Slike 13, pri čemer je treba poudariti, da se je delež absentizma v 2020 različno spreminjal po območnih enotah (poslabšanje stanja je izrazito v Murski Soboti, delno tudi na Ravnah na Koroškem, torej v dveh regijah tudi sicer z največjim deležem izgubljenih delovnih dni), manjši absentizem pa ugotavljamo zlasti v območnih enotah Krško, Koper, tudi Nova Gorica in Celje. Skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji je v povprečju nekje med evropskimi državami s stopnjo absentizma nad 5 % (Belgija, Švedska, Češka, Slovaška) ter državami s stopnjo pod 3,5 % (Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija). Slovenija je po deležu bolniškega staleža primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko, Španijo in nekaterimi drugimi državami. Slovenska zakonodaja je glede ureditve pravice do nadomestila za začasno zadržanost od dela med opazovanimi državami najmanj restriktivna še zlasti pri višini (t. i.»zgornji limit«nadomestila predstavlja plača, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi bil zdrav in bi delal) in trajanju nadomestila (po času neomejeno trajanje v EU pozna le še Bolgarija). Povprečno trajanje (v dnevih) poškodba na delu ,4 16,1 poklicne bolezni ,4 12,7 bolezni in poškodbe zunaj dela ,9 7,7 (1) Skupaj ,1 8,0 poškodba na delu ,6 100,4 poklicne bolezni ,7 316,3 bolezni in poškodbe zunaj dela ,1 95,0 nega ,9 3,5 transplantacije, izolacije, spremstvo ,9 4,7 poškodbe po tretji osebi ,0 60,0 usposabljanje otroka za rehabilitacijo ,0 8,5 poškodbe po 18. členu ,6 61,8 (2) Skupaj ,8 18,4 1+2 SKUPAJ ,1 11,8 Vir: NIJZ, obdelava ZZZS. Delež izgubljenih delovnih dni 4,5 skupaj 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1, Vir: NIJZ, obdelava ZZZS. Slika 12. Gibanje absentizma v Sloveniji v letih od 2010 do v breme ZZZS v breme delodajalcev 67

68 skupaj v breme ZZZS v breme delodajalcev 5,8 4,9 7,0 4,7 2,3 3,6 2,8 4,4 2,2 5,3 2,1 4,3 2,6 1,8 3,0 2,3 2,3 2,0 3,8 2,1 1,7 4,8 5,0 2,9 2,1 4,2 2,1 2,1 2,7 2,1 4,5 2,6 1,9 Slika 13. Odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev in v breme ZZZS po območnih enotah Slovenije v letu Delež bolniškega staleža v breme delodajalcev je dolgoročno precej stabilen in niha le med leti (npr. v ,17 %, ,05 %, ,02 %, ,12 %). Nasprotno pa se od druge polovice leta 2015 povečuje delež izgubljenih dni v breme ZZZS. Oba trenda sta prisotna, še celo bolj izrazito, tudi v 2020 (v breme delodajalcev: 1,9 % in v breme OZZ 2,6 %). V letu 2008 je delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS znašal še 45,9 %, v letu 2020 pa se je zvišal na 57,8 %. Vendar pa so razlogi za spremembe v 2020 nekoliko drugačni kot pretekla leta. V začetku leta smo imeli v Sloveniji izjemno visoko incidenco gripe pri otrocih in izjemno povečano število izgubljenih delovnih dni zaradi nege. V obdobju januar marec 2020 se je število izgubljenih delovnih dni zaradi nege povečalo za 36 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu Sledila je skoraj popolna zastavitev javnega življenja, kar je (tudi s pomočjo ukrepov v interventni zakonodaji zlasti nadomestila plače zaradi nedelovanja javnega prevoza in zaprtja šol in vrtcev iz sredstev Proračuna RS) pomenilo bistveno nižje število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb izven dela (indeks 2020/ ,9 %) in nege (indeks 2020/ ,5 %, samo mesec december 26,0 %), zaradi delne zaustavitve izvajanja zdravstvenih storitev pa tudi zaradi spremstva in usposabljanja za rehabilitacijo. Jesenski nov, še bistveno obsežnejši razmah epidemije pa je statistiko ponovno preobrnil, in sicer zlasti z ogromnim številom izgubljenih delovnih dni zaradi izolacije za številne bolnike s covidom-19 ( izgubljenih delovnih dni). V letu 2020 je bilo sicer po številnih letih rasti končno opazna zaustavitev oziroma celo padec števila oseb na dolgotrajnem staležu, in sicer gledano na zadnji dan leta za 6,5 % (s na ), a to zlasti v skupini trajanja do enega leta staleža (zmanjšanje celo za 9,5 %). Še naprej pa se nerazumno povečuje število oseb na staležu nad 5 let. Takih je kar 337 posameznikov (v ), skupaj več kot 3 leta pa že (v , rast za 9,2 %). Leta 2020 je bilo za nadomestila izplačanih evrov (v evrov). 16,9 % rasti glede na leto 2019 je treba pojasniti z več razlogi: prvi je prestavljanje izplačil iz 2019 na 2020 zaradi omejitev z Odlokom DZ RS (okvirno 7 milijonov evrov), največji vpliv na rast v 2020 pa je imela spremenjena struktura razlogov za bolniško odsotnost, zlasti seveda razlog izolacija v primeru okužb s covidom-19, ki gre od prvega dne dalje v breme OZZ. Tako je bilo po podatkih NIJZ v 2020 zaradi razloga izolacija izgubljenih kar delovnih dni, kar znese ob povprečnem strošku za izgubljeni delovni dan iz naslova izolacije (82,16 evra) kar 56,7 milijona evrov izdatkov samo za razlog izolacija (v 2019 je bilo samo 10 zavarovanih oseb, ki je imelo razlog odsotnosti z dela izolacija; strošek ZZZS je bil evrov). V letu 2020 je ponovno občutno porasla tudi osnova za izplačilo nadomestila plače, in sicer za 7,1 %. Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (zaradi daljše upokojitvene starosti) ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža (po svo- 68

69 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja ji definiciji je začasna nezmožnost za delo) in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (ZPIZ), se stalni rasti izdatkov za nadomestila ne moremo izogniti. Priložnosti za boljše obvladovanje staleža vidi ZZZS tudi v učinkoviti hitri poklicni rehabilitaciji in hitrem vračanju na delovno mesto (to bi terjalo posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva) in aktivnejše vključitve specialistov medicine dela in športa. V 2020 je bilo zaznati tudi učinke daljših staležev posameznikov, ki čakajo na diagnosticiranje ali poseg, kar pa se je zaradi epidemije in prepovedi opravljanja določenih zdravstvenih storitev oziroma njihovega počasnejšega izvajanja prestavljalo. Poudariti je še treba, da je interventna zakonodaja (predvsem protikoronski paketi osmih zakonov za odpravo posledic epidemije) prinesla vrsto novih aktivnosti na področju nadomestil plač, pri čemer se izdatki preko ZZZS delodajalcem izplačujejo iz Proračuna RS: obračun in izplačilo nadomestila, ki je sicer v breme delodajalcev in samostojnih zavezancev, v breme proračuna RS (56. člen ZIUZEOP); obračun in izplačilo nadomestila treh dni kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni v breme proračuna RS do konca 2020 (20. člen ZZUOOP); širši krog upravičencev pravice do sobivanja s pripadajočo novo pravico do nadomestila plače do konca leta 2020 (98. člen ZIUOPDVE); obračun in izplačilo nadomestila za okužene s covidom-19 za določene skupine delodajalcev z 20-odstotnim sofinanciranjem nadomestila do konca leta 2021 (46. člen ZIUPOPDVE); (ponovna) uvedba kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni v breme Proračuna RS do konca leta 2021 (31. člen ZDUOP). ZZZS je tudi v letu 2020 v določenih primerih izvajal neposredna izplačila nadomestil plač delavcem. Gre za nadomestilo plače za začasno zadržanost od dela v breme OZZ po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), to je po Število zahtev za neposredno izplačilo nadomestila plače po določbah ZDR-1 se je glede na leto 2019 nekoliko zmanjšalo. Tako je bilo v letu tovrstnih zahtevkov, kar je za 40 manj kot v prejšnjem letu (Tabela 37). Skupaj je bilo izplačanih 925 obračunov v skupnem znesku evre, kar je 7,5 % več kot v letu Višji znesek izplačanega nadomestila, kljub nekoliko nižjemu številu zavarovancev oziroma nižjemu številu obračunov, se pripisuje zvišanju osnove za nadomestilo. V primeru navedenih izplačil nadomestila plače neposredno delavcu gre za obveznost ZZZS iz naslova nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela, ki bi ga moral ZZZS izplačati delodajalcem, če bi ti izpolnjevali svojo obveznost izplačila nadomestila po predpisih o delovnih razmerjih. Tabela 37. Spremljanje zahtevkov v zvezi z neposrednimi izplačili nadomestil plač delavcem za začasno zadržanost od dela. Območna enota Število prejetih zahtev Število Znesek izplačanih različnih Število različnih Število nadomestil 5 za neposredno izplačilo 1 s strani delavca s strani delodajalca zavarovancev delo- dajalcev 3 izplačanih obračunov Indeks izplačanih nadomestil 2020/2019 Celje ,0 Koper ,5 Kranj ,4 Krško ,2 Ljubljana ,1 Maribor ,1 Murska Sobota ,0 Nova Gorica ,3 Novo mesto ,9 Ravne na Koroškem ,0 Skupaj vse ,5 Definicije: 1) Zahtevo lahko vloži delodajalec ali delavec. Kot vložena zahteva se šteje zahteva za izplačilo za vsakega posameznega zavarovanca in za vsak posamezni mesec. 2) Število različnih zavarovancev, za katere je bil vložen zahtevek (če je bilo npr. za istega delodajalca vloženih več zahtevkov za različna obdobja, se šteje le en zavarovanec). 3) Število različnih delodajalcev, pri katerih je bilo njihovim delavcem neposredno izplačano nadomestilo (npr. če je bilo izplačano nadomestilo za več različnih zavarovancev pri istem delodajalcu, se šteje en delodajalec). 4) Število izplačanih obračunov štejejo se po bolniških listih. 5) Znesek izplačanih nadomestil obsega znesek bruto II + prispevke do minimalne plače. Pojasnilo: Skupno število vseh prejetih zahtev ni vedno enako seštevku zahtev, vloženih na posameznih območnih enotah, oziroma seštevku zahtev, ki so jih vložili posamezno zavarovanci in posamezno delodajalci. Zahtevo za neposredno izplačilo nadomestila plače namreč lahko vložita za isti primer hkrati tako zavarovanec kot tudi delodajalec, zahtevo pa lahko vložita hkrati tudi na več območnih enotah ZZZS. Vir: podatki ZZZS.

70 ZZZS je preteklo leto nadaljeval poostren nadzor nad izplačevanjem nadomestil plače delodajalcem (postopki refundacij nadomestil), in sicer tako, da na spletnem servisu s FURS-om med drugim preverja tudi pravilnost podatkov o osnovah, ki jih v postopku refundacij nadomestil plač ZZZS-ju posreduje delodajalec. Od leta 2016 dalje lahko delodajalci uporabljajo tudi elektronsko vlaganje refundacijskih zahtev na državnem portalu za podjetja in podjetnike v sistemu SPOT, s čimer se omogoča enostavno in pregledno vlaganje zahtevkov, ki hkrati omogoča tudi informacijsko nadzorovanje pravilnosti posameznih podatkov. V letu 2016 je bilo po SPOT- -u vloženih 1,2 % vseh zahtev za nadomestilo, ki so jih vložili delodajalci za svoje posamezne delavce, 9,6 % v letu 2017 in v letu 2018 že 13,85 %, v letu 2019 pa se je ta številka zvišala na 30,5 %. V letu 2020 se ta trend rasti števila elektronsko vloženih zahtev za nadomestilo nadaljuje, tako da je bilo na ta način vloženih 37 % zahtev za posamezne delavce. K zvišanju odstotka zahtev, vloženih na SPOT-u, v letu 2020 je vsekakor pripomogel elektronski bolniški list, ki je prinesel poenostavitev postopka vložitve zahtev. ZZZS je namreč konec leta 2019 uvedel elektronski bolniški list in s tem omogočil nadomestitev papirne listine Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela z elektronsko. Zavarovanim osebam ni več treba te listine fizično prinašati delodajalcu, prav tako tudi samo zaradi izdaje elektronskega bolniškega lista ob zaključku bolniškega staleža ni potreben obisk pri osebnem zdravniku, če bo zdravnik tako ocenil. Za bolniške odsotnosti od vsi delodajalci in zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo prispevka in so vpisani v Poslovni register Slovenije, prevzemajo elektronski bolniški list na sistemu SPOT, in sicer bodisi z uporabo spletnega portala e-vem (SPOT) ali spletnih vmesnikov ebol in endm, ki omogočata povsem avtomatiziran prenos elektronskega bolniškega lista v informacijski sistem zavezanca. Na ta način si zavezanec lahko bistveno poenostavi evidentiranje podatkov o bolniškem staležu v kadrovskem informacijskem sistemu in zbiranje podatkov za obračun plač ter pripravo zahtev za refundiranje nadomestil plač. Pri elektronskem vlaganju zahtevkov za refundacijo nadomestil ni več treba skenirati bolniških listov. Zaradi te poenostavitve je postalo elektronsko vlaganje še enostavnejše. S tem se poenostavlja postopek uveljavljanja pravice do nadomestila plače tako za zavarovane osebe kot za delodajalce in hkrati razbremenjujejo družinski zdravniki in pediatri. Ne glede na vse navedeno, se veliko število poslovnih subjektov še vedno ni odločilo za elektronsko vlaganje zahtev, ker to ni obvezno, tako da ti še vedno vlagajo zahteve ročno, v papirni obliki, po klasični pošti. Zato je ZZZS zaradi uvedbe obveznega elektronskega vlaganja zahtev za nadomestila že podal predlog za spremembo oziroma dopolnitev Pravil OZZ, ki so trenutno v postopku sprejema. Da bi lahko poslovni subjekti prilagodili svoje poslovanje in pripravili potrebne tehnične rešitve za prehod na elektronsko vlaganje zahtev za nadomestilo, je predlagano ustrezno prehodno obdobje. Zaradi obvladovanja odhodkov ZZZS zahtevke za refundacijo nadomestil tudi poračunava z zapadlimi dolgovanimi prispevki, in sicer je v letu 2020 na ta način poračunal znesek v višini evrov, kar je sicer nekoliko manj od realizacije v letu 2019 (v letu 2019 so bili izvedeni poračuni v višini evrov), vendar pa je izvedba poračunov odvisna od drugih dejav- Tabela 38. Nadomestila plače za začasno zadržanost od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po območnih enotah ZZZS v letih 2019 in Območna enota Nadomestila plače Indeks Celje ,9 Koper ,0 Kranj ,8 Krško ,2 Ljubljana ,6 Maribor ,7 Murska Sobota ,0 Nova Gorica ,7 Novo mesto ,5 Ravne na Koroškem ,4 Skupaj ZZZS ,4 70 Vir: podatki ZZZS.

71 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja nikov (predvsem od plačilne discipline in zmogljivosti zavezancev) in ne toliko od aktivnosti ZZZS. Odhodki za nadomestila plač zaradi zadržanosti od dela, ki jih je ZZZS izplačal v letu 2020, so znašali evrov in so se glede na leto 2019 zvišali za 16,4 % (Tabela 38) (Poglavje ) Nadzor nad bolniškimi odsotnostmi ZZZS izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi oziroma nad začasno zadržanostjo od dela na podlagi 266. člena Pravil OZZ za primere, ko gre nadomestilo v breme OZZ. Pri nadzoru izvajalci nadzora ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS, pri čemer laični nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo bolnikov. Epidemija je v letu 2020 posegla tudi na področje izvajanja laičnih nadzorov. Tako je bilo v spomladanskem valu epidemije izvajanje laičnih nadzorov ustavljeno do konca maja. Z junijem se je izvajanje teh nadzorov sicer znova pričelo, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu. Tako je bila v letu 2020 najprej planirana izvedba kontrol na terenu, kar je bilo z novim planom znižano na kontrol. Na novo planirano število laičnih kontrol pa je bilo preseženo, in sicer je bilo v letu 2020 izvedenih kontrol. Laični kontrolorji so kontrole izvajali ob spoštovanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov. Najpogosteje so bili nadzorovani delavci (76,1 %), nato samozaposleni (18,3 %), kmetje (5 %) in zavarovanci, ki so prejemniki denarnih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja (34. člen ZZVZZ) (0,7 %). Nadzori so se v letu 2020 tako kot v prejšnjih letih izvajali ciljano. Zato so bili najpogostejši nadzori pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času bolniškega staleža (npr. samozaposleni). V letu 2020 so se v primerih, ko je bilo ocenjeno, da je to utemeljeno, izvajali nadzori tudi ob sobotah (npr. na podlagi prijav o opravljanju pridobitnega dela). Tudi v letu 2020 so se kršitve po ugotovitvah laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Od skupno izvedenih laičnih nadzorov je bilo v 216 primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar je 6,5 % ugotovljenih kršitev (primerljivo z letom 2019). Največji delež kršitev glede na opravljene nadzore po posameznih kategorijah zavarovancev je bil ugotovljen pri samostojnih zavezancih, in sicer 10 % od vseh opravljenih nadzorov pri tej kategoriji, in se je v primerjavi z letom prej rahlo znižal (11,2 % v letu 2019). Kmečki zavarovanci so druga največja kategorija zavarovancev po ugotovljenem deležu kršitev, delež ugotovljenih kršitev pa znaša 8 %, kar je enako kot v letu Med 22 izvedenimi nadzori pri prejemnikih nadomestila po prenehanju delovnega razmerja ni bilo ugotovljenih kršitev. Pri osebah, zavarovanih iz naslova delovnega razmerja, pa se je delež ugotovljenih kršitev glede na leto 2019 rahlo zvišal in znaša 5,6 % (5,1 % v preteklem letu). Podatki o deležu skupnih kršitev (6,5 %) kažejo, da je odstotek ugotovljenih kršitev ostal na ravni preteklega leta. Še vedno je največji delež kršitev pri samostojnih zavezancih (samostojni podjetniki, družbeniki, kmetje, ). Pri posameznih zavarovancih je bil na podlagi zahteve imenovanega zdravnika zaradi odsotnosti zavarovanca ali zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, nadzor opravljen večkrat. Iz Tabele 39 je razvidna realizacija planiranih nadzorov, in sicer po posameznih območnih enotah ZZZS. V skoraj vseh območnih enotah je bil plan nadzorov presežen, izjema je le območna enota Maribor, vendar je bila tudi v tem primerih realizacija plana dokaj visoka, saj je znašala 95 %. V letu 2020 so imenovani zdravniki na tej osnovi v 63 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 16 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 6 primerih so bili zavarovanci vabljeni na osebno predstavitev, v 36 primerih pa so zadevo odstopili oddelku za izvajanje OZZ. Od tega je bila odločba o odvzemu nadomestila izdana v 13 primerih. Ukrepi, ki jih lahko izreče ZZZS zaradi posameznih ugotovljenih kršitev, so sicer omejeni, vendar pa glede na navedeno število ukrepov, izvedenih na podlagi opravljenih nadzorov, in glede na dejstvo, da se skupni odstotek kršitev, ki jih laični kontrolorji ugotovijo na terenu, z leti ne zvišuje, kaže na učinkovitost laičnih nadzorov. Zato je treba potrditi, da je izvajanje laičnih nadzorov eden od sicer številnih ukrepov ZZZS za obvladovanje absentizma. 71

72 Tabela 39. Pregled opravljenih laičnih nadzorov nad bolniškim staležem po območnih enotah v letu Območna enota Letni plan (replan) Realizacija Odstotek realizacije brezposelni in prejemniki nadomestil Kategorije zavarovancev kmetje s. p., lastniki, družbeniki delavci Število kršitev Delež kršitev =8/2 Celje , ,2 Koper , ,8 Kranj , ,2 Krško , ,7 Ljubljana , ,8 Maribor , ,9 Murska Sobota , ,6 Nova Gorica , ,4 Novo mesto , ,5 Ravne na Koroškem , ,1 Skupaj , ,5 Vir: podatki ZZZS Druge denarne dajatve Zavarovanim osebam so bila v letu 2020 iz OZZ, poleg nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela, zagotovljena tudi povračila potnih stroškov in druga povračila stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Skupna vrednost odhodkov za potne stroške je v letu 2020 znašala evrov (v letu 2019 je znašala evrov), posamezne vrednosti po območnih enotah so razvidne iz Tabele 40. Znižanje izdatkov iz naslova povračila potnih stroškov lahko pripišemo manjšemu številu opravljenih zdravstvenih storitev v času epidemije in zato tudi manjšemu številu potovanj do izvajalcev. Odhodki iz naslova uveljavljanja pravice do povračila potnih stroškov za potovanja zavarovanih oseb do izvajalcev so bolj podrobno pojasnjeni tudi v poglavju V letu 2020 je ZZZS za zagotavljanje izjemnih povračil po določbi 259. člena Pravil OZZ imel evrov stroškov. V letu 2019 je bilo za ta namen porabljenih evrov, kar pomeni, da so se odhodki v letu 2020 za ta namen zvišali za 20,6 % (Tabela 41). Iz Tabele 41 je razvidno, da največji delež predstavljajo odhodki za zdravila, živila in MP. To gre pripisati dejstvu, da gre za povračilo stroškov za novejša in s tem tudi dražja zdravila, prav tako se je povečalo število zahtevkov iz tega naslova. Občutno so se zvišali odhodki iz naslova ambulantne specialistične Tabela 40. Odhodki za povračila potnih stroškov in druga povračila v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v letih 2019 in Območna enota Potni stroški, dnevnice, prevozi, povračila za zdravljenje in ostalo Indeks Celje ,1 Koper ,5 Kranj ,1 Krško ,3 Ljubljana ,1 Maribor ,9 Murska Sobota ,0 Nova Gorica ,8 Novo mesto ,0 Ravne na Koroškem ,3 Skupaj ZZZS ,0 72 Vir: podatki ZZZS.

73 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja Tabela 41. Stroški za zagotavljanje izjemnih povračil po vrstah v letih 2019 in Vrsta specifikacije Število izplačanih zahtevkov dejavnosti (za 59,5 % glede na preteklo leto), saj se je tudi število zahtevkov iz tega naslova bistveno povečalo (v letu 2019 je bilo teh zahtevkov 41, v letu 2020 pa 65). V letu 2019 in 2020 je ZZZS prejel večje število zahtevkov za povračilo stroškov genskega testa za oceno tveganja za ponovitev raka dojke. Če je tveganje majhno, kar se ugotovi na podlagi tega testa, se za sistemsko kemoterapijo ne odločijo, saj so možni mnogi neželeni učinki. V teh primerih se zdravljenje nadaljuje z drugimi ustreznimi metodami. V drugi polovici leta 2020 so bili stroški navedenih testov vključeni v nov model plačevanja molekularnogenetske diagnostike, tako da se ti stroški ne obravnavajo več po 259. členu Pravil OZZ so se začele uporabljati določbe sprememb in dopolnitev Pravil OZZ (Uradni list RS, št. 64/18), ki se nanašajo na pravico zavarovanih oseb do zobnoprotetične rehabilitacije z zobnimi vsadki. Zaradi tega se je bistveno zmanjšalo število tovrstnih zahtev, upadli pa so tudi stroški iz tega naslova (obravnavane so bile le zahteve, vložene pred uveljavitvijo novele Pravil OZZ). Povečalo se je tudi število vloženih zahtevkov za MP. ZZZS je z novelo Pravil OZZ, ki je v postopku sprejemanja, že predvidel nekaj teh izjem za vključitev med pravice iz OZZ (npr. MP za kompresijsko zdravljenje, za hranjenje ipd.). Znesek v evrih indeks indeks Osnovna dejavnost , ,6 Zobna nega , ,5 Specialistična bolnišnična dejavnost Ambulantna specialistična dejavnost , ,5 Zdravila , ,9 Medicinski pripomočki , ,7 Živila , ,5 Bolezen 23 SKUPAJ , ,6 Vir: podatki ZZZS. 73

74 2 Podporne 74 aktivnosti

75 Podporne aktivnosti 2.1 Informacijska podpora Dober informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu IS) je osnova za izvajanje tako obsežnega in kompleksnega sistema, kot je OZZ. ZZZS upravlja zelo razvejan in tehnološko zahteven IS, v katerega je vključenih veliko uporabnikov, notranjih in zunanjih, ki lahko delovanje sistema vrednotijo po njegovi zanesljivosti, razpoložljivosti in informacijski varnosti. Za vzdrževanje in nadgradnje IS na ZZZS skrbi področna enota Informacijski center ZZZS (v nadaljnjem besedilu PE IC) oziroma tovrstni oddelki na območnih enotah ZZZS Nadgradnje strojne in programske opreme Za delovanje temeljnih storitev IS sta ključnega pomena optimalno delovanje centralnega računalniškega sistema in komunikacijskega omrežja v režimu visoke razpoložljivosti in kakovostna programska oprema. Za zagotovitev stabilnega in odzivnega okolja so se v letu 2020 izvedle številne nadgradnje strojne in programske opreme, prilagoditve arhitekture ter operativnih postopkov. Nadgradnje strojne opreme (centralni sistem in komunikacijsko omrežje): nadgradnje in zamenjave vseh centralnih diskovnih sistemov IBM z okolja; nadgradnja arhitekture hranjenja podatkov v 3 sinhronih kopijah na 2 lokacijah (GDPS Metro Dual Leg); zamenjava obeh centralnih strežnikov; nadgradnja diskovnih zmogljivosti na centralni in rezervni lokaciji za prenos elektronskega arhiva iz MJU (CEH); povečanje razpoložljivosti klicnih centrov z vpeljavo redundančne opreme; zamenjava stikal na centralni lokaciji; nadgradnja podatkovnih vodov na centralni lokaciji in območnih enotah zaradi spremenjenega načina dela uporabnikov (delo od doma, telekonference), usmerjanje telefonskih klicev iz stacionarne telefonije na mobilne telefone (klicni centri in skupine); vzpostavitev redundančne strežniške arhitekture za oddaljeno delo z opremo ZZZS (DirectAccess) in dostop do / z domačih računalnikov (RD-GW). Nadgradnje programske opreme: nadgradnje osnovnega operacijskega sistema centralnega računalniškega sistema, nadgradnja virtualizacijskega operacijskega sistema centralnega računalniškega sistema, nadgradnja portalskega okolja, nadgradnja baz podatkov in pripadajočih orodij na centralnem sistemu, prilagoditev okolja podatkovnega pospeševalnika na nadgrajene baze podatkov, nadgradnja razvojnega okolja za sisteme Zavodovega analitskega sistema, nadgradnja aplikacijskih strežniških in transakcijskih okolij, nadgradnje virtualnih tračnih okolij, zaključena migracija na operacijski sistem Windows 10 na računalnikih, vzpostavitev okolja Sharepoint za uporabniške datoteke in začetek priprave spletnih mest za skupinsko delo na dokumentih. V letu 2020 je bilo v uporabi več kot 200 programskih rešitev oziroma aplikacij, ki omogočajo učinkovito izvajanje poslovnih procesov v ZZZS in elektronsko poslovanje z zavarovanimi osebami, izvajalci zdravstvenih storitev, zavezanci in drugimi partnerji ZZZS. Aplikacije vsebujejo obsežne poslovne funkcionalnosti in številne kontrole, s katerimi se zagotavljata enotno izvajanje poslovnih pravil in visoka kakovost podatkov v zbirkah ZZZS. Večino aplikacij so pripravili informatiki ZZZS, ki skrbijo tudi za nadgradnjo rešitev glede na nove poslovne potrebe. Pri tem razvoju sledijo dobri praksi upravljanja sprememb v programski opremi. Za vsako aplikacijo so imenovani lastniki, vsebinski in informacijski skrbnik ter skrbniška ekipa. Postopki skrbniških nalog so, sledeč internemu predpisu, natančno dokumentirani. Informacijske rešitve se pred začetkom uporabe podrobno testirajo. V informacijske rešitve so vgrajene celovite rešitve za varovanje podatkov in zagotavljanje potrebnih revizijskih sledi. 75

76 drugo 656 (37,0 %) dopolnitve aplikacij 647 (36,5 %) 326 (18,4 %) 144 (8,1 %) spremembe nastavitev aplikacij priprava in posredovanje podatkov, priprava enkratnih obdelav podatkov in poročil Slika 14. Informacijske skrbniške naloge po vrstah in vsebini v letu V letu 2020 je bilo izvedeno takšnih nalog. Na Sliki 14 je razvidna struktura teh nalog po vrstah. Najobsežnejše skrbniške naloge v letu 2020 so bile: Nadgradnja sistema SPOT in aplikacije Nadomestila plač v povezavi z uvedbo elektronskega potrdila o začasni zadržanosti od dela. Dokončanje in uvedba nove aplikacije Bolniški listi za izdajo t. i. modrih elektronskih bolniških listov, ki jih ZZZS izda na podlagi potrdila tujega zdravnika. Razvoj in uvedba rešitev za izmenjevanje podatkov iz bolniških listov samostojnih zavezancev med ZZZS in FURS. Vpeljava neposrednega elektronskega dostopa do podatkov o osnovi za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje pri FURS kot podlage za izvajanje dodatnih kontrol pri odločanju o pravici do nadomestila plače v breme OZZ. Razvoj in uvedba portala za elektronsko zbiranje pobud za uvrstitev artiklov MP na seznam. Vzpostavitev dnevnega pridobivanja podatkov o družbenikih in poslovodnih osebah iz Poslovnega registra Slovenije in uvedba avtomatskih kontrol pri urejanju OZZ z uporabo pridobljenih podatkov. Nadgradnja aplikacije Izdatki ZS za avtomatično kontrolo dokumentov, s katerimi izvajalci zdravstvenih storitev obračunajo popravke po nadzorih in za podporo izvajanja dodatnih ročnih kontrol teh dokumentov. Vpeljava elektronskega podpisovanja izhodnih dokumentov (dokumentov, ki nastanejo v aplikaciji SPIS, in sklepov o uvrstitvi/neuvrstitvi artiklov MP na seznam). Nadgradnja aplikacije Povračila za tiskanje obvestil o nakazilih pri zunanjem tiskarju. Nadgradnje Zavodovega analitskega sistema z vzpostavitvijo dodatnih podatkov v podatkovnem skladišču in novimi poročili, ki omogočajo dodatne načine spremljanja predvsem izdatkov za zdravstvene storitve. Nadgradnja aplikacije Nadzori za izvajanje območnih nadzorov. Nadgradnja aplikacije Izbira osebnega zdravnika za avtomatično 3-krat mesečno objavo stanja števila opredeljenih oseb po zdravnikih na portalu za zavarovane osebe in portalu za izvajalce. Nadgradnja aplikacij Vasco Plače in EAWT z avtomatičnim pridobivanjem podatkov iz bolniških listov delavcev za učinkovitejše zbiranje podatkov za evidentiranje delovnega časa, obračun plač in zmanjšanje tveganj za napake. Nadgradnje aplikacij za učinkovito podporo izvajanja novih procesov, nastalih zaradi ukrepov ob epidemiji covida-19 (spremembe pravil zagotavljanja medicinskih pripomočkov, obračun nadomestil plač za nove razloge zadržanosti od dela, zbiranje in kontrola podatkov o obračunu storitev, povezanih z epidemijo, in refundacija stroškov iz državnega proračuna). Razvita in uvedena je bila spletna aplikacija za oddajo posebnih zahtevkov za refundacijo nadomestil plač na podlagi ZIUZEOP in ZZUOOP. V letu 2020 so potekale tudi večje razvojne naloge: Nadgradnja portala za zavarovane osebe za dostop preko državnega sistema SI-PASS. Informacijske naloge v okviru projekta earhiv za vzpostavitev elektronske hrambe. 76

77 2.1.2 Varnost informacijskega sistema in neprekinjeno poslovanje Podporne aktivnosti Varnost IS in neprekinjeno delovanje sta ključna za izvajanje poslovnih procesov ZZZS, ki brez podpore IS ne morejo nemoteno delovati, in sta bili v ospredju aktivnosti PE IC tudi v letu Preteklo leto je bilo specifično, saj je bila v večjem delu leta razglašena epidemija covida-19, zaradi razmer pa je večina delavcev ZZZS delala od doma, ostali pa so delo izvajali na posameznih lokacijah organizacijskih enot ZZZS in zagotavljali neposredno komunikacijo z zavarovanimi osebami. Za delo od doma je bilo ključno povezovanje z IS, ki je zagotavljal neprekinjeno izvajanje delovnih procesov ZZZS. Zaradi razmer se je PE IC srečal z dodatnimi kadrovskimi in tehnološkimi izzivi. V zelo kratkem času je bilo treba zagotoviti ustrezno število računalniške opreme, opredeliti ustrezne komunikacijske poti, programsko opremo, prilagoditi delovna mesta specifičnim razmeram, zagotoviti delujočo in varno namestitev opreme pri uporabnikih, izvajati redne nadgradnje opreme in nuditi usposabljanje in pomoč uporabnikom. Hkrati pa so se morale nemoteno izvesti vse planirane operativne in razvojne naloge, javna naročila in projekti. V letu 2020 je bilo zaznanih tudi nekaj poskusov napadov na spletne storitve in IS ZZZS, katerih namen je bil ohromiti delovanje zavodovih informacijskih storitev in procesov. Vse poskuse so pravočasno zaznali in onemogočili, storitve neposrednega dostopa (online) so bile motene le v manjši meri. Enega od teh poskusov je PE IC prijavil tudi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. V nobenem poskusu ni prišlo do vdora ali nepooblaščenega dostopa v naš informacijski sistem, niti do odtujitve podatkov. K varnemu poslovanju je veliko pripomogla visoka raven ozaveščenosti zaposlenih uporabnikov IS ZZZS, ki morajo vsaki dve leti obvezno opraviti izobraževanje s področja informacijske varnosti. V informacijsko podprtih zbirkah podatkov se nahajajo tudi številni osebni podatki in posebne vrste osebnih podatkov, zato PE IC v skladu z zakonskimi zahtevami in priporočili dobre prakse neprekinjeno krepi varnostne mehanizme za zaščito podatkov in IS. Na ravni ZZZS je vzpostavljen normativni okvir s področja varnosti (varnostna politika, izjava vodstva, področne politike, organizacijski akti za posamezna področja), ki se neprestano dopolnjuje v skladu z zakonskimi zahtevami, priporočili revizorjev in priporočili dobre prakse. Neprekinjeno pa poteka tudi nadgradnja organizacijskih postopkov in varnostnih mehanizmov, s katerimi je zagotovljeno varovanje podatkov in opreme pred vedno novimi oblikami groženj. Informacijski pooblaščenec je v letu 2020 izvedel dva inšpekcijska pregleda glede izvajanja elektronskega bolniškega lista (ebol) in izvajanja določb ZVOP-1 pri pošiljanju profesionalnih kartic. Glavnina vprašanj se je nanašala na zagotavljanje skladnosti s Splošno uredbo o varstvu podatkov in priporočili zagotavljanja informacijske varnosti, zapisanimi v standardu ISO/IEC ter ZVOP-1. Letni testi delovanja ključnih infrastrukturnih komponent so se izvedli brez prekinitev delovanja IS. Kljub temu, da so varnostni pregledi in preizkusi varnega in neprekinjenega delovanja IS izkazali visoko raven varnostnih kontrol, se v skladu z načrtovanimi aktivnostmi nadaljuje proces posodabljanja in nadgradnje obstoječih in uvedbe novih procesov za nadzor, ki zagotavljajo varno in neprekinjeno delovanja informacijskega sistema. Izvedene so bile naslednje izboljšave na področju varnosti: vpeljano mesečno krpanje ranljivosti in 18-mesečno nadgrajevanje funkcionalnosti v skladu z Microsoftovimi cikli nadgradenj operacijskega sistema Windows 10 in Office 365 na računalnikih v okolju ZZZS in v primeru dela od doma; postopno vključevanje novih varnostnih zmožnosti, ki jih prinaša Windows 10 izveden preizkus koncepta za Azure ATP in Windows Defender ATP ter Sentinel. Podatki z delovnih postaj in strežnikov se analizirajo z analitičnimi orodji, ki na podlagi strojnega učenja ter zaznanih primerov iz drugih organizacij po svetu ugotavljajo vzorce anomalij. To nam omogoča hitrejše iskanje vzroka težav ter odpravo napak, hkrati pa nudi učinkovitejšo obrambo pred zlonamerno kodo in zvišuje celotno varnost podatkov in sistemov. Potrebne licence so vključene v bodočo pogodbo z Microsoftom (JN izvaja MJU); izboljšana zaščita administrativnega dostopa do storitev v oblaku z vpeljavo multifaktorske identifikacije (MFA); 77

78 sistem online aplikacije 90 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Slika 15. Razpoložljivost informacijskega sistema ZZZS po mesecih v letu uvedena dodatna zaščita uporabnikov, ki delajo od doma z varnostnim preverjanjem zahtevkov za dostope do spletnih strani (enako kot v notranjem omrežju ZZZS); vzpostavitev zaščite pred napadi z interneta in zasipanjem s prometom (DDoS) pri ponudnikih podatkovnih storitev; stalno posodabljanje operacijskih sistemov na strežnikih, delovnih postajah in omrežnih napravah. Ob vsakoletnem preizkusu neprekinjenega delovanja IS ZZZS in ustreznosti organizacijskih postopkov, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje informacijskega sistema, je bil v letu 2020 izveden celovit test neprekinjenega delovanja IS ZZZS. V okviru testa je bil izpeljan nadzorovani prenos delovanja IS na rezervni podatkovni center, pri čemer je bilo v praksi preverjeno delovanje IS ZZZS na lokaciji rezervnega podatkovnega centra. Prav tako je bilo preverjeno delovanje infrastrukturnih komponent, ki služijo neprekinjenemu napajanju (servis transformatorske postaje, dizelski agregat, naprave za neprekinjeno napajanje UPS) in delovanje klimatskih naprav ob izpadu električne energije. Vsi testi so bili izvedeni brez prekinitev delovanja IS ZZZS. V letu 2020 je bila dosežena 98,98-odstotna razpoložljivost (Slika 15) storitev za notranje uporabnike. Razpoložljivost storitev neposrednega (online) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v režimu 365/24, je bila 99,98-odstotna. Na Sliki 16 je prikazano število transakcij v informacijskem sistemu neposrednega (online) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja po mesecih, s katerim ZZZS pokriva praktično vse izvajalce zdravstvenih storitev in z njimi povezane procese. Skupno število transakcij v letu 2020 je znašalo , v času večjih obremenitev pa več kot 5000 transakcij na minuto. V informacijski sistem ZZZS so poleg notranjih vključeni tudi zunanji uporabniki: zavarovane osebe, zavezanci za prijavo v zavarovanje in za plačevanje prispevkov, izvajalci zdravstvenih storitev, pogodbeni partnerji, državni organi in drugi subjekti. Zato je bilo treba za omogočanje poslovanja zagotoviti nemoteno delovanje celotnega informacijskega sistema, ki vključuje aplikacije, centralni sistem in komunikacijsko omrežje jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Slika 16. Število zalednih transakcij v sistemu online po mesecih v letu 2020.

79 2.1.3 Upravljanje sistema kartic Podporne aktivnosti Kakor kaže Tabela 42, so bile na dan v uporabi kartice zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu KZZ). V letu 2020 je bilo izdanih KZZ, od tega jih je bilo prvih izvodov (za novo prijavljene v zdravstveno zavarovanje, novorojenčke in priseljene osebe). KZZ drugega izvoda smo izdali Vseh izdanih KZZ je bilo v letu 2020 manj. Zamenjava KZZ druge generacije, ki jim je potekla življenjska doba, se je začela že leta 2018 in se bo nadaljevala vsa naslednja leta. Digitalno potrdilo na pametni kartici ima namreč življenjsko dobo deset let. Leta 2020 je bilo zaradi poteka življenjske dobe izdanih KZZ. Zaradi okvar in poškodb je bilo v letu 2020 zamenjanih KZZ, kar znaša 0,24 % vseh KZZ v uporabi. Od KZZ, izdanih v letu 2020, jih je bilo naročenih po spletu, kar predstavlja 47,8 % vseh KZZ, ki jih je mogoče naročiti po spletu. Na dan je bilo aktivnih profesionalnih kartic (v nadaljnjem besedilu PK), pri čemer ima vsak imetnik PK tudi rezervno PK, da je zagotovljeno nemoteno delo ob morebitni okvari PK. V letu 2020 je bilo izdanih novih rednih in rezervnih PK v predpisanem 21-dnevnem roku. Preklicanih je bilo PK, največ zaradi preteka njihove veljavnosti, izgube, blokiranega gesla in spremembe vidnih podatkov. Izvajalci zdravstvenih storitev v izjemnih primerih uporabljajo rezervne PK in možnost ponovnega aktiviranja redne PK. Ta postopek se je v preteklem letu sprožil 309-krat. V letu 2020 je potekalo intenzivno delo in usklajevanje v okviru javnih naročil za vzpostavitev sistema izdelave in personalizacije nove generacije kartic. Na dan je bilo v uporabi evropskih kartic (v nadaljnjem besedilu EU-KZZ), od teh jih je bilo v letu 2020 naročenih Referenti so dobili zahtevkov za izdajo, zahtevkov je bilo oddanih na spletu, pa je bilo naročenih z mobilnimi napravami. Referenti so izdali skupno certifikatov. Služba za poslovanje s karticami zagotavlja zavarovancem in izvajalcem zdravstvenih storitev servis pri uporabi KZZ, PK in EU-KZZ. Informacije nudi predvsem po telefonu in elektronski pošti. V letu 2020 je bilo v klicnem centru v povezavi s karticami prejetih telefonskih klicev. Tabela 42. Število izdanih in obnovljenih kartic zdravstvenega zavarovanja v letu 2020 v primerjavi z letom Razlog za izdajo 2. izvoda kartice redna izdaja 1. izvod redna izdaja 2. izvod SKUPAJ ukradene kartice izgubljene kartice okvarjene kartice čip poškodovane kartice sprememba vidnih podatkov potekla življenjska doba nadomestne kartice ostalo

80 2.2 Informiranje Načela celovitega, preglednega in točnega informiranja o temah s področja izvajanja OZZ na ZZZS uresničuje sektor za informiranje in odnose z javnostmi ter za to področje pooblaščene osebe ZZZS Obveščanje zavarovanih oseb in drugih ciljnih javnosti Sektor za informiranje in odnose z javnostmi je na nacionalni ravni v letu 2020 posredoval Slovenski tiskovni agenciji in uredništvom slovenskih medijev 18 sporočil za javnost ter več kot 317 vsebinsko različnih pisnih informacij na prošnjo posameznih novinarjev. Na eno sejo Skupščine ZZZS so bili vabljeni tudi predstavniki medijev, o dveh sejah pa smo zaradi ukrepov proti covidu-19 za medije pripravili pisno gradivo. Poleg tega je ZZZS izvedel 6 tiskovnih konferenc na nacionalni ravni, kar je omogočalo redno in kakovostno obveščanje javnosti zlasti o aktualnem finančnem poslovanju ZZZS, uvedbi elektronskega bolniškega lista od 1. februarja 2020 dalje, o uveljavitvi sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, o urejanju zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino, zlasti z nasveti glede uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem, o uvedbi novega sodobnega modela plačevanja molekularne genetske diagnostike v onkologiji s 1. julijem 2020 ter o stališču ZZZS k Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Na regionalni ravni pa je 10 območnih enot ZZZS posredovalo skupno 42 sporočil za regionalne medije ter izvedlo 2 tiskovni konferenci na regionalni ravni. V skladu z zakonom o medijih in kodeksom na področju odnosov z javnostmi je ZZZS v letu 2020 objavil skupno 10 javnih odgovorov v zvezi z neobjektivnimi prispevki ali neresničnimi informacijami v različnih slovenskih medijih. Vsebinska analiza objav v slovenskih medijih v letu 2020, ki omenjajo ZZZS, predstavnike ZZZS ali OZZ, izkazuje, da sta bila OZZ in ZZZS deležna najmanjše pozornosti v zadnjih 17 letih. Najbolj značilne izstopajoče javne teme so razvidne iz Tabele 43. V letu 2020 je tako 100 slovenskih medijev objavilo skupaj objav, ki neposredno omenjajo ZZZS, predstavnike ZZZS ali OZZ. Povprečno je bilo v medijih vsak dan objavljenih 7,5 takšnih objav. Velika večina objav je bila informativnega značaja, 0,95 % (26) objav je bilo s pozitivno tendenco, kar je največ doslej, 0,84 % (23) objav pa je bilo polemičnih ali negativnih, kar je za 45 % nižji delež, kot znaša povprečje v zadnjih 17 letih, odkar ustrezno spremljamo ta podatek. Prvič je bilo pozitivnih objav več kot negativnih in polemičnih, in sicer predvsem zaradi uvedbe elektronskega bolniškega lista, ki je vsem deležnikom, zlasti pa zavarovancem prinesel številne prednosti in poenostavitve, pa tudi zaradi nekaterih širitev pravic iz OZZ in nekaterih konkretnih pozitivnih primerov uresničevanja pravic zavarovancev. V zvezi z nekaterimi neobjektivnimi 80 Tabela 43. Delež objav o ZZZS, predstavnikih ZZZS ali obveznem zdravstvenem zavarovanju v slovenskih medijih v letu 2020 po temah. tema delež objav Odnosi z izvajalci zdravstvenih storitev 23,6 Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja 18,2 Poslovanje ZZZS 15,5 Zdravstveni absentizem 13,1 Zdravstvena politika 9,8 Kartica zdravstvenega zavarovanja 5,5 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje 4,9 Posebne skupine zavarovanih oseb in bolnikov 2,9 Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje 2,9 Zdravila 2,2 Drugo 1,3 SKUPAJ 100,0

81 Podporne aktivnosti prispevki ali neresničnimi informacijami v različnih slovenskih medijih pa je ZZZS objavljal pisne in ustne javne odgovore ter intenzivno komuniciral z novinarji. ZZZS zagotavlja strankam informacije po telefonu tudi s pomočjo različnih klicnih centrov in avtomatskih telefonskih odzivnikov: klicni center službe za poslovanje s karticami (na tel. št ), ki je v letu 2020 prejel klicev; klicni center za informacije o prispevkih, ki jih obračunava ZZZS (na tel. št ), ki je v letu 2020 prejel klicev; klicni center nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo (na tel. št ), ki je v letu 2020 prejel klicev; klicni center za elektronski bolniški list (na tel. št ), ki je v letu 2020 prejel 507 klicev; avtomatski odzivnik (na tel. št ), ki zagotavlja različne informacije o poslovanju ZZZS, ki je v letu 2020 prejel klicev; avtomatski odzivnik (na tel. št ), ki zagotavlja informacije o delovanju sistema na osnovi neposrednega (online) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja, ki je v letu 2020 prejel okoli 500 klicev. V letu 2020 smo zabeležili telefonskih klicev oziroma v povprečju okoli klicev na en delovni dan, največ na telefonsko centralo območne enote v Mariboru (266 klicev/delovni dan). Z uvajanjem novih klicnih centrov ter z objavo neposrednih kontaktnih podatkov kontaktnih delavcev ZZZS na internetu in z uvajanjem ter spodbujanjem spletnih elektronskih rešitev ZZZS učinkoviteje razbremenjuje vstopne telefonske točke ter izboljšuje dostopnost svojih strank do informacij in storitev. ZZZS je v letu 2020 intenzivno izvajal elektronsko založništvo na spletni strani saj je na spletu objavil 124 novih ali posodobljenih pravnih aktov, navodil, okrožnic, publikacij ali podatkov. Število registriranih internetnih uporabnikov elektronskih gradiv ZZZS, ki po predhodni prijavi avtomatično in brezplačno prejemajo elektronsko pošto o novih ali posodobljenih elektronskih gradivih ZZZS, se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 3,5 %, in sicer na uporabnikov. Zaradi epidemije nalezljive bolezni covid-19 je ZZZS vzpostavil posebno spletno stran za informiranje strank v zvezi z ukrepi za obvladovanje epidemije. ZZZS je svoje strani v skladu z zakonom in s priporočili prilagodil ranljivim skupinam prebivalcev ter izbrane informacije objavil tudi v znakovnem jeziku (video posnetkih). Spletne strani ZZZS na naslovu so bile v letu 2020 obiskane krat, to je v povprečju obiskov vsak dan. V okviru izvajanja zakona o dostopu do informacij javnega značaja je ZZZS v letu 2020 prejel 23 zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, 22 zahtevam je delno ali v celoti ugodil, 10 pa je delno ali v celoti zavrnil. Zoper odločitve ZZZS ni bila vložena nobena pritožba. V zvezi s temi postopki je ZZZS na podlagi zakona pripravil letno poročilo za leto 2020 in ga januarja 2021 objavil na spletni strani ZZZS. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem ( ) je bil obseg tovrstnih vloženih zahtev v letu 2020 višji za 15 % (3 zahteve). Informiranje na ravni območnih enot ZZZS izvajajo delavci ZZZS v 10 območnih enotah in 45 izpostavah ZZZS, ki zagotavljajo strankam informacije predvsem osebno v okviru uradnih ur ali po telefonu v okviru poslovnega časa. Kontaktni podatki vseh 323 oseb ZZZS, ki strankam posredujejo splošne informacije, so objavljeni na spletni strani Promocijske aktivnosti ZZZS je v začetku leta 2020 nadaljeval intenzivno medijsko promocijo uvedbe elektronskega bolniškega lista ter predstavljal prednosti in prihranke, ki jih prinaša vsem deležnikom v sistemu, od zdravstvenih delavcev, zavarovancev in delodajalcev do različnih ustanov. Oktobra je ZZZS javno objavil povzetek poročila o uspešni nacionalni uvedbi elektronskega bolniškega lista. Oktobra pa je ZZZS v okviru 27. konference Dnevi slovenske informatike prejel tudi priznanje enagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev, ki je bila podeljena za nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista (Slika na strani 104). Strokovna komisija Slovenskega društva Informatika je podelitev priznanja utemeljila s številom neposrednih uporabnikov, po 81

82 enostavitvijo poslovanja, implementacijo poslovanja in ocenjenim prihrankom, pri čemer je pri projektu ZZZS še posebej prevladalo merilo družbene koristi. V zvezi s tem je ZZZS objavljal več prispevkov v glasilih Zdravniške zbornice Slovenije, delodajalcev, sindikatov in na svojih spletnih straneh. ZZZS je pri tem intenzivno sodeloval tudi z mediji, objavljenih je bilo okoli 90 medijskih objav o tem v različnih slovenskih medijih. ZZZS je v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana julija javnosti predstavil uvedbo novega sodobnega modela plačevanja molekularne genetske diagnostike v onkologiji, s katerim je 1. julija 2020 uvedel tudi financiranje genetskih testov za določanje zdravljenja pri zgodnjem raku dojke v breme ZZZS. Novosti zagotavljajo zavarovanim osebam manj agresivno zdravljenje, ki je bolj usmerjeno, učinkovitejše, z manj zapleti in zaradi tega z manjšimi stroški drugega zdravljenja in manjšimi stroški bolniških nadomestil. ZZZS je na ta način podprl uvajanje najsodobnejšega zdravljenja. ZZZS je javnosti predstavil tudi obsežne spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi je v letu 2020 zagotovil širši obseg pravic do nekaterih medicinskih pripomočkov ter nove administrativne razbremenitve zlasti v družinski medicini in pediatriji na primarni ravni. Zaradi negativnih učinkov epidemije covida-19 je ZZZS intenzivno obveščal medije o različnih ukrepih s področja OZZ zaradi epidemije, o spremenjenem poslovanju ZZZS s strankami, o zahtevnem aktualnem mesečnem finančnem poslovanju ZZZS, o spremenjenem financiranju izvajalcev zdravstvenih storitev ter o obsegu (ne)opravljenih zdravstvenih storitev v letu 2020 v primerjavi z letom Zaradi slabše dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev je ZZZS promoviral različne organizacijske in druge prilagoditve pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter se zavzemal za čim večjo odpravo zaostankov, nastalih pri izvajanju zdravstvenih programov v času epidemije. Pred poletno turistično sezono je ZZZS tudi lani izvedel tiskovno konferenco ter druge odnose z mediji v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v tujini na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, zlasti zaradi preprečevanja težav na Hrvaškem Izdajateljska in INDOK dejavnost V letu 2020 je ZZZS izdal eno številko zelenega Občasnika Novice & Obvestila, internega glasila ZZZS, ki je namenjeno informiranju delavcev ZZZS in predstavnikov v organih upravljanja ZZZS. Marca 2020 je ZZZS izvedel tiskanje in distribucijo 7 tiskovin, nekatere tudi povsem nove, in jih poslal tudi izvajalcem zdravstvenih storitev za kakovostno informiranje zavarovanih oseb, in sicer 1 plakat in 6 zloženk: Plakat: Kaj morate kot zavarovana oseba vedeti o specialistični bolnišnični dejavnosti? (380 izvodov) novo, poslano tudi vsem bolnišnicam. 6 Zloženk: Pravica do storitev specialistične bolnišnične dejavnosti ( izvodov) novo, poslano tudi vsem bolnišnicam, Pravica do nadomestila plače zaradi nege otroka (6.000 izvodov), Ortodontija in njene posebnosti (7.500 izvodov), Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino (7.500 izvodov), Pravica do povračila potnih stroškov (7.500 izvodov), Varstvo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (4.500 izvodov). Zaradi sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je ZZZS izvedel obsežno vsebinsko posodobitev brošure Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za informiranje zavarovanih oseb, ki jo je oktobra po 6 letih ponovno izdal tudi v tiskani obliki (Slika na sosednji strani). Po zaključku jubilejnega leta 2019 je ZZZS 130. obletnico zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji obeležil z izdajo posebne številke Občasnika, glasila ZZZS. Za promocijo izbranih elementov novega Strateškega razvojnega programa je ZZZS izdelal stenske slike z izjavo o poslanstvu, z izjavo o razvojni viziji (sliki na strani 9 in10) ter plakat o strateškem diagramu. 82

83 Podporne aktivnosti Tabela 44. Skupno število vpisanih novih izvodov v knjižnici ZZZS glede na vrste gradiva v letu Gradivo po vrstah Novi izvodi Skupaj v zbirki Knjige Serijske publikacije Dokumenti Avdiovizualno gradivo Objave kliping Objave bibliografija Umetniška dela ZZZS SKUPAJ Za informiranje zavarovanih oseb na dvojezičnih območjih o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je ZZZS izdal dve zloženki v madžarskem jeziku, v italijanskem jeziku pa osem zloženk in en plakat. ZZZS je v letu 2020 izdal tudi štiri številke publikacije Podatki o obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki je namenjena rednemu obdobnemu spremljanju osnovnih statističnih oziroma analitičnih kazalcev poslovanja ZZZS, zlasti na treh ključnih področjih: izvajanje OZZ, zdravstvena analitika in ekonomika ter finance in računovodstvo. Publikacija izhaja vsake tri mesece (marca, junija, septembra in decembra), in sicer le v elektronski obliki na spletnih straneh ZZZS. Naslovnica brošure Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izdane oktobra

84 Na začetku vsakega leta redno izide celovito in podrobno Letno poročilo za minulo leto, ki je namenjeno predvsem strokovni javnosti in partnerjem v zdravstvu in je v celoti objavljeno tudi na spletni strani V letu 2020 je bilo v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij oddanih 30 izdanih naslovov publikacij ZZZS depozitarni knjižnici NUK v predpisanem številu izvodov. INDOK služba kot specialna knjižnica na področju zdravstvenega zavarovanja in kot dokumentacijski center ZZZS izvaja vrsto storitev za notranje in zunanje uporabnike. V letu 2020 je bilo vpisanih in dokumentiranih novih enot v skupni zbirki strokovnih gradiv, ki obsega skupaj enot (Tabela 44). V letu 2020 je bilo nabavljenih 15 knjig od skupaj 38 na novo evidentiranih, ostalo so bili obvezni izvodi in izvodi, ki so predmet sodelovanja z drugimi ustanovami. Vpisanih je bilo 665 novih številk serijskih publikacij, 4 novi izvodi avdiovizualnega gradiva ter 173 enot dokumentov. Javnih objav zaposlenih je bilo oddanih in evidentiranih 33, objav v medijih v zvezi z delom ZZZS pa enot. Vzpostavljena je bila nova zbirka Umetniška dela ZZZS, v kateri je bilo evidentiranih 412 enot. V letu 2020 so si uporabniki izposodili 59 enot strokovnih gradiv, največ je bilo izposojenih knjig (42 enot). Po elektronski pošti je bilo na INDOK službo naslovljenih in realiziranih 500 zahtevkov oziroma naročil za izposojo gradiva in poizvedb po strokovni literaturi (31 zunanjih in 469 internih) ter izvedenih 5 medbibliotečnih naročil za posredovanje literature iz drugih knjižnic za zaposlene na ZZZS. 2.3 Pravne in splošne aktivnosti Sistemske novosti, oblikovanje internih aktov in druge pravne ter splošne zadeve na ZZZS spremlja, usmerja oziroma izvaja sektor za pravne in splošne zadeve skupaj s tovrstnimi oddelki na območnih enotah ZZZS Interni akti, pravni in regresni postopki 84 Interni akti ZZZS je v letu 2020 poleg aktov za izvajanje OZZ sprejel več aktov, ki urejajo njegovo poslovanje, med njimi: 1. Načrt neprekinjenega poslovanja in okrevanja poslovnih procesov ZZZS; 2. Krovna politika varovanja informacij ZZZS; 3. Politika upravljanja uporabniških identitet; 4. Politika varstva podatkov pri uporabi spletnih strani ZZZS; 5. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov ZZZS; 6. Pravilnik o načrtovanju in letnem poročilu; 7. Pravilnik o modelih plačevanja zdravstvenih storitev; 8. Pravilnik o nepremičninah; 9. Pravilnik o izvajanju informacijsko dokumentacijske dejavnosti; 10. Pravilnik o opravljanju dela na domu in novelo pravilnika; 11. Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za zaposlene v ZZZS; 12. novela Pravilnika o napredovanju delavcev ZZZS; 13. novela Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v ZZZS; 14. novela Pravilnika o sejninah in povračilih stroškov; 15. Navodilo za podajo mnenja in soglasja ter vložitev pobude na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o lekarniški dejavnosti; 16. Navodilo o obsegu elektronskega podpisovanja dokumentov v ZZZS; 17. Organizacijsko navodilo o načinu dela na področju povračil; 18. Organizacijsko navodilo o materialnem poslovanju; 19. Poslovnik o projektih in projektnih nalogah; 20. Poslovnik Upravnega odbora ZZZS; 21. novela Poslovnika Skupščine ZZZS;

85 Podporne aktivnosti 22. novela Poslovnika o delu imenovanih zdravnikov, zdravstvenih komisij in zdravnikov izvedencev ZZZS; 23. noveli Sklepa o višini plačil zdravnikom, ki opravljajo naloge na podlagi pogodbe o delu; 24. Sklep o določitvi redne delovne uspešnosti; 25. Sklep o določitvi višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu; 26. sklepe zaradi obvladovanja širjenja covida-19 (npr. glede spremembe načina poslovanja s strankami, začasne spremembe premakljivega delovnega časa, določitvi meril za upravičenost dodatka za delo v rizičnih razmerah, začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19). Tožbe zoper ZZZS Zoper ZZZS je bilo v letu 2020 vloženih 386 tožb, kar je 20 tožb (6 %) več kot leta Približno 88 % tožb (340 tožb, kar je 46 tožb oziroma 5 % manj kot leto prej) se je nanašalo na uveljavljanje pravic in drugih zahtev iz OZZ, ki so predmet socialnih sporov. Med njimi se je približno 80 % tožb (273 tožb) nanašalo na ugotavljanje začasne zadržanosti z dela zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila plače. Glede na preteklo leto je število tožb iz tega naslova nižje za 46 tožb oziroma 5 %, pri čemer se je njihov delež med socialnimi spori zvišal za približno 13 %. Predmet drugih socialnih sporov je bilo uveljavljanje pravice do zdraviliškega zdravljenja, zdravljenja v tujini, MP ter drugih pravic in zahtev iz OZZ. Število teh tožb se je v primerjavi z letom 2019 znižalo za 44 % (67 tožb). V letu 2020 se je povečalo število zoper ZZZS vloženih tožb, ki so jih vložili izvajalci zdravstvenih storitev (46). Poleg ene odškodninske tožbe zaradi napačnega presojanja v postopku ugotavljanja začasne zadržanosti od dela ter druge zaradi izplačila zamudnih obresti se je preostalih 44 tožb nanašalo na razmerja med ZZZS in izvajalci zdravstvene dejavnosti. Omeniti velja tožbe, ki so jih domovi za starejše, bolnišnice in zdravstveni domovi vložili zaradi domnevnih kršitev pogodb o izvajanju programa zdravstvenih storitev, in sicer da naj ZZZS ne bi plačal vseh obveznosti v skladu s pogodbo in Dogovorom Po mnenju tožečih strank bi se morale dogovorjene spremembe v kolektivnih pogodbah, ki vplivajo na plače delavcev pri tožečih strankah, avtomatično upoštevati pri cenah zdravstvenih storitev; gre za enega od kalkulativnih elementov za določanje cen zdravstvenih storitev. Vrhovno sodišče je na predlog ZZZS revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je bil ZZZS na podlagi četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za leto 2017 dolžan sam, brez sodelovanja ostalih partnerjev po 63. členu ZZVZZ, v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev upoštevati neposredno sprejete spremembe glede višine plač v javnem sektorju, kot so bile opredeljene z aneksi h kolektivnim pogodbam in jih samostojno vkalkulirati v ceno zdravstvene storitve. Ker je Vrhovno sodišče s sodbo III Ips 16/2020 z dne tožbenemu zahtevku ugodilo (spor se je nanašal na tožbe, ki so bile vložene v letu 2018), je zato v letu 2020 tožbe vložila tudi večina preostalih domov za starejše, ki so se jim pridružili tudi zdravstveni domovi in bolnišnice. V letu 2020 je bilo pravnomočno rešenih 268 sporov, v katerih je bil ZZZS tožena stranka, od teh 239 socialnih sporov. V pravnomočno rešenih sporih je sodišče v 64 primerih tožbo zavrglo oziroma ustavilo postopek (približno 23 % pravnomočnih odločitev), v 73 primerih izdalo zavrnilno sodbo (približno 27 % pravnomočnih odločitev) in v 131 primerih izdalo ugodilno sodbo (približno 48 % pravnomočnih odločitev). Večina od teh ugodilnih sodb (97 sodb oziroma 74 %) se je nanašala na ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, v katerih je sodišče na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo drugačno dejansko stanje in je zato spremenilo odločitev organov ZZZS. Glede na vse pravnomočno končane socialne spore zaradi ugotavljanja začasne zadržanosti od dela (162 sporov) je tako delež ugodilnih sodb iz tega razloga 60 %. Poleg navedenih socialnih sporov je bilo v letu 2020 pravnomočno rešenih 28 sporov zoper ZZZS, od tega 26 sporov z izvajalci (dva zavržena zahtevka oziroma ustavljen postopek, 6 zavrnilnih sodb in 20 ugodilnih sodb) in 1 drug spor, kjer je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Delež ugodilnih sodb v teh sporih znaša približno 69 %, kar je 29 odstotnih točk več od ciljne vrednosti, da je odstotek ugodilnih sodb (brez socialnih sporov) manjši od 40 %, ko je ZZZS tožena stranka. Tožbe ZZZS ZZZS je v letu 2020 vložil 136 tožb, od teh 85 tožb zoper pravne osebe (v glavnem zaradi regresnih zahtevkov in dve tožbi zoper izvajalce) in 51 tožb zoper fizične osebe (spori zoper specia 85

86 Tabela 45. Izterjava regresnih zahtevkov v letih 2019 in v evrih Območna enota realizacija 2019 realizacija 2020 indeks 2020/2019 Celje Koper Kranj Krško Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ravne na Koroškem Skupaj območne enote Direkcija Skupaj ZZZS Vir: podatki ZZZS. lizante in v manjšem številu spori zaradi neplačila prispevkov za OZZ). V zvezi s tožbami zoper specializante so na podlagi prehodne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) med drugim specializanti, ki se po končani specializaciji ne zaposlijo v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero so opravljali specializacijo, dolžni ZZZS povrniti nastale stroške v zvezi s specializacijo. ZZZS v obdobju od 2014 dalje, ko je vložil prve tožbe zoper specializante, ugotavlja, da zakonska ureditev sistemsko ni ustrezno urejena, v praksi pa povzroča tudi številne težave. ZZZS je v marcu 2020 prejel sodbo Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ali je specializant dolžan povrniti stroške specializacije, če se ne zaposli v regiji, za katero je opravljal specializacijo, vendar se zaposli v mreži javne zdravstvene službe. Vrhovno sodišče je ob ugotovljenem posegu v svobodno izbiro dela ocenjevalo zakonsko ureditev z vidika ustavne dopustnosti cilja in ugotovilo, da ta prestane test sorazmernosti. Takšna odločitev kljub temu ne omogoča večje uspešnosti ZZZS, saj je še vedno odvisen od drugih deležnikov v procesu in pravil o dokaznem bremenu. V letu 2020 je bilo pravnomočno rešenih 83 sporov, v katerih je bil ZZZS tožeča stranka, večina iz naslova regresnih zahtevkov in uveljavljanja pogodbenih kazni zoper izvajalce. V teh sporih je sodišče tožbo zavrglo oziroma ustavilo postopek v 4 primerih (približno 4,8 % pravnomočnih odločitev), izdalo zavrnilno sodbo v 13 primerih (približno 15,6 % pravnomočnih odločitev) in izdalo ugodilno sodbo v 66 primerih, kar je približno 79,5 % pravnomočnih odločitev, s čimer je dosežena ciljna vrednost ugodilnih sodb v sporih, ko je ZZZS tožeča stranka (več od 70 %). Regresni in drugi postopki za povračilo sredstev Na podlagi ZZVZZ ima ZZZS pravico zahtevati odškodnino od odgovornega povzročitelja. Odškodnina obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. S tem se želi na področju OZZ doseči polna uveljavitev temeljnega načela odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil. ZZZS na tej podlagi in v skladu z ZOZP 10 tako prejme vnaprejšnjo pavšalno odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi plačila pravic iz OZZ za zavarovane osebe, ki so bile poškodovane v prometnih nesrečah. Poleg tega ZZZS uveljavlja odškodnino od drugih oseb, ki škodo povzročijo namenoma ali iz malomarnosti. Ob uveljavljanju odškodnine od odgovornega delodajalca se s tem posredno delodajalci spodbujajo tudi k višji stopnji varnosti in zdravja pri delu. Prihodki ZZZS v letu 2020 iz naslova vnaprejšnje pavšalne odškodnine in drugih regresnih zahtevkov (Tabela 45) so znašali evrov, kar je 3 % manj kot leto prej. Nekaj več kot 94 % teh sredstev pomeni znesek vnaprejšnje pavšalne odškodnine v višini evrov, kar je 2 % manj kot leta 2019 in 1 % več od načrtovanih. Iz povračila škod zaradi poškodb pri delu, V skladu z ZOZP so zavarovalnice, ki opravljajo posle obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, dolžne ZZZS do 15. v mesecu od obračunane kosmate zavarovalne premije nakazati 8,5 % kot pavšalno kritje škod, ki ZZZS nastanejo zaradi poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.

87 Podporne aktivnosti poškodb v pretepih, zastrupitev s hrano in drugih razlogov je ZZZS v letu 2020 izterjal evrov, kar je 18 % manj kot v predhodnem letu, a 68 % več od pričakovanega. Zaradi epidemije covida-19 je bila ocena o znižanju prihodkov zaradi izrednih razmer, zastoja gospodarstva in zmanjšanem obsegu dela bistveno večja, tako da ZZZS doseženo realizacijo ocenjuje kot izjemno uspešno. Insolvenčni postopki V skladu z ZFPPIPP je ZZZS v letu 2020 (Tabela 46) prijavil terjatve v 405 insolvenčnih postopkih (27,4 % manj kot leta 2019) v skupni višini evrov (141 % več kot leta 2019), pri čemer je bilo zaključenih postopkov (26 % manj kot leta 2019). Glede na preteklo leto se je število vloženih zahtevkov zmanjšalo in hkrati zvišal znesek vloženih terjatev. Te terjatve izvirajo iz regresnih zahtevkov, ki so bili prijavljeni v stečajno maso. Mednarodna izterjava prispevkov Postopek mednarodne izterjave prispevka se uvede, ko izterjava prispevkov za zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji ni možna, zavezanci za plačilo prispevka pa razpolagajo s premoženjem v drugih državah članicah EU. Na podlagi določb Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Izvedbene Uredbe (ES) št. 987/2009 je ZZZS v letu 2020 vložil 248 zahtevkov v skupni višini evrov iz naslova zapadlih neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 je izterjal evrov, iz preteklih let pa še evrov. Tabela 46. Število začetih postopkov, ki zajemajo prijavljene terjatve iz naslova insolvenčnih zadev. Območna enota 2019 Število začetih postopkov vloženih zahtevkov 2020 Indeks Znesek vloženih terjatev za insolvenčne postopke pravne osebe fizične osebe skupaj 2020/ Indeks Celje , ,1 Koper , ,3 Kranj , ,1 Krško , ,4 Ljubljana , ,3 Maribor , ,9 Murska Sobota , ,2 Nova Gorica , ,0 Novo mesto , ,1 Ravne na Koroškem , ,5 SKUPAJ , ,6 Vir: evidence ZZZS Izvajanje javnih naročil ZZZS je v skladu z ZJN-3 in Pravilnikom o javnem naročanju v letu 2020 začel in zaključil postopkov oddaje javnih naročil v skupni vrednosti evrov (Tabela 47). Od teh postopkov je na portalu javnih naročil objavil 37 javnih naročil, za katera so bile sklenjene pogodbe v skupni pogodbeni vrednosti evrov, in sicer: 19 javnih naročil za potrebe PE Informacijskega centra v skupni pogodbeni vrednosti evrov, od teh naslednja večja javna naročila za: nakup dveh strežnikov IBM Z z vključeno garancijo in dodatnim vzdrževanjem v času garancijske dobe, vzpostavitev in izvajanje personalizacije kartic, pogarancijsko vzdrževanje IBM opreme centralnega vozlišča, storitve vzdrževanja vstopne točke in programskih knjižnic sistema online ter portalov, storitve vzdrževanja tračne podatkovne infrastrukture; 87

88 Tabela 47. Javna naročila ZZZS, začeta in oddana v letu I. Evidenčna naročila II. Velika javna naročila Vrsta naročil Število javnih naročil Pogodbena vrednost z DDV evidenčna naročila z naročilnico evidenčna naročila s pogodbo posebne socialne in druge storitve z naročilnico SKUPAJ evidenčna naročila odprti postopek postopek naročila male vrednosti postopek s pogajanji brez predhodne objave posebne socialne in druge storitve SKUPAJ velika javna naročila SKUPAJ vsa javna naročila (I. + II.) Vir: evidence ZZZS. 18 javnih naročil za potrebe drugih organizacijskih enot ZZZS v skupni pogodbeni vrednosti evrov, od teh naslednja večja javna naročila za: okolju prijazne storitve čiščenja poslovnih prostorov z dobavo okoljsko manj obremenjujočega sanitarno higienskega materiala in čistil, strokovno pomoč pri vzpostavljanju celovitega upravljanja sistema SPP, nakup letalskih vozovnic, dobavo in vgradnjo pohištvene ter druge opreme za severni trakt 2. nadstropja poslovne stavbe ZZZS, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki, prenovo dela poslovne stavbe ZZZS OE Koper. Pri treh javnih naročilih so neizbrani ponudniki vložili tri revizijske zahtevke, od katerih sta dva posamezna vlagatelja umaknila zahtevek pred odločanjem o njegovi upravičenosti na Državni revizijski komisiji. Ravno tako Državna revizijska komisija ni obravnavala tretjega vloženega zahtevka, saj je ZZZS sprejel novo odločitev o zavrnitvi vseh prispelih ponudb. ZZZS je v letu 2020 poleg navedenih postopkov zaključil 11 postopkov velikih javnih naročil, začetih v letu 2019, v skupni pogodbeni vrednosti evrov in začel 15 velikih javnih naročil, ki bodo predvidoma zaključena v letu Poleg tega je v letu 2020 zaključil tudi 9 evidenčnih naročil s pogodbo, začetih v letu 2019, v skupni pogodbeni vrednosti evra in začel 9 postopkov, ki bodo zaključeni v letu Investicije in investicijsko vzdrževanje ZZZS je v letu 2020 realiziral investicije in investicijsko vzdrževanje v višini 5,439 milijona evrov, od česar odpade na investicije 87,88 % oziroma 4,780 milijona evrov, na investicijsko vzdrževanje pa 12,12 % oziroma 0,659 milijona evrov. ZZZS je tudi v letu 2020 zaradi izjemnega pomena informacijske tehnologije za nemoteno delovanje informacijskega sistema zdravstvenega zavarovanja 72,86 % vseh investicijskih sredstev namenil posodabljanju in vzdrževanju informacijske tehnologije. V strukturi porabe sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje v letu 2020 (Tabela 48) imajo največje deleže: I. Potrebe PE Informacijskega centra z deležem 72,86 % v strukturi porabe sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje, za nakup strojne računalniške opreme, licenčne programske in razvojne opreme, ki je nujno potrebna zaradi posodabljanja informacijske tehnologije v ZZZS ter opreme za tehnično varovanje, kar vključuje: 1. nakup strojne računalniške opreme: menjava centralnih procesorskih enot ZZZS informacijskega sistema, redna menjava namizne računalniške opreme, menjava čitalnikov za elektronski popis osnovnih sredstev, nakup videokonferenčnih sistemov, dokup drobnega materiala za namizno računalniško opremo (ključki Wi-Fi, spletne kamere, DVD enote); 88

89 Podporne aktivnosti Tabela 48. Investicije in investicijsko vzdrževanje po organizacijskih enotah ZZZS v letu v evrih Plan 2020 Skupaj realizacija plačila v letu 2020 Indeks realizacija / plan Strukturni delež po organizacijskih enotah 1 2 3=2/1 4 Direkcija ,18 8,19 Informacijski center ,00 72,86 Celje ,10 2,05 Koper ,56 1,14 Kranj ,07 0,93 Krško ,56 0,15 Ljubljana ,70 11,50 Maribor ,24 1,49 Murska Sobota ,85 0,51 Nova Gorica ,64 0,49 Novo mesto ,93 0,21 Ravne na Koroškem ,36 0,49 Skupaj ZZZS , nakup in dograditev diskovnih enot: uvedba diskovnih komponent IBM v centralni diskovni sistem; dokup diskovnih zmogljivosti za obstoječa mrežna diskovna polja; 3. nakup aktivne mrežne opreme: menjava dotrajanih dostopovnih stikal LAN za centralno lokacijo in ostale mrežne opreme; 4. nakup dodatne telekomunikacijske opreme: dokup brezžičnih slušalk; 5. pridobitev patentov: implementacija programske opreme GDPS Metro Dual Leg sistema za upravljanje, izvajanje in nadziranje sinhronizacije replikacije podatkov med diskovnimi enotami ZZZS centralnega diskovnega sistema; nakup dodatnih licenc za orodje EasyVista za informacijske oddelke po območnih enotah namensko orodje za podporo procesa prijave napak in pomoči uporabnikom ZZZS pri uporabi informacijskih tehnologij; nadgradnja mrežne programske opreme za orodje BIG-IP F5 varnostno preverjanje dostopa do ZZZS aplikacij in razporejanje posameznih bremen; nakup programskega požarnega zidu za protivirusno preverjanje evem dokumentov; nakup novih in nadgradnja obstoječih licenc orodja Altova XMLSpy orodje se uporablja pri razvoju in vzdrževanju novejših spletnih aplikacij, rešitev za izmenjavanje podatkov s sistemom SAP in na ostalih področjih, kjer se uporabljajo ZZZS aplikacije; nakup ostale manjše razvojne, sistemske in operativne programske opreme. II. Potrebe Območne enote Ljubljana kot največje v ZZZS z deležem 11,50 % v strukturi porabe sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje, ki je zajemala: 1. prenovo prostorov severnega trakta 2. nadstropja poslovne stavbe na Miklošičevi cesti 24, 2. najnujnejše minimalno investicijsko vzdrževanje poslovnih stavb na sedežu ZZZS in Mali ulici v Ljubljani ter izpostav Območne enote Ljubljana, 3. zagotovitev ustreznega delovnega okolja v poslovnih stavbah oziroma poslovnih prostorih (v skladu z določili zakonodaje s področja zdravja in varstva pri delu ter požarnega varstva). III. Potrebe Direkcije z deležem 8,19 % v strukturi porabe sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje za: 1. odplačevanje nakupa poslovnih prostorov za potrebe delovanja zdravstvene komisije, imenovanih zdravnikov in oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje Območne enote Ljubljana na Mali ulici 3 v Ljubljani dajalcu lizinga po pogodbi z dne , ki poteče , ko poslovni prostori v celoti preidejo v last ZZZS; 2. nakup pisarniškega pohištva in druge opreme pri prenovi severnega trakta drugega nadstropja poslovne stavbe na Miklošičevi

90 Vsi deleži porabljenih investicijskih sredstev ostalih devetih organizacijskih enot ZZZS v letu 2020 predstavljajo le 7,46 % celotne porabe investicijskih sredstev v ZZZS in zajemajo najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela, tako da ZZZS še lahko zagotavlja varno delovanje objektov in naprav ter ohranja zdravje in varnost pri delu ter požarno varstvo na ravni, določeni z zakonom. 2.4 Upravljanje s kadri Aktivnosti na področju upravljanja s kadrovskimi viri, izobraževanja, razvoja zaposlenih, posodabljanja poslovnih procesov in organizacije ZZZS izvaja Sektor za razvoj kadrov in organizacije (v nadaljnjem besedilu SRKO). V tem poglavju so opisane še osnovne informacije o aktivnostih ZZZS za ohranjanje varnosti in zdravja pri delu ter aktivnosti o sodelovanju strokovnjakov ZZZS na nacionalni in mednarodni ravni, kar je ključni dejavnik spodbudnega okolja za razvoj kadrov Kadrovski viri Leto 2020 je v veliki meri zaznamovala epidemija covida-19, ki je bistveno vplivala na poslovanje ZZZS. Za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, okrevanja poslovnih procesov in varnosti ter zaščite zaposlenih je ZZZS ustanovil skupino za okrevanje, ki jo je vodila vodja SRKO, preostali člani pa so bili sodelavci iz POPMP, PE IC, SPSZ, SIOJ, direktorja OE Ljubljana in OE Nova Gorica ter predstavnik imenovanih zdravnikov. Sprejeti so bili ukrepi za nemoteno izvajanje sistema OZZ, poenostavili so se nekateri postopki uresničevanja pravic pri izvajalcih zdravstvenih storitev, izvajali so se ukrepi za zajezitev širjenja virusa med zaposlenimi, ukrepi varnosti in zdravja pri delu v spremenjenih pogojih epidemije, uspešno so se zagotovili pogoji in podpora za delo od doma. Skupina za promocijo zdravja je skrbela za informiranje zaposlenih o ukrepih za zajezitev širjenja virusa. Načrtovanje, razporejanje zaposlenih in usposabljanje je potekalo v okviru zahtev in pogojev pri upravljanju s kadri oziroma danih stroškovnih in kadrovskih omejitev v preteklem letu. Da bi uresničil zahtevne cilje, je ZZZS tudi v letu 2020 iskal notranje rezerve in optimiziral delovne procese. Fluktuacija v letu 2020 je bila 4,26-odstotna. Kljub zabeleženim odhodom, pri katerih je polovica zaposlenih, ki so odšli z ZZZS, imela VII. in višjo stopnjo izobrazbe, pa je povprečna starost zaposlenih dokaj visoka, in sicer znaša 48,3 leta. Ob koncu leta 2020 je znašala realizacija kadrovskega načrta 850,28 delavca, pri čemer so bili 3,00 delavci zaposleni zaradi povečanega obsega dela oziroma imenovanja, 12,50 zaposlenih pa je nadomeščalo z dela odsotne sodelavce. Število zaposlenih ob koncu leta je bilo nižje od dovoljenega števila po zbirnem kadrovskem načrtu zaradi večjega števila upokojitev ob koncu VIII IX 14,15 % I IV 1,15 % V 25,20 % VII/2 28,77 % VII/1 19,10 % VI/0 4,14 % VI/1 7,13 % 90 Slika 17. Izobrazbena struktura zaposlenih po stopnjah izobrazbe na dan

91 Podporne aktivnosti leta in še nezaključenih kadrovskih postopkov za nadomestne zaposlitve. ZZZS je imel tudi v letu 2020 težave z zaposlovanjem zdravnikov, zaradi česar je bilo nekaj zdravniških delovnih mest nezasedenih. V letu 2020 se je izobrazbena struktura zaposlenih ponovno rahlo izboljšala in znašala povprečno 6,49. Rast izobrazbene strukture je posledica zahtev delovnega procesa, upokojitev delavcev, tudi tistih, ki niso imeli zahtevane stopnje izobrazbe, in prestrukturiranja delovnih mest. ZZZS ne zaposluje delavcev z neustrezno stopnjo izobrazbe, niti ne delavcev z manj kot srednjo oziroma V. stopnjo izobrazbe. V letu 2020 se je skupni delež zaposlenih s VI., VII. in z višjimi stopnjami izobrazbe v primerjavi z letom 2019 povečal za 1,13 odstotne točke in je ob koncu leta 2020 znašal skupaj 73,29 %. Delež zaposlenih s V. stopnjo strokovne izobrazbe se je v primerjavi z letom 2019 znižal za 1,48 odstotne točke, za 0,01 odstotne točke je manjši tudi delež zaposlenih s IV. in nižjimi stopnjami izobrazbe. Skupni delež zaposlenih s V. in nižjimi stopnjami strokovne izobrazbe se je tako v primerjavi z letom 2019 znižal za 1,49 odstotne točke in je v celotni strukturi ob koncu leta 2020 znašal 26,35 % (Slika 17). Delež delavcev z neustrezno stopnjo izobrazbe glede na zahtevano stopnjo izobrazbe je ob koncu leta znašal 1,8 % Razvoj zaposlenih Izobraževanje S sistematičnim vlaganjem v znanje omogoča ZZZS razvoj zaposlenih na strokovnem in osebnostnem področju. V letu 2020 je bil na področju izobraževanja osnovni cilj višati usposobljenost zaposlenih za uspešno in učinkovito poslovanje ZZZS, s poudarkom na pridobivanju znanj za čim večjo funkcionalno usposobljenost zaposlenih in za širitev pozitivne organizacijske kulture. Zaradi epidemije v letu 2020 se je izobraževanje organiziralo predvsem v obliki videokonferenc, v živo pa v manjšem obsegu v skladu z epidemiološkimi ukrepi. Povprečno število dni usposabljanja na zaposlenega je v letu 2020 nekoliko padlo in je znašalo 2,53 dneva na zaposlenega (v letu ,37 dneva). Usposabljanje v okviru internih izobraževalnih programov je v letu 2020 znašalo 1,61 dneva na zaposlenega (v letu ,83 dneva na zaposlenega). Udeležba na eksternih izobraževanjih je bila v letu 2020 na ravni 0,93 dneva na zaposlenega (v letu ,55 dneva na zaposlenega), kar je posledica številnih odpovedi izobraževanj zaradi epidemije. V letu 2020 je bilo izvedenih 54 internih izobraževalnih programov na skupaj 95 različnih izvedbah (v letu programov na 110 izvedbah), od tega 24 programov v okviru sklopa dejavnosti na 46 izvedbah (v letu programov na 61 izvedbah) ter 17 v okviru sklopa veščin na 30 izvedbah (v letu programov na 18 izvedbah). V okviru promocije zdravja je bilo organiziranih 13 programov na 19 izvedbah (v letu programov na 31 izvedbah). V letu 2020 so se zaposleni krat udeležili različnih oblik internih izobraževalnih programov (v letu 2019 pa 3.284), od tega krat programov, namenjenih strokovni dejavnosti (v letu ), 802-krat programov za osvojitev veščin (v letu 2019 pa 346) in krat programov v okviru promocije zdravja (v letu 2019 pa 788). Večina programov se je zaradi epidemije izvajala spletno. Trajali so od 1 do 7 pedagoških ur. V okviru izobraževalnih programov v zvezi z dejavnostmi ZZZS so bile v ospredju naslednje vsebinske teme: vodenje upravnih postopkov in ZUP (122 udeleženih), usposabljanje za delo z novimi oziroma spremenjenimi aplikacijami: Nadzori, PAO, ebol, inventura (216 udeleženih), uvajanje novega načina dela: MP, HTA, covid-19, vizija bodoče organizacije, delavnice za pravno kadrovske delavce: delovno pravna zakonodaja, regresni postopki, sodne prakse (104 udeleženi), poravnava računov (53 udeleženih), varnost pacientov (23 udeleženih), pisanje za splet (20 udeleženih), program za finančno medicinske nadzornike (17 udeleženih), program za imenovane zdravnike (43 udeleženih), projektno vodenje (17 udeleženih) in predavanje v zvezi z integriteto (41 udeleženih). Zamudniki in novo zaposleni sodelavci so v e-učenju izvedli test informacijske varnosti (38 udeleženih). Poleg omenjenih vsebin pa so se Izvajala tudi predpisana periodična usposabljanja v skladu z določili Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter požarne varnosti (skupaj 230 udeleženih). 91

92 V okviru izobraževalnih aktivnosti za promocijo zdravja, ki so prav tako potekale spletno, je bila največ udeleženih pri programih Z gibanjem do močnejšega zdravja ter Zdrava hrbtenica in stres (438). Webinarje na teme asertivne komunikacije, zdrave prehrane in gibanja si je ogledalo 459 sodelavcev, izvedeni pa sta bili še predavanji na temo Obvladovanje stresa na delovnem mestu (125 udeleženih) in na temo Kriza (181 udeleženih). V klasični obliki pa so bila izvedena 4 predavanja: motnje dihanja, enostavna priprava rastlinske hrane, delavnica za promotorje zdravja ter harmonija zdravja in vitalnosti (104 udeleženi). Izobraževalnih aktivnosti za osvojitev veščin so se zaposleni udeležili 802-krat. Klasično so se izvedle naslednje tematske delavnice: Radikalna iskrenost (23 udeleženih), Prilagodljivost za spremembe (39 udeleženih) in Vodenje letnih pogovorov (9 udeleženih). Po spletu pa je bilo izpeljanih več programov za vodje na temi: Vodenje timov na daljavo in Moč pozitivnega vodenja (88 udeleženih). Spletno so se izvajale tudi delavnice na temo Obvladovanje čustev in Medgeneracijsko sodelovanje (106 udeleženih), Timsko delo (36 udeleženih), Retorika in komuniciranje z mediji (17 udeleženih). Webinarje na temo komunikacije, ki so bili zelo primerni za sodelavce, ki delajo na delovnih mestih s tveganjem nasilja tretjih oseb, pa si je ogledalo 411 sodelavcev. Za udeležbo na internih izobraževanjih je bilo skupaj porabljenih delovnih dni. Zaposleni so se eksternih izobraževanj udeleževali v primerih, ko so na njih pridobili potrebna znanja, ki jih nismo mogli zagotoviti z internimi izobraževanji oziroma s prenosom znanja. Eksternih izobraževanj, ki so se v večini izvajala spletno, se je udeležilo 389 sodelavcev, od tega 385 v Sloveniji in 4 v tujini. Za udeležbo na eksternih izobraževanjih tako doma kot v tujini je bilo uveljavljenih 821 dni, od tega informatiki 448 dni, ostali zaposleni na območnih enotah in Direkciji pa 373 dni. V študij ob delu je bila na dan vključena 1 delavka. Kljub epidemiji je bil plan internih izobraževanj v letu 2020 skoraj v celoti realiziran (več kot 97 %). Letni pogovori Letni pogovori so pomembno orodje za vodenje in razvoj sodelavcev. So osnova za vrednotenje elementov, ki vplivajo na razvoj in na delovno uspešnost zaposlenih ter s tem na uspešnost ZZZS. V letu 2020 so vodje, kljub temu da je bilo zaradi epidemije vodenje letnih pogovorov oteženo, zaključili 94,6 % načrtovanih letnih pogovorov s sodelavci. Ostali se niso realizirali zaradi daljših odsotnosti (bolniške, porodniške) ali odhodov sodelavcev v tem obdobju. Hkrati z izvajanjem letnih pogovorov so vodje ocenili delovno uspešnost za napredovanje. Enako kot v letu pred tem so bila s 1. aprilom 2020 izvedena napredovanja javnih uslužbencev v višji plačni razred ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje po veljavnem pravilniku, in sicer za 89 oziroma 10,02 % delavcev ZZZS. V skladu s predpisi so ti zaposleni pravico do plače na podlagi napredovanja pridobili z zakasnitvijo, to je 1. decembra Organizacijska klima V letu 2020 se je izvedlo merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih z interno aplikacijo Zadovoljstvo zaposlenih (Slika 18). Anketiranja se je v letu 2020 udeležilo 459 zaposlenih, kar pomeni 52-odstotno udeležbo (v letu 2019 je bila udeležba 45-odstotna). Skupna organizacijska klima v letu 2020 (ocena 3,66) je bila skoraj na enaki ravni kot v letu 2019 (ocena 3,68), opaziti pa je porast Zadovoljstva zaposlenih (s 4,16 na 4,24). Med posameznimi kategorijami organizacijske klime so zaposleni v letu 2020 najbolje ocenili Odnos do kakovosti (3,97), Motivacijo in zavzetost (3,94) in Vodenje (3,94), najslabše pa Nagrajevanje (3,16) ter Razvoj kariere (3,17). Če primerjamo podatke med območnimi enotami, področno enoto in direkcijo, je v letu 2020 v polovici organizacijskih enot vidna rast na področju organizacijske klime. Najbolj je rast organizacijske klime opazna v območnih enotah Koper (s 3,46 na 3,74) in Ravne na Koroškem (s 3,50 na 3,78). Upad rezultatov merjenja organizacijske klime pa je najbolj zaznan v območni enoti Kranj (s 3,98 na 3,75) in v področni enoti Informacijski center (s 3,46 na 3,26). Najboljša organizacijska klima je bila v območnih enotah Krško (4,18) in Nova Gorica (4,12), najnižja organizacijska klima pa je bila v področni enoti Informacijski center (3,26) in območni enoti Ljubljana (3,52). 92

93 Podporne aktivnosti 5 4, ,5 3 2,5 2 1,5 1 4,03 3,97 1. odnos do kakovosti 3,83 3,80 2. inovativnost, iniciativnost 3,71 3,74 3. pripadnost organizaciji Največja rast zadovoljstva zaposlenih po organizacijskih enotah v primerjavi z letom 2019 se je v letu 2020 zabeležila v območni enoti Koper (s 3,91 na 4,33), sledile pa so ji območne enote Novo mesto (s 4,03 na 4,28) ter Ravne na Koroškem (s 4,00 na 4,21). Padec na področju zadovoljstva je bil zaznan v območnih enotah Kranj (s 4,53 na 4,40) in Krško (s 4,74 na 4,62). Zaposleni so bili najbolj zadovoljni v območnih enotah Krško (4,62) in v Nova Gorica (4,60). Najmanj zadovoljni pa so bili zaposleni v področni enoti Informacijski center (3,97). Kljub oteženim razmeram zaradi epidemije se je organizacijska klima ohranila na enaki ravni kot v letu pred tem, kar je mogoče oceniti kot velik uspeh. Posodobitev internih aktov 3,90 3,79 4. poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev 3,99 3,94 5. motivacija in zavzetost 3,78 3,72 6. strokovna usposobljenost in učenje 3,25 3,34 7. organiziranost 3,97 3,92 8. notranji odnosi 3,93 3,94 9. vodenje Slika 18. Rezultati merjenja organizacijske klime ZZZS v letih 2019 in ,47 3, notranje komuniciranje in informiranje 3,21 3, razvoj kariere Za izboljšanje položaja zaposlenih je bilo v letu 2020 posodobljeno več internih pravilnikov: za delo od doma, za dostojanstvo zaposlenih, sistemizacija in povečan obseg dela. 3,11 3, nagrajevanje 4,16 4, zadovoljstvo 3,68 3,66 skupaj povprečje Organizacija V skladu s SRP so se v letu 2020 začele izvajati konkretne aktivnosti za izboljšanje organizacije ZZZS. V ospredju je bila izvedba prvega koraka, predvidena v SA 6, tj. opredelitev vizije na področju organizacije ZZZS. Aktivnosti so potekale v obliki delavnic za najvišje vodstvo ZZZS, v okviru katerih so lastniki ključnih in podpornih poslovnih procesov upoštevaje prednosti procesnega pristopa, podali predloge prihodnjih procesnih sprememb znotraj ZZZS. Pri tem sta bila poudarjena tako horizontalni kot vertikalni vidik vpliva predvidenih sprememb v posameznih poslovnih procesih. Na delavnicah omenjeni ključni predlogi procesnih sprememb so se konec leta 2020 analizirali in obdelali v smislu stopnje zahtevnosti in stopnje nujnosti izvedbe, kar je podlaga za nadaljnje delo v letu 2021 v smeri konkretiziranja vizije organizacije in oblikovanja sistemskih rešitev za optimiziranje poslovnih procesov ZZZS. Na delavnicah je najvišje vodstvo v največji možni meri poskušalo v predvidevanja procesnih sprememb vključiti tudi vpliv predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo močno posegel v organiziranost in organizacijsko shemo ZZZS. Uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi bo namreč zahtevala takojšnje integriranje novega področja dela in novih vsebin v obstoječo organizacijsko strukturo, pa tudi zaposlovanje na novih delovnih mestih. Predvideni spremembi zakonodaje bodo sledile ustrezne spremembe internih predpisov s prilagoditvijo procesov in organizacije ZZZS. V letu 2020 so zato na področju organizacije potekale aktivnosti priprav na te bližajoče se spremembe zakonodaje. Potrebam, ki so nastale zaradi sprememb notranjega poslovnega okolja, pa je sledila opredelitev štirih paketov strukturnih sprememb delovnih mest v okvirih kadrovskega načrta, ki je tudi v letu 2020 obravnaval vseh 859 delovnih mest. Ob omejenem kadrovskem načrtu so se spremembe uveljavljale tudi z nadaljnjo informatizacijo procesov ter z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih. 93

94 2.4.4 Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Varstvo pred požarom V letu 2020 je ZZZS v skladu z ZVP izvajal vse potrebne in načrtovane aktivnosti za zagotavljanje varstva pred požarom. ZZZS je z izbranimi izvajalci v letu 2020 opravil pregled 448 gasilnih aparatov, pregled in preizkus varnostne razsvetljave na 33 lokacijah ZZZS in pregled javljalnikov požara na 10 lokacijah. Izvedle so se meritve strelovodnih naprav na treh lokacijah, pregled in preizkus naprav za detekcijo plina na dveh lokacijah in pregled 66 notranjih hidrantov. Prav tako so se v letu 2020 izvedle meritve ustreznosti prezračevanja in tlačni preizkus gasilnikov na eni lokaciji. V letu 2020 je pooblaščeni delavec varstva pri delu ter varstva pred požarom opravil interni nadzor nad izvajanjem ukrepov iz varstva pred požarom na 14 lokacijah ZZZS. Ponovni inšpekcijski nadzor se je opravil le na eni lokaciji ZZZS, kjer je inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami preverjal, ali so bili ukrepi za odpravo pri nadzoru ugotovljenih pomanjkljivosti tudi izvedeni. Pri ponovnem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je ZZZS v roku izvedel vse ukrepe in s tem odpravil vse ugotovljene pomanjkljivosti. ZZZS je v letu 2020 organiziral usposabljanje iz varstva pred požarom za 55 zaposlenih in usposabljanje 95 odgovornih oseb za začetno gašenje in evakuacijo ter praktično usposabljanje zaposlenih za izvajanje evakuacije iz objekta na 10 lokacijah. ZZZS ima za spremljanje izvajanja aktivnosti na področju varstva pred požarom in vodenje ustreznih z zakonom predpisanih evidenc vzpostavljeno informacijsko podporo, ki jo uporabljajo vse organizacijske enote ZZZS. V aplikacijo, ki opozarja tudi na zakonske roke ponovnih pregledov in meritev, odgovorni v organizacijskih enotah ZZZS vpisujejo podatke o izvedenih kontrolnih pregledih in meritvah ter druge za varstvo pred požarom pomembne podatke. Vsem zaposlenim v ZZZS je v elektronski knjižnici omogočen dostop do požarnih redov, izvlečkov požarnih redov in ocene požarne ogroženosti za vsak objekt posebej. Preventivni pregledi in promocija zdravja ZZZS v skladu z Izjavo o varnosti delovnih mest z oceno tveganja redno pošilja zaposlene na obdobne preventivne zdravstvene preglede. V letu 2020 je bilo z Odredbo o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne , prekinjeno izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. V maju so zdravstveni domovi pričeli izvajati nujne preventivne zdravstvene preglede v skladu z navodili za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. V letu 2020 smo kljub temu uspeli izvesti 248 periodičnih zdravstvenih pregledov, 42 predhodnih pregledov ter 4 preglede za opravljanje študentskega dela. Na ZZZS smo v letu 2020 zabeležili 10 primerov poškodbe pri delu, od tega je bilo 8 primerov okužb s covidom-19 (v večini primerov gre za sodelavce, ki imajo kontakt z zunanjimi strankami). Cilj promocije zdravja je z ozaveščanjem in izobraževanjem zaposlenih, učenjem veščin in z zmanjšanjem nezdravega življenjskega sloga doseči boljše zdravje zaposlenih. Izvaja se na podlagi načrta ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, katerega poglavitni namen je prispevati k boljšemu počutju in zdravju delavcev ter spodbujati k zdravim življenjskim navadam. Glede na razmere v zvezi z razglašeno epidemijo covida-19, s katero smo se srečali že v spomladanskem času leta 2020, se je temu ustrezno prilagodila tudi izvedba aktivnosti promocije zdravja med zaposlenimi. Nekatere aktivnosti so se v času epidemije covida-19 in zaradi preprečevanja širitve okužb izvajale v omejenem obsegu oziroma na drugačen način, nekatere aktivnosti pa so bile začasno ustavljene. Iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu v ZZZS so se na podlagi načrta v letu 2020 v omejenem obsegu izvajale naslednje aktivnosti: aktivni krajši odmori med delovnim časom, Dan ZZZS Aktivni na varni razdalji, spodbujanje vožnje s kolesom na delo, za spodbudo zaposlenih k bolj zdravemu prehranjevanju je bilo trikrat v lanskem letu na voljo sezonsko sadje, zdrav slovenski zajtrk, zagotavljali so se zdravi prigrizki in napitki v samopostrežnih prehranskih avtomatih, izvajala so se številna izobraževanja, ozaveščanje zaposlenih ob posameznih svetovnih in evropskih dnevih, povezanih z zdravim načinom življenja ter obešanje plakatov in priporočil za preprečevanje okužbe s covidom

95 2.4.5 Sodelovanje pri nacionalnih projektih in mednarodno sodelovanje Podporne aktivnosti Kljub epidemiji sodelovanje strokovnjakov ZZZS pri določenih nacionalnih in mednarodnih projektih v letu 2020 v večini primerov ni zastalo, potekalo pa je praviloma na daljavo oziroma po spletu. Te aktivnosti niso bile predmet Poslovnega plana ZZZS za leto 2020, vendar so se kljub pomanjkanju kadrov uspešno in kontinuirano izvajale. V letu 2020 so predstavniki ZZZS sodelovali pri naslednjih aktivnostih: 1. Aktivnosti na državni ravni: Sodelovanje v različnih delovnih skupinah ali telesih na ravni Vlade RS ali v medresorskih delovnih skupinah: v delovni skupini MZ za predsedovanje Slovenije v EU; v delovni skupini za pripravo MDDSZEM za pripravo Akcijskega programa za invalide ; v interdisciplinarni delovni skupini za raziskovanje, spremljanje in vrednotenje izvajanja Nacionalnega programa Duševno zdravje ; v delovni skupini Vlade RS za usklajevanje projekcij javnih izdatkov, ki so posledica staranja prebivalstva; v medresorski delovni skupini za enotno metodologijo in enotne obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju; v medresorski delovni skupini za udejanjanje Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki jo je imenovalo MDDSZEM; v odboru za pripravo sporazuma za doseganje višje ravni varnosti in zdravja pri delu, ki ga je imenovalo MDDSZEM; v svetu za invalide RS, ki ga je imenovalo MDDSZEM; v strokovnem svetu Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki ga je imenovalo MDDSZEM; v okviru nacionalne mreže EU-OSHA, ki jo je imenovalo MDDSZEM; v sosvetu za nacionalne račune, finančne in monetarne statistike, ki ga je imenoval SURS; v sosvetu za statistiko zdravja, ki ga je imenoval SURS; v komisiji za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki jo je imenovalo MD DSZEM; idr. Sodelovanje v delovnih skupinah na ravni MZ: v Strateškem svetu za zdravila, v delovni skupini MZ za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi, v delovni skupini MZ za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah, v delovni skupini MZ za pripravo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih, v delovni skupini za pripravo strategije na področju redkih bolezni, v delovni skupini za strategijo digitalizacije v zdravstvu, v delovni skupini za konsolidacijo informacijskega sistema v zdravstvu, v delovni skupini za udejanjanje Uredbe 2017/745 in 204/746 o medicinskih pripomočkih, v delovni skupini za racionalno organizacijo javne zdravstvene mreže, v delovni skupini za ureditev področja dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov in financiranja dispečerske službe, v nadzornem svetu Državnega programa za obvladovanje raka, v koordinacijskem odboru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, v usmerjevalnem odboru nacionalnega projekta SOPA (projekt za preprečevanje oziroma obvladovanje alkoholizma izvaja NIJZ) idr. 2. Aktivnosti na mednarodni ravni: Sodelovanje v (tehničnih) organih in telesih na ravni EU ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah in/ali mrežah: v Revizijskem odboru Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti Evropske Komisije, 95

96 v Tehnični komisiji Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti Evropske Komisijekomisije (CASSTM/EU) in različnih delovnih skupinah te Tehnične komisije za pripravo ustreznih rešitev v okviru projekta EESSI, v stalni evropski strokovni delovni skupini MEDEV (Medicines evaluation group) za vrednotenje politik EU na področju zdravil, v evropskem združenju izvajalcev obveznih oziroma socialnih zdravstvenih zavarovanj ESIP, v evropski mreži za boj proti goljufijam in korupciji v zdravstvu EHFCN, v evropski zvezi izvedenske oziroma zavarovalniške medicine EUMASS, idr. Mednarodnih obiskov zaradi epidemije v letu 2020 ni bilo, potekalo pa je več mednarodnih posvetov ali webinarjev po spletu, ki so se jih udeležili predstavniki ZZZS. 2.5 Nadzor poslovanja ZZZS ima vzpostavljen sistem notranjega nadzora, ki vključuje redno nadziranje poslovanja (sistem notranjih kontrol in finančnega poslovodenja) in notranje revidiranje. Poleg notranjega nadzora poslovanja pa Računsko sodišče Republike Slovenije na podlagi Zakona o Računskem sodišču vsako leto revidira ZZZS Notranji nadzor Notranji nadzor vključuje redno nadziranje poslovanja, ki ga opravljajo odgovorne osebe ZZZS, in naknadne, neodvisne preglede Sektorja za notranje revidiranje. V ZZZS je izboljševanje notranjega nadzora stalen nepretrgani proces, v sklopu katerega igra notranje revidiranje pomembno vlogo. Ocena notranjega nadzora ZZZS Ocena notranjega nadzora se oblikuje v postopku izvedene samoocenitve in je vključena v Izjavi o oceni notranjega nadzora javnih financ (v nadaljnjem besedilu Izjava). Samoocenitev vključuje izpolnjevanje posebnega vprašalnika, ki ga izpolnijo odgovorne osebe posameznih funkcij oziroma procesov, ter oblikovanje ocen ZZZS v razpravi na sestanku ocenjevalcev. Iz ocen notranjega nadzora za leto 2020 je razvidno, da se ohranja oziroma izboljšuje dosežena raven notranjega nadzora. Kot vsako leto je ZZZS tudi v letu 2020 notranji nadzor izboljšal, kar je prikazano v Izjavi (Poglavje 4.3). Doseganje letnih in strateških ciljev je sicer izpostavljeno številnim tveganjem, pri čemer ZZZS tveganja obvladuje z rednim izvajanjem in dopolnjevanjem nadzornih aktivnosti ter izvajanjem ukrepov iz Registra tveganj. Notranje revidiranje Položaj, organiziranost, pristojnosti, odgovornosti in naloge notranje revizije v ZZZS opredeljuje Pravilnik notranjega revidiranja, ki je usklajen z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. V letu 2020 so bile izvedene tri redne revizijske naloge, in sicer: revidiranje postopkov razvijanja in prenove obračunskih modelov; revidiranje postopkov odločanja o pravici do povračila potnih stroškov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja; revidiranje postopkov obvladovanja tveganj, povezanih z razvojem, uvedbo in zanesljivostjo delovanja nove aplikacije»pogodbe«. Revizijski pregledi so bili izvedeni na naslednjih poslovnih področjih in funkcijah: Področje za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Področje zdravstvene analitike in ekonomike, Področje za analitiko in razvoj, Področna enota Informacijski center. 96

97 Podporne aktivnosti V skladu s Pravilnikom notranjega revidiranja Sektor za notranje revidiranje izvaja tudi svetovalne posle, pri čemer pa se v letu 2020 formalne svetovalne naloge niso izvajale. Del časa Sektor za notranje revidiranje namenja tudi preverjanju izvrševanja revizijskih priporočil. V letu 2020 so se poslovna področja še naprej trudila uresničevati dana priporočila v sklopu notranjih revizijskih pregledov kot tudi priporočila Računskega sodišča, s čimer je ZZZS izboljšal ustroj notranjega nadzora. Ob tem Sektor za notranje revidiranje skrbi za ohranjanje in izboljševanje usposobljenosti (izobraževanje) ter za kakovost in strokovnost svojega delovanja. Iz ocene zunanje presoje, ki jo je v letu 2018 opravil Urad za nadzor proračuna, izhaja, da sta organiziranost in delovanje notranje revizije v ZZZS v vseh pomembnih pogledih v skladu z Usmeritvami za državno notranje revidiranje Zunanji nadzor V letu 2020 je Računsko sodišče v zvezi s poslovanjem ZZZS zaključilo redno revizijo računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja za leto Računsko sodišče je o računovodskih izkazih ZZZS za leto 2018 izreklo pozitivno mnenje. Računsko sodišče meni, da revidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resnično in pošteno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ZZZS na dan ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke za tedaj končano leto. Računsko sodišče je glede pravilnosti poslovanja v letu 2018 dalo mnenje s pridržkom ter od ZZZS zahtevalo odzivno poročilo, v katerem mora ZZZS izkazati, da je: a) uskladil akt o sistemizaciji delovnih mest z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in Zakonom o splošnem upravnem postopku; b) izdelal načrt aktivnosti z navedbo aktivnosti, odgovornih oseb in roka za izvedbo posamezne aktivnosti, po katerem bo ZZZS najkasneje do z najemnikom, ki je uporabljal dodatne poslovne prostore, za katere ni plačeval najemnine, uredil razmerje, se dogovoril za plačilo premalo zaračunane najemnine za nazaj, uredil plačevanje najemnine za vse poslovne prostore, ki jih najemnik dejansko uporablja, ter ugotovil, od kdaj je najemnik prostore uporabljal, oziroma vložil tožbo, če ne bo uspel z najemnikom izvensodno urediti razmerja. 97

98 3 Strateške 98 aktivnosti

99 Strateške aktivnosti ZZZS je v letu 2019 sprejel SRP za razvojno obdobje od leta 2020 do V SRP je za realizacijo vizije strateškega uspeha predvidena izvedba 10 strateških aktivnosti (v nadaljnjem besedilu SA). V skladu s SRP se realizacija SA načrtuje po posameznih fazah oziroma korakih (v nadaljnjem besedilu K1, K2, ), ki se glede na kompleksnost oziroma zahtevnost izvajajo kot redne razvojne aktivnosti in/ali kot projektne naloge ali projekti. V letu 2020 se je v skladu s Poslovnim planom začelo izvajati vseh 10 SA. V tem poglavju o izvedenih aktivnostih v letu 2020 poročamo vsebinsko, kratke ocene s kazalci uspešnosti posameznih SA podaja še Poglavje Izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami (SA 1) V letu 2020 so se v okviru SA 1 izvajale naslednje aktivnosti: K1: nadgradnja spletnih strani ZZZS (vodi in izvaja SIOJ v sodelovanju s PE IC in POPMP), K2: vzpostavitev novih klicnih centrov (vodi in izvaja POPMP v sodelovanju s SIOJ in PE IC) in K3: oblikovanje seznama MP (vodi in izvaja POPMP). Maja 2020 se je pričela izvajati celovita (oblikovna, tehnična in vsebinska) prenova prve vstopne spletne strani ( ter vseh spletnih strani, ki poteka po zastavljenem planu in bo javno objavljena v prvi polovici leta Oblikovanje spletnih strani za ranljive skupine (slepi, slabovidni, dislektiki) se je uspešno zaključilo septembra 2020, ko je bila na spletu objavljena Izjava o dostopnosti spletnih strani v skladu z veljavnimi predpisi. V okviru SA 1 želi ZZZS nadgraditi tudi telefonsko komuniciranje in razširiti funkcionalnost klicnih centrov za učinkovito podporo zavarovanim osebam pri uveljavljanju svojih pravic. Na ta način se želi povečati dostopnost, odzivnost, strokovnost in prijaznost osebja ZZZS. V novembru 2020 je bila pripravljena analiza in načrt uvajanja klicnega centra na področju nadomestil, a je delo zastalo zaradi novih urgentnih nalog za področje, ki jih prinašajo vsi interventni zakoni. Na področju medicinskih pripomočkov so v sedanjem sistemu natančno opredeljena zdravstvena stanja in cenovni standardi. Z vzpostavitvijo Seznama MP, ki se plačujejo iz OZZ, pa bo možno opredeliti tudi osnovne zahteve kakovosti in seznam napolniti s podatki o artiklih, ki bodo zavarovanim osebam na voljo po celotnem območju Slovenije brez doplačil. Aktivnosti na tej razvojni nalogi so potekale v začetku leta, sledila je prekinitev za približno pet mesecev, saj so zastopniki proizvajalcev in dobavitelji opozarjali, da oddaje pobud za nov seznam ne morejo izvajati zaradi nujnih nalog dobave medicinske opreme zaradi okužb s covidom-19 in znatno oteženega poslovanja s tujimi trgi. Šele v zadnjem četrtletju 2020 so se aktivnosti ponovno začele izvajati. Tako je ZZZS do konca leta prejel že pobude zastopnikov proizvajalcev pri načrtovanih treh, številčno in zneskovno najmočnejših skupinah medicinskih pripomočkov: MP pri kolostomi, ileostomi in urostomi, MP pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča in MP pri sladkorni bolezni (skupaj za več kot 820 različnih artiklov). Cilji SA 1 so bili v letu 2020 delno doseženi. 3.2 Uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja (SA 2) V letu 2020 so bili v okviru SA 2 načrtovani 3 koraki: K1: oblikovanje sistemskih rešitev za zagotovitev zadostnih virov financiranja (RP vodi in izvaja PFR v sodelovanju s SPSZ in zunanjimi institucijami), K2: oblikovanje sistemskih rešitev za obvladovanje absentizma (vodi in izvaja POPMP v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki) in K3: sodelovanje pri sistemskih spremembah (vodi in izvaja SPSZ v sodelovanju s PAR, PFR, POPMP in zunanjimi institucijami) Osnovni cilj prvega koraka je v sodelovanju s pristojnimi institucijami na nacionalni ravni določiti ciljno (optimalno) višino virov financiranja OZZ. Zagonski elaborat projekta še ni bil pripravljen, zaradi izrednih razmer (pojav nalezljive bolezni covid-19), kadrovskih odsotnosti in dodatnih nalog. Pozornost je bila usmerjena v pripravo interventne zakonodaje za omilitev 99

100 posledic epidemije ter v izvedbo ukrepov. Kljub temu so aktivnosti za to nalogo potekale v okviru rednega dela. Institucije, ki so bile na področju sodelovanja pri zagotavljanju virov financiranja prepoznane kot ključne, tako na področju zdravstva kot tudi na področju dolgotrajne oskrbe, so: MZ, MF, FURS in MDDSZEM. Pri pripravi oziroma spremembi zakonov o izvrševanju proračunov je ZZZS intenzivno sodeloval z Ministrstvom za finance. Rezultat je bil Sprememba ZIPRS2021, v katerega je bil dodan nov 67. č člen, ki je zagotovil 50 milijonov evrov iz državnega proračuna za obvladovanje nalezljive bolezni covid-19, in sicer za pokrivanje materialnih stroškov izvajalcem, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Pri pripravi ZIPRS2122 je bil v zakon vključen 73. člen, ki določa, da se v letu 2021 iz proračuna države ZZZS zagotovijo sredstva za financiranje bolniških nadomestil zaradi bolezni covid-19 in tistih stroškov, ki so izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo dejavnost v javni zdravstveni mreži, nastali zaradi obvladovanja nalezljive bolezni covid-19. V proračunu države za leto 2021 so tako trenutno rezervirana sredstva v višini 200 milijonov evrov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju zdravstva. ZZZS je pripravil tudi predlog nabora dokazil z metodologijo izračuna, ki bodo podlage za črpanje teh sredstev. Osnovni cilj pri obvladovanju absentizma je oblikovati sistemske predloge za boljše obvladovanje absentizma. V letu 2020 je bila izvedena analiza večletnih izdatkov za nadomestila, ki je poudarila in ovrednotila ključne dejavnike pri povečevanju absentizma. To so povečanje števila aktivnega prebivalstva/rast števila oseb, daljše trajanje prejemanja nadomestila ter višje osnove. Z dodatkom k analizi je bila izdelan tudi podrobnejši pregled teh dejavnikov po OE, vključno s podrobnejšo analizo 20 finančno najbolj zahtevnih diagnoz. Predstavniki ZZZS (vodstvo v Projektnem svetu ter imenovani zdravniki ZZZS pri naboru zavarovanih oseb) so aktivno sodelovali tudi v projektu Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo za oblikovanje predlogov za hitrejšo vrnitev oseb na staležu na delovno mesto. Žal pa kljub urgencam tako s strani ZZZS kot s strani ZPIZ posebna delovna skupina na MZ ni začela z delom. Ta naj bi pripravila zakonodajne rešitve, ki bodo zagotovile enotno in usklajeno ugotavljanje začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti (ZPIZ) za delo. Aktivno je potekalo delo pri pripravi Priročnika za zdraviliško zdravljenje zaradi enotnega odločanja in realnih pričakovanj zdravstvene stroke kot tudi zavarovanih oseb. V okviru sistemskih sprememb se je načrtovalo sodelovanje pri novi zakonodaji za ZZVZZ in Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zaradi epidemije se aktivnosti v zvezi z ZZVZZ niso izvajale, izvajale pa so se aktivnosti na področju dolgotrajne oskrbe. V letu 2020 je bil pripravljen Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil posredovan v javno obravnavo avgusta Zakon predvideva, da je ZZZS nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zato je ZZZS v okviru javne razprave zakon še posebej podrobno preučil in podal stališča ter nekatere predloge za dopolnitve zakona. Še posebej je poudaril nujnost zagotavljanja (zakonskih, finančnih in drugih eksternih) pogojev za vzpostavitev in izvajanje sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega je služba ZZZS začela aktivnosti za pripravo na izvajanje nove dejavnosti in intenzivno sodelovanje z zakonodajalcem oziroma z delovno skupino MZ. Primarni namen teh aktivnosti je dopolnitev predloga zakona tako, da bi bila zagotovljena razumljivost, enoličnost in izvedljivost zakonskih določb ter zagotovljeni začetni pogoji in viri za vzpostavitev izvajanja zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vzporedno pa ZZZS pripravlja tudi podlage za vzpostavitev procesov in organizacije znotraj službe ZZZS, ki bodo omogočili izvajanje novih nalog, kot jih predvideva predlog zakona. Cilji SA 2 so bili v letu 2020 delno doseženi. 3.3 Razvijati in uveljavljati nove obračunske modele (SA 3) V letu 2020 so se v okviru SA 3 izvajale naslednje aktivnosti: K1: spremljanje uspešnosti in učinkovitosti modelov plačevanja, K2: razvoj novih modelov plačevanja, K3: določanje cen zdravstvenih storitev na podlagi stroškovnih analiz in K4: izboljšanje upravljanja sistema SPP. 100

101 Strateške aktivnosti Aktivnosti je usmerjal in izvajal PAR v sodelovanju s PZAE in drugimi organizacijskimi enotami ZZZS. V okviru spremljanja uspešnosti in učinkovitosti modelov plačevanja (K1) sta bila vzpostavljena analitična modela za spremljanje zobozdravstvene dejavnosti (implantologija) in specialistične dejavnosti (dermatologije). Na tej podlagi se je s dopolnil model plačevanja implantoloških storitev. V dermatologiji pa ob rednem trimesečnem spremljanju opravljenih storitev ugotavljamo povečevanje števila prvih pregledov, kar je bil eden od ciljev prenove modela. Razvoj novih modelov plačevanja (K2) vključuje aktivnosti tako razvoja novih modelov kot tudi aktivnosti dopolnitve oziroma vzdrževanja obstoječih modelov: Na primarni ravni zdravstvene dejavnosti: v družinski medicini in pediatriji so bile opredeljene storitve za obračun dela na daljavo in novi posegi ter izvedena stroškovna analiza pediatričnega tima, ki je imela za cilj boljše vrednotenje kurativnih storitev; v centrih za duševno zdravje so se opredelili novi seznami storitev za obračun multidisciplinarnih obravnav otrok, mladostnikov in odraslih z duševnimi težavami; v dejavnosti logopedije je bil dopolnjen seznam storitev, ki omogoča obračun opravljenih storitev logopedov, ki delajo v različnih organizacijskih oblikah, in obračun dela na daljavo; v dejavnosti delovne terapije je bil oblikovan nov seznam storitev, ki sledi razvoju stroke in vključuje sodobne časovne normative in cene; na področju centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog se izvaja spremljanje storitev, uvedenih v evidenčno beleženje v letu 2019, zaradi nadgradnje modela plačevanja; aktivnosti razvoja novega modela plačevanja v razvojnih ambulantah s centrom za zgodnjo obravnavo otrok so v letu 2020 nekoliko zastale zaradi epidemije covida-19; v klinični psihologiji so bile opredeljene storitve za delo na daljavo in nekatere druge storitve za obračun dela kliničnih psihologov; v dejavnosti patronažne zdravstvene nege so bile prav tako opredeljene storitve, ki jih medicinske sestre lahko obračunajo na daljavo in še nekatere druge storitve, ki jih izvajajo na domu oziroma v oskrbovanih stanovanjih; v zobozdravstveni dejavnosti so se vsebinsko in vrednostno prenovile storitve ekstrakcij zob. V ambulantni specialistični dejavnosti: na področju revmatologije je bil pripravljen in uveden nov model plačevanja, s katerim se izvajalce spodbuja k izvajanju prvih pregledov in s tem skrajševanju čakalnih dob; v klinični genetiki je bil posodobljen model plačevanja genetskih preiskav; v onkologiji je bil prenovljen model plačevanja molekularnogenetsko diagnostičnih preiskav za izvajanje najustreznejšega zdravljenja s tarčnimi zdravili; na področju otorinolaringologije je bil dokončan nov model plačevanja, s katerim se izvajalce spodbuja k izvajanju prvih pregledov in s tem skrajševanju čakalnih dob; na področju nevrologije se je začel razvoj novega modela plačevanja; do konca leta je bil pripravljen predlog novega seznama storitev, ki ga je Razširjeni strokovni kolegij za nevrologijo ocenil kot strokovno kakovosten in kot izreden napredek v primerjavi z obstoječim seznamom storitev; v kardiologiji poteka razvoj novega modela počasi zaradi slabe odzivnosti pristojnega RSK; na področju pulmologije je bil pripravljen predlog seznama storitev na področju pulmologije, kar pomeni svežnje več potrebnih storitev za obravnavo posamezne patologije in klinične poti za telemedicinsko spremljanje bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in astmo; predlog seznama storitev je pripravljen za obravnavo na RSK; zaradi preglednejšega beleženja so bile v letu 2020 opredeljene in uvedene specifične nove storitve radiološke diagnostike (ultrazvočni pregledi, magnetnoresonančno slikanje in računalniška tomografija); na področju zobozdravstvene dejavnosti je bil v letu 2020 nadgrajen model plačevanja implantoloških storitev (zdravljenje s pomočjo zobnih vsadkov); v manjši meri so se izvajale tudi aktivnosti prenove parodontoloških in endodontskih storitev na primarni in sekundarni ravni; 101

102 telemedicina: zaradi specifične situacije v času epidemije je ZZZS skupaj s predstavniki medicinskih strok opredelil in omogočil plačevanje storitev, ki jih izvajalci lahko opravijo na daljavo, brez osebnega stika s pacientom; ZZZS je v letu 2020 pristopil k evropskemu projektu Joint Action za implementacijo integrirane oskrbe z digitalno podporo; namen projekta je prenos dobre prakse iz tujine; ZZZS se je odločil za delni prenos nemškega modela Optimedis, in sicer na področju obravnave oseb s kronično ledvično boleznijo; v projektu se načrtuje pilotni preizkus izboljšane organizacije na tem področju uvedbe integrirane oskrbe in opolnomočenja pacientov; v okviru projekta konceptualne prenove modelov plačevanja ambulantne specialistične dejavnosti, ki se financira iz EU strukturnih skladov in se je prav tako začel izvajati v letu 2020, je ZZZS v skladu s terminskim načrtom projekta sodeloval pri pripravi analize stanja. Aktivnosti za izboljšanje upravljanja sistema SPP (K4) se izvajajo na projektni način. V letu 2020 je bil sprejet zagonski elaborat projekta z načrtom in organizacijo izvedbe projektnih aktivnosti. Namen projekta je vzpostaviti ključno infrastrukturo za vzdrževanje sistema SPP, to je kompetenčni center SPP, šolo kodiranja in pilotno preizkusiti v projektu opredeljeni način zagotavljanja podatkov o stroških bolnišničnih obravnav in redne obdobne izračune uteži SPP. Cilji SA 3 so bili v letu 2020 doseženi. 3.4 Spodbujati kakovost zdravstvenih storitev (SA 4) V letu 2020 se je v okviru SA 4 izvajal en korak (K1), in sicer Uvedba prvega sklopa kazalnikov kakovosti. SA vodi in izvaja PAR v sodelovanju s PE IC. V okviru SA so bile izvedene naslednje aktivnosti: Analiza zdravstvenih področij. Največ sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je namenjenih za specialistične bolnišnične obravnave, zato smo prvo analizo naredili zanje, in sicer po glavnih diagnozah in vrednostih obravnav. Priprava metodologije in preliminarnih podatkov prvega sklopa kazalnikov za bolnišnične obravnave. V letu 2020 smo objavili metodologijo in dva sklopa kazalnikov za bolnišnične obravnave endoprotez kolkov in kolen. Predstavitev kazalnikov stroki in kolegiju ZZZS. Kazalniki o endoprotezah kolkov in kolen so bili predstavljeni na kolegiju ZZZS, vodilnim predstavnikom ortopedske stroke, vodji registra za endoprotetiko, Ministrstvu za zdravje in na konferenci Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (Slika 19). Prejeli smo pozitivne odzive in podporo. Dopolnitev portala za izvajalce z objavo podatkov o kazalnikih kakovosti. Z objavo na portalu je izvajalcem podana možnost, da kazalnike pregledajo, podajo predloge za izboljšave, istočasno pa napravijo načrte za lastne izboljšave tako organizacije procesa dela kot kodiranja diagnoz in postopkov, na katerih temeljijo podatki. 45 % 15 % Izvajalec 10 Izvajalec 4 Izvajalec 3 Izvajalec 9 Izvajalec 2 Izvajalec 12 Izvajalec 6 Izvajalec 7 Izvajalec 8 Izvajalec 5 Izvajalec 11 Izvajalec 1 30 % Slika 19. Delež bolnišničnih obravnav z zapleti v izbranih slovenskih bolnišnicah med letoma 2015 in

103 Strateške aktivnosti Objava rezultatov in dopolnitev metodologije. Na portalu je bila objavljena metodologija za nadaljevanje dela. Izvajalci so izrazili pohvale na prikaz kazalnikov in podali konstruktivne predloge za njihovo izboljšanje. Cilji SA 4 so bili v letu 2020 doseženi. 3.5 Krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe (SA 5) V letu 2020 je bila v sklopu SA načrtovana izvedba enega koraka (K1).Pripravljen je bil zagonski elaborat za projekt Dostopnost. Začetek izvajanja projekta je predviden s V okviru rednih nalog so bile izvedene naslednje aktivnosti: pregled podatkov NIJZ o številu čakajočih in čakalnih dobah ter priprava izhodišča za dopolnitev podatkov o obračunanih storitvah s podatki iz sistema enaročanje; izhodišča za obsežnejše analize podatkov za spremljanje dostopnosti do programov zdravstvenih storitev; v Dogovoru 2020 je sprejeta usmeritev, da določanje količine programa z dolgimi čakalnimi dobami temelji na realizaciji programa v preteklem letu in številu čakajočih nad dopustno čakalno dobo (prvi pregledi v specialistični ambulantni dejavnosti, prospektivni program SPP). Zaradi epidemije covida-19 in dodatnih, nenačrtovanih nalog, povezanih z izvajanjem t. i. agentskih poslov za MZ, na strateški aktivnosti ob siceršnjem rednem delu ni bilo moč delati. Zato načrtovane naloge SA 5 v letu 2020 v pretežni meri niso bile realizirane. Ob tem velja poudariti, da je bilo v zvezi z izvajanjem zdravstvenih storitev izdanih več odlokov in odredb, ki so močno vplivale na organizacijo dela pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Večina zdravstvenih storitev se je izvajala v omejenem obsegu. Ali, drugače povedano, v času epidemije ni bilo mogoče skrajševati čakalnih dob, saj je bila večina virov pri izvajalcih zdravstvenih storitev (prostori, kadri, oprema) usmerjena v obvladovanje epidemije. Pričakujemo, da nas toliko večji izziv na področju čakalnih dob čaka po epidemiji. Cilji SA 5 v letu 2020 niso bili doseženi. 3.6 Izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS (SA 6) V letu 2020 so bile v okviru SA 6 naslednje naloge: opredelitev vizije bodoče organizacije (RN vodi vodstvo ZZZS, izvaja SRKO), optimizacija poslovnih procesov prenovljen pilotni proces (v Oddelku za razvoj, PE IC). V okviru naloge za opredelitev vizije organizacije so bile izvedene naslednje aktivnosti: Opredelitev prihodnje vizije organizacije se izvaja z delavnicami ob sodelovanju zunanje sodelavke. Aktivnosti so se zaradi epidemije zamaknile, in sicer se izvajajo od julija 2020 dalje, niso pa še zaključene, saj je naloga bistveno kompleksnejša, kot je bilo prvotno ocenjeno. Med delavnicami je nastajalo gradivo s predlogi o prihodnji organiziranosti ZZZS, tudi v luči izzivov, ki čakajo ZZZS zaradi spremenjene zakonodaje in sprememb v zunanjem okolju. V zvezi optimizacijo poslovnih procesov je bil kot prvi proces na podlagi pobude zaposlenih izbran Oddelek za razvoj PE IC. Izvedene so bile naslednje aktivnosti: izbor izvajalca svetovanja pri prenovi procesa, saj gre za kompleksno in zahtevno nalogo, PE IC in njegove informacijske rešitve pa so ključne za uspešno delovanje ZZZS. analiza stanja in predlogi ukrepov, preizkus dela predlaganih ukrepov s pilotnimi skupinami, ki delo izvajajo po prilagojeni metodi SCRUM. Cilji SA 6 so bili v letu 2020 delno doseženi. 103

104 3.7 Pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev (SA 7) V letu 2020 se je v okviru SA 7 izvajalo sedem korakov: K1: zagotavljanje kompetentnih kadrovskih virov (vodi in izvaja PE IC), K2: zagotovitev digitalne identitete za dostop do e-storitev ZZZS (vodi in izvaja PE IC), K3: uvajanje sodobnih tehnologij in širjenje digitalizacije poslovanja (vodi in izvaja PE IC), K5: uvajanje storitev SI-PASS za identificiranje uporabnikov portalskih rešitev (vodi in izvaja PE IC), K6: razvoj sistema KZZ (vodi in izvaja PE IC), K7: elektronska hramba gradiv (vodi in izvaja PE IC, gre za projekt), K8: sodelovanje pri razvoju nacionalnih informacijskih rešitev (vodi in izvaja PE IC). Na področju razvoja kadrovskih virov so bile izvedene naslednje aktivnosti: Izvedba strokovnih izobraževanj delavcev za kakovostno upravljanje IS: Izobraževanja so bila zaradi epidemioloških razmer izvedena predvsem v obliki webinarjev. Izvedli smo interno usposabljanje za razvoj aplikacij v novi arhitekturi. Izvedba analize optimalnosti izvajanja internih procesov in oblikovanje predlogov ustreznih prilagoditev: naloga je bila v letu 2020 v celoti izvedena. V teku pilotna uvedba predloga prilagoditev. Aktivno iskanje kompetentnih kadrov v okviru izvedenih kadrovskih razpisov, prilagodili smo vsebine razpisov in razširili objave tudi na socialna omrežja. V zvezi z omogočanjem digitalne identitete uporabnikom e-storitev ZZZS so bile izvedene naslednje aktivnosti: identifikacija varnostnih zahtev in načinov dostave identitet zavarovanim osebam, pregled rešitev drugih ponudnikov elektronskih storitev in ocena primernosti istovrstnih rešitev za elektronsko identiteto zavarovanih oseb. Glede uvajanja sodobnih tehnologij za digitalizacijo poslovanja so bile izvedene naslednje aktivnosti: Nadgradnje diskovnih zmogljivosti na področju strežnikov in centralnega strežniškega kompleksa. Nakup in uvedba novih strežnikov za centralni računalniški kompleks. Nadgradnja upravljanja diskovnih in procesorskih sistemov GDPS Metro Dual Leg. Preučitev možnosti za nadgradnjo sistema upravljanja in nadzora nad delovanjem novih aplikacijskih okolij. 104 Priznanje enagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev, ki jo je ZZZS prejel za nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista oktobra 2020 v okviru 27. konference Dnevi slovenske informatike.

105 Strateške aktivnosti Priprava tehničnih izhodišč in raziskava trga za področji tračne sisteme centralnega računalniškega kompleksa in DB2 pospeševalnika. Izvedba predstavitev dveh tehnoloških predlogov za podporo procesom ZZZS. Analiza tržišča in priprava zahtev za zunanje izvajanje storitev varnostno-operativnega centra (SoC). Vzpostavitev telekonferenčnih klicev z uporabo orodja Microsoft Teams za oddaljeno sodelovanje, nabava osnovne opreme za ključne sejne sobe ter izvedba oddaljene seje Skupščine ZZZS vključno z glasovanjem. Po najboljših močeh podpora za telekonferenčne klice za sisteme, ki jih uporabljajo zunanji partnerji (Zoom, Webex, MeetingToGo, BigBlueButton, ). Širitev uporabe centralnih nadzornih orodij (uvedba nadzora nad delovanjem ebol). Za identifikacijo uporabnikov portalskih rešitev so bile izvedene naslednje aktivnosti: nadgradnja portala za zavarovane osebe z možnostjo varnega dostopa z uporabo sistema SI-PASS (vključno z dostopi zavarovanih oseb, ki bivajo v tujini) in smspass. V okviru razvoja sistema KZZ so bile izvedene naslednje aktivnosti: prilagoditev personalizacijskega postopka novi generaciji pametne kartice (KZZ in PK) in izvedba javnega naročila za personalizacijo in vzdrževanje ZZZS-CA, dokončanje javnega naročila za dobavo KZZ in PK in podpis pogodbe. V zvezi z dokončanjem projekta e-arhiv so bile izvedene naslednje aktivnosti: opredeljene vsebinske zahteve za evidentiranje in zajem elektronskih gradiv na področjih obravnave evlog za prijave, odjave in spremembe socialnih zavarovanj ter obravnave ezahtevkov za nadomestila plač; razvite informacijske rešitve za pripravo seznama gradiv, ki se prenesejo iz Centralne elektronske hrambe na Ministrstvu za javno upravo v elektronsko hrambo ZZZS in opredeljeni postopki prenosa gradiv; seznami gradiv so bili predani Ministrstvu za javno upravo za pripravo izvoza gradiv iz Centralne elektronske hrambe; dopolnjene in uvedene informacijske rešitve za sprotno pošiljanje prilog k evlogam za prijave, odjave in spremembe socialnih zavarovanj iz sistema SPOT v informacijski sistem ZZZS; vzpostavljeno testno okolje za elektronsko hrambo; razvit del nadgradenj aplikacij Evidence OZZ in Nadomestila plač za sprotno evidentiranje in zajem gradiv v elektronsko hrambo in razvit del informacijskih rešitev za inicialni zajem gradiv iz preteklih let. Področna enota IC se je v letu 2020 intenzivno vključevala v razvoj nacionalnih informacijskih rešitev in opravila dodatne naloge: sodelovanje pri pripravi rešitev za novo osebno izkaznico RS; vzdrževanje in razvoj nacionalnih informacijskih sistemov, kot so RIZDDZ, CBZ, Darovalec, NIJZ, Slovenija transplant, JAZMP, MZ; tehnična pomoč Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pri izvedbi javnega naročila za namizne čitalnike KZZ in PK; zagotavljanje dela od doma za več kot 500 delavcev; vzpostavitev videokonferenčnega sistema in zagotovitev podpore za Skupščino in upravni odbor ZZZS Cilji SA 7 so bili v letu 2020 doseženi. 3.8 Vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS (SA 8) V letu 2020 so se v okviru SA 8 začele izvajati aktivnosti na dveh področjih: K1: priprava strateškega kadrovskega načrta (vodi in izvaja SRKO v sodelovanju z vodstvom ZZZS), K2: vzpostavitev sistema za pridobivanje novih kadrov (vodi in izvaja SRKO v sodelovanju z vodstvom ZZZS). Za pripravo strateškega kadrovskega načrta sta bili izvedeni naslednji aktivnosti: identifikacija prednostnih področij dela in ciljnih kadrov, primerjalna analiza strukture in števila zaposlenih v ZZZS in primerljivih institucijah v Sloveniji in EU. 105

106 Za vzpostavitev učinkovitega sistema pridobivanja novih kadrov so se izvedle naslednje aktivnosti: prenova spletnih strani ZZZS za zaposlovanje s poudarkom na privabljanju ciljnih kadrov, na podlagi česar bo vzpostavljen karierni kotiček z objavami različnih prispevkov in predstavitvijo ZZZS; uvedene so objave delovnih mest na omrežju LinkedIn. Cilji SA 8 v letu 2020 niso bili doseženi. 3.9 Zmanjševati administrativna bremena izvajalcev (SA 9) Aktivnosti v okviru SA9 so se v letu 2020 usmerile v oblikovanje predlogov poenostavitev in združevanja listin, v poenostavitve navodil in pravil za izpolnjevanje listin ter v nadgradnje listin v elektronsko obliko. Največji dosežki pri zmanjševanju administrativnih bremen izvajalcev zdravstvenih storitev v letu 2020 so bili naslednji: elektronski bolniški list: uvedba ebol s , izvedene določene poenostavitve pri elektronskem obrazcu, zagotovljen prenos oziroma komunikacija obrazca med vsemi deležniki; napotnica: odprava (pisanja) napotnic za kontrolne preglede, nove opredelitve rokov veljavnosti napotnic (novela ZPacP), oznaka»nujno«na napotnicah določa tudi dobo trajanja napotnice (sprememba navodila za napotnico); nalog za reševalni prevoz: odprava omejene veljavnosti naloga za tekoče koledarsko leto (sprememba navodila o reševalnih prevozih); povračilo potnih stroškov: odprava iskanja/določitve najbližjega izvajalca s strani IOZ za povračilo potnih stroškov: to delo je nase prevzel ZZZS (sprememba navodila o potnih stroških). Zaradi interventnih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 v letu 2020 se bodo načrtovane razvojne aktivnosti v okviru SA 9, pri katerih je bilo predvideno sodelovanje zunanjih strokovnih sodelavcev (predvsem predstavnikov izvajalcev zdravstvenih storitev), kot sta npr. celovita analiza administrativnih bremen izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so posledica poslovnih pravil in informacijskih rešitev ZZZS, in predlog načrta izvedbe zmanjševanja teh bremen, dokončale v letih 2021 in Cilji SA 9 so bili v letu 2020 delno doseženi Razširiti in nadgraditi uporabo podatkov za odločanje (SA 10) V letu 2020 so se v okviru SA 10 izvajali trije koraki: K1: pridobivanje dodatnega znanja s področja podatkovne analitike (vodi in izvaja PAR); K2: opredelitev namena, ciljev in potreb notranjih in zunanjih uporabnikov (vodi in izvaja PAR v sodelovanju s PE IC); K3: izvajanje pomoči in svetovanja analitikov pri uporabi podatkov po področjih (vodi in izvaja PAR v sodelovanju s PE IC). Za pridobivanje dodatnih znanj s področja podatkovne analitike je bilo načrtovanih več aktivnosti za pridobivanje znanj in veščin s pomočjo izbranih spletnih izobraževanj in tečajev. Zaradi epidemije so bila odpovedana vsa izobraževanja tako doma kot v tujini, zato je bila ta aktivnost le delno realizirana. V zvezi z opredelitvijo potreb notranjih in zunanjih uporabnikov so bile izvedene naslednje aktivnosti : 106

107 Strateške aktivnosti opredelitev potreb po podatkih za izvedbo kazalnikov kakovosti (povezano s SA4) je bila realizirana v celoti, izgradnja prediktivnega modela v Microstrategy ni bila realizirana zaradi drugih prioritetnih nalog sodelujočih pri tej aktivnosti. Za vzpostavitev stalnega nudenja pomoči in svetovanja analitikov so bile izvedene naslednje aktivnosti: analiza s povezavo finančnih podatkov in podatkov iz drugih področij ni bila izvedena, saj se ni prepoznala vsebina, ki bi bila predmet analize; odpiranje dostopa do»knjižnice«v Microstrategy je bilo v celoti izvedeno, a ni dalo želenega rezultata, saj je dostop povezan z licencami programske opreme; analiza podatkov za izvedbo kazalnikov kakovosti je bila v celoti realizirana, pripravljeni so bili podatki za analizo operacij kolena in kolka; pomoč uporabnikom pri večjih analizah je bila v celoti realizirana, saj so bile izvedene večje analize s sodelovanjem področja POPMP (analiza nadomestil z zunanjim partnerjem, analiza stroškov sobivanja enega od staršev z otrokom v bolnišnici, analiza posegov na karpalnem kanalu v povezavi z nadomestili). Cilji SA 10 so bili v letu 2020 doseženi. 107

108 4 Doseženi cilji in rezultati 108 poslovanja

109 Doseženi cilji in rezultati poslovanja Poglavje vključuje ocene doseganja letnih ciljev ter izvajanja strateških aktivnosti in doseganja strateških rezultatov, ki imajo podlago v SRP Letni cilji in strateške aktivnosti so bili na podlagi Pravilnika o načrtovanju in letnem poročilu načrtovani v Poslovnem planu in Finančnem načrtu ZZZS za leto Doseganje letnih ciljev Letni cilji ZZZS so določeni v poslovnem planu in finančnem načrtu. Za leto 2020 so bili določeni naslednji letni cilji (LC 1 16): LC 1: Zagotoviti kakovosten servis zavarovanim osebam in zavezancem pri urejanju zavarovanj. LC 2: Zagotoviti zavarovanim osebam pravico do zdravljenja v tujini. LC 3: Ažurno odločati o denarnih dajatvah in drugih pravicah na ravni ZZZS ter informirati zavarovane osebe o pravicah iz OZZ. LC 4: Nadgraditi sistem pravic in postopkov zagotavljanja medicinskih pripomočkov in obvladovati odhodke. LC 5: Zagotoviti možnost izbire osebnega zdravnika in dostop do programov zdravstvenih storitev v okviru dopustnih čakalnih dob, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstvena letovanja za zavarovane osebe v okviru finančnih zmožnosti. LC 6: Opraviti načrtovane finančno-medicinske in območne nadzore nad uresničevanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. LC 7: Zagotoviti zavarovanim osebam zdravila in obvladovati odhodke zanje. LC 8: Spremljati uresničevanje kratkoročnih in strateških ciljev ter ob odklonih sproti ukrepati. LC 9: Uvesti nove obračunske modele, jih spremljati in analizirati. LC 10: Zagotoviti realizacijo finančnega načrta. LC 11: Zagotoviti pravilne računovodske informacije o poslovanju ZZZS. LC 12: Zagotoviti nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema. LC 13: Učinkovito upravljati s kadri in organizacijo. LC 14: Sodelovati pri pripravi zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, zagotavljati usklajenost internih splošnih aktov, zastopati ZZZS in izvajati regresne postopke. LC 15: Zagotavljati pogoje za delovanje službe ZZZS. LC 16: Zagotoviti obveščanje javnosti o OZZ in poslovanju ZZZS, krepiti ugled in prepoznavnost ZZZS v javnosti ter izvajati informacijsko-dokumentacijsko dejavnost. Osnova za merjenje uspešnosti doseganja ciljev so ciljne vrednosti kazalcev po posameznih letnih ciljih oziroma vsebinskih področjih in opisne ocene, ki so navedene v prejšnjih poglavjih. V nadaljevanju povzemamo končno oceno doseganja posameznih letnih ciljev še glede na sprejeta sodila: cilj je dosežen, kar pomeni, da je stopnja izvajanja predvidenih aktivnosti/ukrepov intenzivna in da so tudi učinki ali trendi kazalcev, ki kažejo na uspešnost aktivnosti/ukrepa, pozitivni; cilj je delno dosežen, kar pomeni, da izvajanje aktivnosti/ukrepov poteka premalo intenzivno, vendar so učinki ali trendi kazalcev še vedno pozitivni, ali pa je izvajanje aktivnosti/ukrepov intenzivno, vendar pa so trendi (zaradi različnih razlogov) nasprotni od pričakovanih; cilj ni dosežen, kar pomeni, da se izvajanje aktivnosti/ukrepov še ni začelo in da so učinki ali trendi nasprotni od pričakovanih. Doseganje letnih ciljev glede na sodila LC 1. Zagotoviti kakovosten servis zavarovanim osebam in zavezancem pri urejanju zavarovanj Cilj je dosežen. V letu 2020 je ZZZS v skladu s strateškimi usmeritvami še naprej sistematično urejal zavarovanja nezavarovanih oseb, bodisi s pozivanjem k ureditvi zavarovanja (nezavarovani več kot 20 dni) ali z izdajo odločb po uradni dolžnosti o lastnosti zavarovanca (osebam, ki si same niso uredile zavarovanja). Oseb, ki na dan več kot 2 meseca niso imele urejenega OZZ, je bilo oziroma 0,16 %, kar je nekaj več kot ob koncu leta Nedovoljenih 109

110 dvojnih zavarovanj je bilo ob koncu leta 0,17 %, s čimer je bil cilj (0,30 %) dosežen. Ažurnost dela prijavno-odjavnih služb ZZZS je bila ustrezna, saj je bilo 97,41 % vlog zavezancev za prijavo (M obrazcev) vnesenih v bazo v roku 3 dni od prejema (cilj je 97 %), kar predstavlja tudi nekoliko višji odstotek kot v preteklem letu. Izdajanje upravnih aktov o statusih zavarovanih oseb je na I. stopnji potekalo v ustreznih rokih, nekoliko več zamud pa je ZZZS beležil na II. stopnji, vendar gre v skupnem številu za majhno število primerov. Na II. stopnji so bile spremenjene 4 odločbe. Delež elektronskih poizvedb pri posredovanju podatkov iz uradnih evidenc ZZZS je bil še za malenkost višji kot v preteklem letu in nad načrtovanim znašal je 99,4 %. LC 2. Zagotoviti zavarovanim osebam pravico do zdravljenja v tujini Cilj je dosežen. ZZZS je zavarovanim osebam omogočal uveljavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva, če so bili za to izpolnjeni pogoji. Izdajanje upravnih aktov v zvezi z mednarodnim zavarovanjem na I. stopnji ni potekalo povsem v zastavljenih rokih, medtem ko je bila ažurnost reševanja zadev na II. stopnji ustrezna. Razlog za zamude je način izvajanja postopkov na tem področju, ki zahtevajo pridobivanje ustreznih pojasnil tujih nosilcev zavarovanj pred odločanjem, kar vpliva na podaljševanje postopkov. V letu 2020 je ZZZS zabeležil 5-odstotni upad števila obračunov, poslanih v tujino ob hkratnem porastu zneska terjatev po poslanih obračunih. Glede na preteklo leto se je zmanjšalo tudi število reklamacij na poslane obračune in njihov delež, s čimer je cilj dosežen. V primerjavi z letom 2019 so se v letu 2020 novonastale obveznosti zmanjšale (za 1,6 %), novonastale terjatve pa povečale (za 5,5 %). Iz tujine je ZZZS v letu 2020 prejel za nekaj več kot 24 milijonov evrov plačil, kar je za 20,3 % več kot v letu 2019, nakazil v tujino je bilo za 38,1 milijona evrov, kar je za 1,8 % več kot v letu V okviru nacionalne kontaktne točke je ZZZS v letu 2020 zabeležil bistveno manj poizvedb kot v preteklem letu. Vse informacije na prejete poizvedbe so bile posredovane v ustreznih rokih. LC 3. Ažurno odločati o denarnih dajatvah in drugih pravicah na ravni ZZZS ter informirati zavarovane osebe o pravicah iz OZZ Cilj je delno dosežen. Izdajanje upravnih aktov v zvezi z denarnimi dajatvami in drugimi pravicami je na I. in II. stopnji večinoma potekalo v zastavljenih rokih. Delež spremenjenih odločb na II. stopnji je znašal 12,5 % in je bil nekoliko višji kot v letu 2019, vendar še vedno v okviru zastavljenega cilja. Pri odločanju imenovanih zdravnikov na 1. stopnji je ZZZS sledil zastavljenemu cilju in ni beležil večjih zamud. Nekoliko slabši rezultat je ZZZS dosegel na 2. stopnji pri odločanju zdravstvenih komisij, kjer je delež pravočasno izdanih odločb znašal 30 % in je nižji od zastavljenega cilja, a višji kot v letu Delež spremenjenih odločb o bolniškem staležu je nižji kot v letu 2019, o zdraviliškem zdravljenju na zdravstveni komisiji pa nekoliko višji kot v letu Nekoliko višji je bil tudi delež vseh spremenjenih aktov, vendar so bili cilji kljub temu doseženi. V letu 2020 je bilo opravljenih laičnih nadzorov bolniškega staleža, kar predstavlja 19,6 % več od načrtovanega števila (planirano število se je med letom zaradi epidemije zmanjšalo) in 16,6 % manj kot v letu Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS je znašal 2,60 % in se je glede na leto 2019 povišal. Realizacija odhodkov za denarne dajatve (nadomestila odsotnosti ter druge denarne dajatve in povračila) je bila 0,4 % nad načrtovano z RFN. Refundacije in izplačevanje nadomestil odsotnosti samozaposlenim ter neposredna izplačila delavcem so potekali v zastavljenih rokih. LC 4. Nadgraditi sistem pravic in postopkov zagotavljanja medicinskih pripomočkov in obvladovati odhodke Cilj je delno dosežen. Realizacija odhodkov za MP je bila 3,4 % pod načrtovano višino. Glede na preteklo leto so se odhodki povečali za 9,5 %. Izdajanje upravnih aktov v zvezi z MP je na I. stopnji potekalo v zastavljenih rokih, na II. stopnji pa ne povsem, vendar gre za manjše število zadev. Plan nadzorov nad dobavitelji MP je bil med letom zaradi epidemije znižan, kljub temu pa je realizacija presegla načrtovano. Opravljenih je bilo 252 vrst nadzorov, kar je 36 % manj kot v letu Glede na preteklo leto je bilo število vseh izdanih naročilnic za MP nižje za 4 %, povečala pa sta se število in delež obnovljivih naročilnic. Povprečni strošek za MP na zavarovano osebo se še nadalje povečuje in se je glede na leto 2019 povišal za 13,2 %. Aktivnosti na sistemski ravni so bile povezane predvsem s prizadevanji za vzpostavitev seznama MP na podlagi novega Pravilnika in sprejetih osnovnih zahtev kakovosti za izbrane skupine MP, kjer pa aktivnosti zaradi epidemije niso potekale po načrtih. 110

111 Doseženi cilji in rezultati poslovanja LC 5. Zagotoviti možnost izbire osebnega zdravnika in dostop do programov zdravstvenih storitev v okviru dopustnih čakalnih dob, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstvena letovanja za zavarovane osebe v okviru finančnih zmožnosti Cilj je delno dosežen. V skladu z Dogovorom 2020 je ZZZS v letu 2020 sklenil 186 novih pogodb z izvajalci in 32 aneksov k obstoječim pogodbam. Skupaj je imel v letu 2020 sklenjene pogodbe s izvajalci. Na primarni ravni so bila za izboljšanje dostopnosti zagotovljena finančna sredstva za 33 dodatnih timov družinske medicine in 12 timov otroškega in šolskega dispanzerja. Uveden je bil tudi nov preventivni program za zmanjšanje ogroženosti otrok zaradi debelosti in zmanjšane telesne zmogljivosti. V specialistični zunajbolnišnični in bolnišnični dejavnosti so bila za skrajšanje čakalnih dob zagotovljena dodatna sredstva za povečanje programov in izvedeni številni drugi ukrepi in finančne spodbude. Po podatkih NIJZ se je v letu 2020 na sekundarni in terciarni ravni v primerjavi z letom 2019 pričakovana čakalna doba skrajšala pri 20 storitvah, pri 36 storitvah pa se je podaljšala (upoštevaje 56 izbranih storitev). Nad dopustno čakalno dobo je v začetku decembra čakalo 37,1 % vseh čakajočih, kar je še nekoliko višji delež kot v letu Realizacija obnovitvene rehabilitacije in zdravstvenega letovanja otrok je bila nižja od načrtovane in nižja kot v preteklem letu zaradi kasnejšega začetka izvajanja in izvajanja v novih razmerah zaradi ukrepov ob epidemiji. LC 6. Opraviti načrtovane finančno-medicinske in območne nadzore nad uresničevanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev Cilj je delno dosežen. Področje nadzora je izjemno obsežno in vsebinsko zahtevno. Potrebe so velike, možnosti pa še vedno omejene s številom nadzornikov. V letu 2020 je na izvajanje nadzorov vplivala tudi epidemija, kljub temu je ZZZS uspel izvesti večino načrtovanih nadzorov. Skupaj je bilo opravljenih 496 nadzorov, kar je 11,6 % manj od načrtovanega števila (633). Za načrtovanje in izvedbo nadzorov je bilo v letu 2020 izdelanih 188 analiz podatkov v aplikaciji Izdatki in v podatkovnih skladiščih, med njimi 42 zelo kompleksnih. Realizacija finančnih učinkov iz rednih nadzorov je bila nad zastavljenim ciljem (85 %) in je znašala 93,2 %. Tudi v letu 2020 je bil velik del aktivnosti usmerjen v razvoj novih modulov aplikacije Nadzori. Kljub oviram zaradi epidemije je bilo izvedeno tudi izobraževanje za nadzornike s poudarkom na poenotenem ravnanju pri nadzorih. LC 7. Zagotoviti zavarovanim osebam zdravila in obvladovati odhodke zanje Cilj je delno dosežen. Odhodki za zdravila so bili za 0,9 % višji od načrtovanih z rebalansom finančnega načrta in za 15,3 % višji kot v letu Število predpisanih receptov je bilo glede na leto 2019 nižje za 0,9 %, poraba zdravil na recept pa se je tudi v letu 2020 še povečala. Na prebivalca je bilo predpisanih 8,35 recepta, kar je 1,4 % manj kot v letu 2019, povečala pa se je poraba zdravil na prebivalca. V porastu je še naprej poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept. Delež obnovljivih receptov se še naprej povečuje in je v letu 2020 znašal 34,5 %. Na listo zdravil za ambulantno predpisovanje je bilo razvrščenih 25 novih zdravil, na seznam bolnišničnih zdravil 10, na seznam A pa 1 novo zdravilo. Glede na preteklo leto je bilo nekoliko nižje število razvrščenih zdravil na pozitivni in vmesni listi, obratno pa velja glede števila učinkovin na obeh listah. V letu 2020 je bila uvedena 1 nova terapevtska skupina zdravil. LC 8. Spremljati uresničevanje kratkoročnih in strateških ciljev ter ob odklonih sproti ukrepati Cilj je dosežen. V letu 2020 so se vse aktivnosti načrtovanja in spremljanja uresničevanja planov izvajale pravočasno in v predvidenih rokih. Z novim pravilnikom smo metodologijo načrtovanja in spremljanja načrtov prilagodili tudi novim razvojnim usmeritvam, zastavljenim v SRP ZZZS je nadaljeval razvoj zavodovega analitskega sistema, predvsem z dopolnitvami že obstoječih sklopov podatkov in boljšo izrabo podatkov v analitične namene. S tem sledi razvojnim usmeritvam iz novega SRP, saj se potrebe po podatkih in njihovih analizah stalno povečujejo. To dokazuje tudi stalno naraščajoča uporaba posameznih sklopov podatkovnega skladišča. LC 9. Uvesti nove obračunske modele, jih spremljati in analizirati Cilj je dosežen. V letu 2020 so bile v skladu s potrebami pripravljene novele Sklepa o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev, s katerim ZZZS uvaja nove standarde in normative zdravstvenih storitev in so posledica razvoja modelov obračunavanja. Aktivnosti ZZZS za spremembe obračunskih modelov so potekale v sklopu strateške aktivnosti novega 111

112 SRP (SA3) in so bile intenzivne, predvsem na področjih, kjer je bilo sodelovanje z izbranimi strokami in predstavniki izvajalcev zdravstvenih storitev ustrezno. V letu 2020 je ZZZS tako uvedel 6 novih modelov plačevanja in pripravil 20 delnih dopolnitev. Zagnal je projekt za izboljšanje upravljanja sistema SPP in pripravil nov Pravilnik za razvoj modelov plačevanja. Poleg tega sta bila pridobljena dva evropsko financirana projekta za zagotovitev novih znanj in pilotno uveljavitev novih načinov plačevanja, ki vključujejo tudi izide zdravljenja. LC 10. Zagotoviti realizacijo finančnega načrta Cilj je dosežen. Finančni načrt za leto 2020 je bil sprejet v januarju, decembra 2020 pa je bil sprejet še rebalans finančnega načrta za leto ZZZS je poslovno leto zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 87 milijonov evrov. V primerjavi s preteklim letom so bili konec leta 2020 zapadli neplačani prispevki višji za 5,6 %. Cilj glede predaje terjatev (prispevkov samoplačnikov) v izterjavo z zapadlostjo nad 181 dni (najmanj 70 %) je bil v letu 2020 dosežen, saj je znašal 89,1 %. Finančni načrt za leto 2021 je bil sprejet v decembru LC 11. Zagotoviti pravilne računovodske informacije o poslovanju ZZZS Cilj je dosežen. ZZZS je MZ in Ministrstvu za finance v predpisanih rokih pošiljal podatke o mesečni realizaciji prihodkov in odhodkov v letu 2020 in o tem tekoče informiral tudi vodstvo ZZZS. Izvajal je sprotne in naknadne kontrole pravilnosti evidentiranja in beleženja zdravstvenih storitev in izdanih materialov. V letu 2020 je bilo opravljenih naknadnih kontrol, kar je več od načrtovanega in skupaj tudi več kot v preteklem letu. V okviru izvajanja sprotnih kontrol je bilo zavrnjenih obravnav. Računovodski izkazi so bili izdelani v rokih. Računsko sodišče je izdalo pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov za leto LC 12. Zagotoviti nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema ZZZS Cilj je dosežen. V letu 2020 so bile izvedene številne nadgradnje strojne in programske opreme ter prilagoditve infrastrukture in operativnih postopkov, prav tako pa tudi izboljšave na področju varnosti informacijskega sistema. V uporabi je bilo več kot 200 programskih rešitev za izvajanje poslovnih procesov in elektronsko poslovanje z vsemi partnerji v sistemu. Načrtovane informacijske naloge niso bile v celoti izvedene v dogovorjenih rokih, vendar so se prioritete določale glede na možnosti izvedbe in potrebe posameznih področij. V letu 2020 je bilo izvedenih skrbniških nalog, kar je 90,4 % vseh, ki so čakale na izvedbo. Delež zaključenih skrbniških nalog je v primerjavi s preteklim letom višji. V vseh zaključenih skrbniških nalogah je bilo le 2,7 % takih, ki so se nanašale na odpravo napak v aplikacijah, kar je v skladu z zastavljenim ciljem. Razpoložljivost informacijskega sistema kot celote je bila v letu ,98 %. Zabeleženih je bilo 7 izpadov informacijskega sistema, od tega so bili v 2 primerih vzroki zunanji, ko niso delovali spletni servisi drugih ustanov, nanje pa nismo imeli vpliva. Število izpadov je bilo nižje kot v preteklem letu. ZZZS je tudi v letu 2020 zabeležil 1 primer ohromitve delovanja celotnega informacijskega sistema in 4 varnostne incidente. Merjenje zadovoljstva zaposlenih z informatiko je tudi tokrat pokazalo, da so uporabniki z informatiko na ZZZS zadovoljni (povprečna ocena 4,61, ki je še nekoliko višja kot v 2019), prav tako tudi z lokalnimi informatiki, ki sodelujejo neposredno z uporabniki (povprečna ocena 4,78). Izdaje profesionalnih kartic, kartic zdravstvenega zavarovanja in evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja so potekale v ustreznih rokih. LC 13. Učinkovito upravljati s kadri in organizacijo Cilj je delno dosežen. Število zaposlenih konec leta 2020 je bilo v okviru dovoljenega števila, vendar pod načrtovanim 850,28 (plan 859). Realizacija je sicer višja kot v preteklem letu, ZZZS pa kljub temu z obstoječimi kadrovskimi viri vse težje uresničuje načrtovane naloge. Razlogi za nižje število zaposlenih od dovoljenega ostajajo enaki več upokojitev ob koncu leta, nezaključeni kadrovski postopki za nadomestne zaposlitve in nezasedena zdravniška mesta zaradi težav pri zaposlovanju zdravnikov. Izobrazbena struktura zaposlenih se je v letu 2020 še nekoliko izboljšala. Zaposleni so se za potrebe delovnega procesa izobraževali v povprečju 2,53 dneva na zaposlenega, od tega v internih izobraževalnih programih 1,61, v zunanjih pa 0,93 dneva, kar pomeni, da je bilo izobraževanj manj kot v letu Fluktuacija delavcev je znašala 4,26 % (plan je bil pod 5 %) in je nekoliko višja kot v letu Še naprej se je nadaljeval trend sorazmerno visoke odsotnosti z dela zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov, ki je znašal 6,37 % oziroma 0,11 odstotne točke manj kot v letu pred tem. 112

113 Doseženi cilji in rezultati poslovanja Na področju organizacije so se začele izvajati aktivnosti, zapisane v razvojnih usmeritvah novega SRP, in so bile usmerjene predvsem v opredelitev vizije prihodnje organizacije. ZZZS je začel tudi že z aktivnostmi, vezanimi na bližajočo se spremembo zakonodaje v zvezi z dolgotrajno oskrbo, ki ZZZS nalaga nove naloge in zahteva ustrezno novo organiziranost službe. Ker so se v času epidemije izvajale nepredvidene nove naloge, načrtovanih aktivnosti ni bilo mogoče realizirati v celoti. LC 14. Sodelovati pri pripravi zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, zagotavljati usklajenost internih splošnih aktov, zastopati ZZZS in izvajati regresne postopke Cilj je dosežen. Na pravnem področju so bile tudi v letu 2020 aktivnosti usmerjene v sprejem aktov za izvajanje OZZ ter aktov, ki urejajo poslovanje ZZZS. ZZZS je podajal mnenja in pripombe k predlogom predpisov s področja zdravstvenega varstva in k njihovim spremembam; za urejanje notranjega poslovanja je sprejel 26 novih aktov. Pri reševanju sodnih sporov je delež ugodilnih sodb, ko je bil ZZZS tožena stranka, znašal 48,9 %, uspešnost v sporih, kjer je bil ZZZS tožnik, pa je bila 79,5 %, s čimer zastavljeni cilji niso v celoti doseženi. ZZZS je v letu 2020 vložil tudi 248 zahtevkov v zvezi z mednarodno izterjavo prispevkov in iz tega naslova izterjal le manjši del. V letu 2020 je ZZZS prijavil terjatve v 405 insolvenčnih postopkih, kar je skoraj 28 % manj kot v preteklem letu, v skupni višini 0,66 milijona evrov. Zaključenih je bilo postopkov. Iz naslova uspešno zaključenih regresnih postopkov je v letu 2020 ZZZS izterjal 1,26 milijona evrov in presegel zastavljeni plan, iz naslova obveznih zavarovanj v prometu pa je od zavarovalnic prejel še za nekaj več kot 20,6 milijona evrov prihodkov. V celoti je bil plan izterjave regresnih zahtevkov presežen za 3,3 %. LC 15. Zagotavljati pogoje za delovanje službe ZZZS Cilj je dosežen. Redno in v skladu z roki so bile izvedene vse aktivnosti v zvezi z arhiviranjem dokumentarnega gradiva (urejanje zbirk, predaja arhivskega gradiva, uničenje gradiva s pretečenim rokom hrambe). Vsa letna poročila so bila pripravljena v ustreznih rokih. V času epidemije sta bila testirana politika upravljanja kriznih situacij in načrt neprekinjenega poslovanja. Sprejet je bil nov Pravilnik o izvajanju počitniške dejavnosti. Redno in tekoče so se izvajale naloge, povezane z upravljanjem nepremičnin ter varstva pred požarom. Nadaljevale so se aktivnosti pri projektu earhiv Ureditev elektronskega arhiva ZZZS, ki niso potekale povsem v skladu z načrtom. Aktivnosti za izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja so potekale po planu in brez večjih zamud. Realizacija načrtovanih sredstev za investicije je bila nekoliko nižja od načrtovane (indeks 98,1), pri čemer je bil tudi v letu 2020 večji delež skoraj 73 % vseh investicijskih sredstev namenjen posodabljanju in vzdrževanju informacijske tehnologije V letu 2020 je ZZZS izvedel skupaj postopkov za oddajo javnih naročil, 37 javnih naročil je bilo objavljenih na portalu in so se zanje sklenile pogodbe. Vloženi so bili 3 revizijski zahtevki neizbranih ponudnikov. LC 16. Zagotoviti obveščanje javnosti o OZZ in poslovanju ZZZS, krepiti ugled in prepoznavnost ZZZS v javnosti ter izvajati informacijsko-dokumentacijsko dejavnost Cilj je dosežen. Intenzivnost publicitete v medijih in odnosov z mediji (objave, pisna sporočila za medije, različna pisna pojasnila novinarjem, javni odgovori itd.) je bila v letu 2020 glede na preteklo leto nekoliko manjša. V primerjavi z letom 2019 je bil nekoliko nižji tudi delež polemičnih in negativnih objav (publicitete), ki je znašal 0,84 %, manj pa je bilo izvedenih tudi novinarskih konferenc. Izšle so številne nove ali ponatisnjene izdaje ZZZS o uresničevanju pravic iz OZZ (zloženke, plakati), in promociji izbranih elementov novega SRP. Predmet promocijskih aktivnosti na nacionalni in regionalni ravni pa so bili tudi drugi pomembnejši poslovni in razvojni trendi (uvedba elektronskega bolniškega lista, novi modeli plačevanja, ukrepi s področja OZZ zaradi epidemije, itd.) V letu 2020 je ZZZS prejel 23 zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, kar je manj kot v letu Postopki so potekali redno in v skladu z veljavnimi predpisi. Zoper odločitve ZZZS ni bilo vloženih pritožb, prav tako ni pa bil sprožen noben upravni spor. Na ZZZS v letu 2020 beležimo tudi več izposoj gradiv in večjo intenziteto pri elektronskem posredovanja zahtevkov, glede na preteklo leto, medtem ko je bilo število novih vpisov gradiv nižje. V NUK je bilo posredovanih več enot gradiv kot v preteklem letu. 113

114 4.2 Doseganje ciljev strateških aktivnosti in strateških rezultatov Spremljanje uresničevanja SRP se izvaja s pregledom doseganja ciljev strateških aktivnosti in strateških rezultatov. Doseganje ciljev strateških aktivnosti se preverja na podlagi doseganja vrednosti izbranih kazalcev za kontrolo izvajanja 10 strateških aktivnost, in sicer se primerjajo dosežene vrednosti z želenimi oziroma ciljnimi vrednostmi v letu 2020 (Tabela 49). Tabela 49. Dosežene vrednosti kazalcev za kontrolo strateških aktivnosti v letu Strateška aktivnost SA1 Izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami SA2 Uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja SA3 Razvijati in uveljavljati nove obračunske modele SA4 Spodbujati kakovost zdravstvenih storitev SA5 Krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe SA6 Izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS SA7 Pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev SA8 Vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS Kazalec SA1-K1 Število novih prilagoditev osebam z različnimi oblikami invalidnosti SA1-K2 Delež realiziranih faz vzpostavitve klicnega centra SA1-K3 Število skupin MP, za katere je vzpostavljen seznam SA2-K1 Delež proračunskih sredstev v vseh izdatkih za zdravstvo SA2-K2 Delež javnih izdatkov v vseh izdatkih za zdravstvo Način merjenja Ciljna vrednost Dosežena vrednost kumul. 5 0 letno 10 % 6 % kumul. 2 0 letno 6,8 % 6,1 % letno 74 % 72,9 % SA2-K3 Obseg pridobljenih EU sredstev kumul EUR EUR SA2-K4 Odstotna sprememba izdatkov za nadomestila odsotnosti SA3-K1 Število celostnih analiz obračunskih modelov SA3-K2 Število uvedenih novih obračunskih modelov SA3-K3 Število uvedenih delnih dopolnitev obračunskih modelov SA4-K1 Število uvedenih sklopov kazalcev kakovosti (začetna stopnja uvedbe) SA5-K1 Delež nadzorov z ugotovljenimi nepravilnostmi glede na vse izvedene nadzore SA6-K1 Število uspešno zaključenih (implementiranih) posodobitev poslovnih procesov SA7-K1 Število uspešno zaključenih novih informacijskih rešitev za digitalizacijo poslovanja ZZZS SA7-K2 Število predstavitev tehnoloških predlogov za podpore procesom ZZZS SA7-K3 Delež aplikacij, razvitih v novi tehnologiji SA8-K1 Delež zaposlenih, ki so vključeni v najmanj eno obliko strokovnega usposabljanja SA8-K2 Delež zaposlenih, za katere je izdelan karierni načrt SA8-K3 Število izvedenih izobraževanj internih predavateljev letno manj kot 1,5 % več kot 1,5 % letno 1 1 kumul. 2 6 letno 3 20 kumul. 1 2 letno 68 % 72,23 % kumul. 1 0,6 letno letno 2 1 letno 10 % 16 % letno 35 % 90 % letno 15 % 0 % letno

115 Doseženi cilji in rezultati poslovanja SA9 Zmanjšati administrativna bremena izvajalcev SA10 Razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odločanju v ZZZS SA9-K1 Število poenostavljenih predpisov/navodil za izvajalce zdravstvenega zavarovanja SA9-K2 Število nadgradenj izmenjav podatkov z izvajalci, ki zmanjšujejo administrativna bremena SA10-K1 Število izvedenih večjih analiz, pri katerih je ekipa sodelovala oziroma nudila podporo kumul. 2 6 kumul. 1 1 letno 1 2 Doseganje strateških rezultatov pa se preverja na podlagi doseganja vrednosti izbranih kazalcev za kontrolo izvajanja 13 v SRP opredeljenih strateških rezultatih, kjer se prav tako primerjajo dosežene vrednosti z želenimi oziroma ciljnimi vrednostmi v letu 2020 (Tabela 50). Tabela 50. Dosežene vrednosti kazalcev za kontrolo strateških rezultatov v letu Strateški rezultat SR1 Nudimo enostavne, dostopne in elektronsko podprte storitve ZZZS SR2 Izboljšali smo pravičnost in (finančno) vzdržnost sistema SR3 Hitro vključujemo učinkovite zdravstvene tehnologije med pravice SR4 Poslovanje izvajalcev smo administrativno poenostavili SR5 Omogočamo dostopne in kakovostne zdravstvene storitve SR6 Smo nosilec razvoja nacionalnih informacijskih rešitev OZZ SR7 Imamo hitre, bolj enostavne postopke SR8 Imamo visoko zavzete zaposlene SR9 Strokovno in učinkovito izvajamo javna pooblastila SR10 Smo iskan in privlačen delodajalec SR11 Učinkovito in pregledno gospodarimo s sredstvi SR12 Smo ugledna, strokovna, sodobna ustanova SR13 Zdravstveno zavarovanje zagotavljamo vsem prebivalcem Kazalec SR1 K1: št. dostopov na javni spletni portal pri vsebinah, namenjenih zavarovanim osebam SR2-K1: razmerje med izdatki za zdravstvo na prebivalca v Sloveniji glede na povprečje EU 28 SR3-K1: št. (celovitih in delnih) obračunskih modelov, ki vključujejo nove zdravstvene tehnologije Način merjenja Ciljna vrednost Dosežena vrednost letno 2,9 mio 19,3 mio letno (2 leti) 81 % 84,5 % letno 1 6 SR3-K2: št. novih zdravil na listi letno SR4-K1: delež izvajalcev, ki ocenjujejo, da so se administrativne zahteve zmanjšale (anketa v pripravi) SR5 K1: št. čakajočih nad dopustnimi čakalnimi dobami za izbrane storitve SR5-K2: delež enodnevne obravnave na izbranih področjih v primerjavi z vsemi bolnišničnimi obravnavami SR5-K3: delež zavarovanih oseb, ki poročajo o neizpolnjenih potrebah po zdravstvenih storitvah anketa SURS SR6-K1: št. nadgradenj izmenjav podatkov z izvajalci SR6-K2: št. nacionalnih in mednarodnih informacijskih programov in projektov, pri katerih sodelujemo letno Anketa ni bila izvedena letno trend padanja letno trend naraščanja 14,1 % letno Ni naraščanja Anketa ni bila izvedena letno Vsaj letno Vsaj 2 2 SR7-K1: delež rešenih zadev v rokih letno >90 % 90,1 % SR8-K1: delež zmanjšanja zdravstvenega absentizma SR9-K1: delež sprememb odločb na drugi stopnji odločanja letno 6,0 % 6,37 % letno 21 % 13,2 % SR10-K1: fluktuacija neto letno < 5 % 4,26 % SR11-K1: mnenje računskega sodišča o poslovanju ZZZS SR12-K1: Delež pozitivne in informativne publicitete o ZZZS in OZZ SR12-K2: št. sodelovanj na strokovnih srečanjih z aktivno udeležbo SR13-K1: delež oseb z neurejenim zavarovanjem več kot 1 leto letno (-2 leti) pozitivno pozitivno letno 97,54 % 99,16 % letno Trend naraščanja 33 letno < 0,2 % 0,02 % 115

116 4.3 Izjava o oceni notranjega nadzora 116

117 Doseženi cilji in rezultati poslovanja 117

118 118

119 Doseženi cilji in rezultati poslovanja 119

120 120

121 Uvodna besedila B Finančno poročilo 121

122 5 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih 122 izkazih

123 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih ZZZS je v Poslovnem planu za leto 2020 opredelil dva cilja, ki se neposredno nanašata na področje za finančno poslovanje in računovodstvo: zagotoviti realizacijo finančnega načrta in zagotoviti pravilne računovodske informacije o poslovanju ZZZS. V tem poglavju Poročila so podane osnovne ocene in podatki o pogojih finančnega poslovanja, računovodski izkazi in zaključne ugotovitve o finančnem poslovanju ZZZS v letu Pogoji poslovanja Predvidevanje poslovanja s finančnim načrtom Skupščina ZZZS je na seji dne sprejela Finančni načrt ZZZS za leto 2020, nanj je Vlada Republike Slovenije dala soglasje Finančni načrt ZZZS je predvideval primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 10,4 milijona evrov. Obseg načrtovanih odhodkov je znašal milijonov evrov in je bil usklajen z najvišjim obsegom izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2020 po Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za leto Spremenjene razmere poslovanja med letom 2020 so bistveno odstopale od razmer, na katerih je temeljil Finančni načrt ZZZS za leto 2020, tako na strani prihodkov kot odhodkov, in so vplivale na večji primanjkljaj prihodkov nad odhodki. Slabše razmere poslovanja so predvsem posledica večjega prenosa plačil obveznosti iz leta 2019 v leto 2020, razglasitve epidemije nalezljive bolezni covida-19, spremenjenih globalnih makroekonomskih izhodišč za leto 2020, sprejema Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020 in povečanja nekaterih odhodkov nad načrtovanimi vrednostmi. Državni zbor je na seji sprejel Odlok o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, s katerim je povečal največji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno s milijonov evrov na milijonov evrov za leto Podlage za pripravo rebalansa finančnega načrta so bile med letom zelo negotove. ZZZS je tekoče spremljal finančno poslovanje, se prilagajal in ukrepal. Predlog rebalansa finančnega načrta je bil tako predložen organom upravljanja ZZZS v obravnavo in potrditev v mesecu novembru 2020, nanj pa je Vlada RS dala soglasje V rebalansu finančnega načrta so prihodki načrtovani v višini 3.222,4 milijona evrov, odhodki v višini 3.343,1 milijona evrov in načrtovan primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 120,7 milijona evrov, ki se krije iz sredstev rezervnega sklada v višini 34,8 milijona evrov in iz sredstev splošnega sklada v višini 85,9 milijona evrov. V nadaljevanju pojasnjujemo in primerjamo realizirano porabo sredstev glede na načrtovano po rebalansu finančnega načrta ZZZS za leto 2020 (v nadaljnjem besedilu finančni načrt ZZZS), pri odhodkih za službo ZZZS pa tudi z upoštevanjem prerazporeditve načrtovanih odhodkov po namenu porabe po sklepu generalnega direktorja ZZZS v skladu s pristojnostmi in pooblastili iz 28. člena Statuta ZZZS Učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije na poslovanje ZZZS V Tabeli 51 so povzeti finančni učinki začasnih ukrepov, ki so bili določeni z interventno zakonodajo za omilitev posledic epidemije covida-19 in spremembe Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2020 in 2021, z vidika poslovanja ZZZS po stanju na dan ZZZS je v letu 2020 iz naslova začasnih ukrepov prejel za 61,9 milijona evrov transfernih prihodkov iz državnega proračuna na podlagi 28. in 38. člena ZIUZEOP, ki predstavljajo povračilo oprostitev plačila prispevkov in 163 tisoč evrov povračila za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu ZIUZEOP in 39. členu KPJS (z vplivom na prihodke ZZZS). Hkrati pa je interventna zakonodaja omogočila zavezancem po določenimi pogoji tudi odlog in obročno plačilo prispevkov. Po stanju na dan je bilo odloženih prispevkov za 10,5 milijona evrov in odobrenih obročnih plačil za 1,5 milijona evrov. 123

124 Tabela 51. Vpliv začasnih ukrepov za omilitev posledic epidemije z vidika poslovanja ZZZS Ukrep Oprostitev plačila prispevkov za ZZ od nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi višje sile od do Oprostitev plačila prispevkov za ZZ za samozaposlene osebe in kmete za obdobje do Plače in nadomestila plač v javnem sektorju dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije Odlog plačila prispevkov samozaposlene osebe brez zaposlenih in za kmete za zapadlost v mesecu april, maj in junij Odlog in obročno plačilo prispevkov SKUPAJ prilivi iz državnega proračuna, ki imajo neposredni vpliv na prihodke ZZZS (1 5) Podlaga Prejeta/izplačana sredstva do Učinek na bilanco prihodkov in odhodkov v tisoč evrih Vir sredstev 28. člen ZIUZEOP DA državni proračun 38. člen ZIUZEOP DA državni proračun 71. člen ZIUZEOP 39. člen KPJS 12., 12.a in 13. člen ZIUPPP člen ZIUOPDVE 163 DA državni proračun 0 DA/ zavezanci 0 DA/ zavezanci Izpad 80 % programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti 76. člen ZIUOOPE NE državni proračun 7. Stroški brisov za potrditev okužbe v času epidemije 8. Materialni stroški povezani z obvladovanjem nalezljive bolezni covida-19 Sklep Vlade RS št /2020/2, z dne č člen ZIPSR NE državni proračun NE državni proračun 9. Mikrobiološke preiskave na virus Sars-CoV-2 stroški brisov 41. člen ZZUOOP NE državni proračun 10. Cepljenje proti sezonski gripi in stroški nakupa cepiva 38. člen ZZUOOP NE državni proračun 11. Nadomestilo za bolniško odsotnost od prvega dne v breme OZZ od do SKUPAJ prilivi iz državnega proračuna, ki nimajo učinka na bilanco prihodkov in odhodkov ZZZS (agentski posli) (6 11) 56. člen ZIUZEOP NE državni proračun Nadomestilo za kratkotrajno bolniško odsotnost do 3 dni 20. člen ZZUOOP 45 DA državni proračun 13. Nadomestilo za bolniško odsotnost od prvega dne v breme OZZ od 11. aprila do 31. maja 2020 SKUPAJ učinki na odhodke ZZZS povračila iz državnega proračuna na dan še ni bilo (12 13) 56. člen ZIUZEOP 10 DA državni proračun Za pokrivanje stroškov, povezanih z epidemijo, je ZZZS v letu 2020 iz državnega proračuna prejel 181,3 milijona evrov, od tega je izvajalcem zdravstvenih storitev, po prejemu sredstev iz državnega proračuna, izplačal 162,7 milijona evrov za kritje: izpada 80 % programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti na podlagi 76. člena ZIUOOPE v višini 105 milijonov evrov; stroškov brisov za potrditev okužbe za čas trajanja epidemije (od do ) v višini 4,9 milijona evrov na podlagi sklepa Vlade RS, sprejetega na 31. redni seji ; povrnitev materialnih stroškov za obvladovanje nalezljive bolezni covid-19 izvajalcem na podlagi 67. č člena ZIPRS 2020 in 2021 v višini 45,1 milijona evrov; mikrobiološke preiskave na prisotnost virusa SARS-CoV-2 na podlagi 41. člena ZZUOOP v višini 3,6 milijona evrov; cepljenje prosti sezonski gripi in stroške nakupa cepiva na podlagi 38. člena ZZUOOP v višini 4,1 milijona evrov; in 18,6 milijona evrov za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost od prvega dne v breme OZZ na podlagi 56. člena ZIUZEOP. Ta izplačila sicer ne vplivajo na poslovni izid ZZZS, ker ima v teh primerih le vlogo posrednika pri izplačevanju. Pomembna pa so za zdravstvo kot celoto oziroma za izvajalce zdravstvenih storitev in gospodarstvo, ki so zaradi razmer prejeli pomembna in nujna finančna sredstva iz državnega proračuna. ZZZS je konec decembra izplačal povračilo nadomestil delodajalcem za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 3 dni) brez potrdila na podlagi 20. člena ZZUOOP v višini 44,6

125 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih tisoč evrov in za 9,9 tisoč evrov nadomestil za bolniške odsotnosti od prvega dne v breme OZZ, na podlagi 56. člena ZIUZEOP. Ta sredstva v letu 2020 še niso bila povrnjena iz državnega proračuna in so zaradi evidentiranja poslovnih dogodkov po denarnem toku izkazana med odhodki ZZZS, ker so že bila nakazana upravičencem Delež prihodkov in odhodkov ZZZS v BDP Z bruto domačim proizvodom (v nadaljnjem besedilu BDP) dobimo vpogled v gospodarsko aktivnost posamezne države, njen razvoj in stopnjo njene rasti, je kazalec zdravja ekonomije države. Zato se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi, poleg tega pa BDP kaže, v kateri fazi ekonomskega cikla se gospodarstvo nahaja. Na Sliki 20 so prikazani deleži prihodkov in odhodkov ZZZS v BDP v obdobju Na delež prihodkov in odhodkov ZZZS v BDP posameznega leta vplivata tako višina prihodkov in odhodkov ZZZS kot višina BDP. 7,20 % 7,10 % 7,00 % 6,90 % 6,80 % 6,70 % 6,60 % 6,50 % 6,40 % 6,30 % 6,20 % Vir: SURS. 6,32 6,31 6,45 6,40 6,28 6,28 Slika 20. Delež prihodkov in odhodkov OZZ v BDP v obdobju ,29 6,25 6,27 6, ,27 6,23 6,24 6,24 6,30 6,23 6,41 6,31 7,27 7,08 delež odhodkov v BDP delež prihodkov v BDP V obdobju (obdobje recesije) in v letu 2016 je bil delež odhodkov v BDP večji od deleža prihodkov v BDP zaradi hitrejše rasti odhodkov od prihodkov. Zaradi recesije se je začela zmanjševati stopnja rasti prihodkov, tako da v letih 2012 in 2013 beležimo negativno rast prihodkov in zato upadanje deleža prihodkov v BDP. V obdobju beležimo tudi dvig deleža prihodkov in odhodkov v BDP. Rast deleža prihodkov v BDP je posledica dviga plač, še posebej v javnem sektorju (večji prihodki od prispevkov). Po letu 2012 je opazen padec deleža prihodkov in odhodkov v BDP kot posledica sprejetih ukrepov za uravnoteženo finančno poslovanje ZZZS. V obdobju konjunkture , z izjemo leta 2016, je bil delež prihodkov v BDP večji od deleža odhodkov v BDP zaradi počasnejše rasti odhodkov, ki je posledica prilagajanja porabe sredstev razpoložljivim virom, v letu 2018 zaradi nepravočasnega načrtovanja in sprejemanja pravnih podlag zdravstvene politike za izvedbo več zdravstvenih programov ter v letu 2019 zaradi administrativnih omejitev porabe sredstev z Odlokom. Širjenje epidemije od sredine marca 2020 in nujni ukrepi za zaščito zdravja so vplivali na zmanjšanje gospodarske aktivnosti vse od marca 2020 dalje. Makroekonomska napoved za leto 2020 je predvidevala 6,7 % upad BDP. Ocenjeni nominalni padec BDP v letu 2020, po podatkih Statističnega urada RS, znaša 5 %. Prihodki ZZZS v letu 2020 so v primerjavi z letom 2019 nominalno večji za 4,9 %, odhodki pa za 9,5 %. Zaradi občutnega upada rasti BDP v letu 2020 se je tako delež prihodkov ZZZS v BDP v primerjavi z letom 2019 povečal s 6,41 % na 7,08 %, delež odhodkov v BDP pa s 6,31 % na 7,27 % Pokritost odhodkov s prihodki Mesečno pokrivanje tekočih odhodkov s prihodki v letu 2020 je prikazano na Sliki 21. Povprečni mesečni prihodki v letu 2020 so znašali 271,3 milijona evrov, povprečni mesečni odhodki pa 278,6 milijona evrov. Mesečni prihodki so se gibali med 243,8 milijona evrov (v maju) 125

126 v tisoč evrih odhodkii prihodki Slika 21. Gibanje mesečnih prihodkov in odhodkov v letu jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. in 303,2 milijona evrov (v decembru). Največji porast prihodkov je opazen v mesecih junij, september in december. V juniju 2020 je rast prihodkov posledica transfernih sredstev iz državnega proračuna za delno povračilo že izplačanih sredstev za plače in nadomestila plače pripravnikov in specializacije zdravnikov in povračilo plačil zdravstvenih storitev do polne vrednosti za socialno ogrožene in za zavarovance po 22. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. V septembru je večja rast prihodkov zaradi transfera iz državnega proračuna iz naslova plačila oproščenih prispevkov za samozaposlene osebe in kmete v času epidemije od marca do maja Prihodki v mesecu decembru 2020 pa so bili v primerjavi s povprečjem preteklih mesecev večji predvsem zaradi izplačil trinajstih plač, božičnic in kriznih dodatkov: v mesecu decembru 2020 je bilo vplačanih za 11,6 % (11,7 % v letu 2019) več prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v primerjavi z mesecem novembrom povprečna rast prispevkov v decembru glede na prejšnji mesec v zadnjih desetih letih znaša 9,8 %. Odhodki so se gibali od najmanj 240,2 milijona evrov (v oktobru) do največ 336,3 milijona evrov (v januarju). Največje odstopanje od povprečnih odhodkov je bilo v mesecih januar, marec, avgust, oktober in december. Visoki odhodki v januarju so zaradi plačila zadržanih zapadlih obveznosti iz leta 2019 (omejitev letne porabe sredstev v letu 2019, določena z Odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država), v marcu pa so posledica plačila obveznosti iz naslova končnega obračuna opravljenih zdravstvenih storitev za leto Gibanje odhodkov v avgustu in oktobru je kazalec predvsem koledarske razporeditve dnevov zapadlosti, predvsem računov za dejavnost socialnih zavodov, za zdravila in medicinske pripomočke ter povračil nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela. Visoki odhodki v decembru so nastali zaradi večjih odhodkov za zdravstvene storitve, ob upoštevanju obveznosti po Splošnem dogovoru za leto 2020 in deloma Aneksu 1 k temu dogovoru ter večjih odhodkov od nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela Likvidnost a) Kratkoročno likvidnostno zadolževanje V začetku leta 2020 so mesečni prilivi ZZZS zadoščali za izpolnjevanje tekočih mesečnih obveznosti. V okviru posameznega meseca se je ZZZS za plačilo obveznosti ob zapadlosti, likvidnostno zadolževal v sistemu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu EZRD). Zaradi sprejetih interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije na gospodarstvo je ZZZS beležil upad prihodkov od prispevkov že v aprilu in maju, zato je konec maja najel likvidnostno posojilo v višini 45 milijonov evrov in ga ob ugodnejši likvidnostni situaciji vrnil konec julija. ZZZS je vsa kratkoročna likvidnostna posojila najemal v EZRD. V letu 2020 je najel 16 likvidnostnih posojil (v letu ) v skupnem znesku 336 milijonov evrov (270 milijonov evrov v letu 2019). Povprečno likvidnostno posojilo je znašalo 21 milijonov evrov (18 milijonov evrov v letu 2019) s povprečno dobo vračila 9,8 dni (5 dni v letu 2019). Obrestna mera za najeta likvidnostna posojila je znašala od 0,01 % do 0,07 %, plačane obresti iz tega naslova v letu 2020 pa evrov (1.165 evrov v letu 2019). Tabela 52 prikazuje mesečne prilive in odlive, likvidnostne presežke oziroma primanjkljaje ter likvidnostna posojila in vloge ZZZS v EZRD po stanju konec posameznega meseca. 126

127 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih Tabela 52. Mesečni prilivi in odlivi, presežki in primanjkljaji denarnih tokov, stanje posojil in naložb konec meseca v letu PRILIVI ODLIVI b) Nalaganje prostih denarnih sredstev Razlika med prilivi in odlivi Kumulativa presežek /primanjkljaj V skladu z veljavnimi predpisi ZZZS dnevne likvidnostne presežke prilivov nad odlivi vlaga v sistem EZRD. ZZZS v letu 2020 ni vezal prostih denarnih sredstev, saj je obrestna mera za vloge, ki bi jih ZZZS lahko vezal glede na razpoložljiva sredstva za določen čas, znašala 0 %. Vsi presežki prilivov nad odlivi so zaradi ničelnega obrestovanja ostajali na podračunu ZZZS. V skladu s Pravilnikom o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa ter glede na obrestno mero EZRD za nočne depozite pri poslovnih bankah in za stanje EZR pri Banki Slovenije, se tudi prosta denarna sredstva na evrskem podračunu ZZZS niso obrestovala. Na osnovi sklepa Banke Slovenije o določitvi višine obrestnih mer, po katerih se obrestujejo sredstva javnih subjektov, pa se od dalje obrestujejo sredstva v tujih valutah. ZZZS je tako za sredstva na dolarskem podračunu v letu 2020 prejel obresti v višini 40,70 USD. Stanje posojil v EZRD konec meseca v tisoč evrih Stanje vlog v EZRD konec meseca 1 2 3= jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan. do dec Računovodski izkazi poslovanja ZZZS v letu Razkritja 11 v izkazih ZZZS za leto 2020 so pripravljena v skladu z določili Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP, 96/15 ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 odl. US), Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 ZJF-C in 114/06 ZUE), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 ZDLGPE, 133/20 in 174/20 ZIPRS2122), Slovenskih računovodskih standardov 2016 (Uradni list RS, št. 95/15, 74/16 popr., 23/17, 57/18 in 81/18), Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 -ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18), Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS,št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17, 82/18, 79/19 in 10/21), Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15), Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 popr., 104/10, 104/11, 86/16 in 80/19), Pravilnika o načinu 11 Podatki v računovodskih izkazih poslovanja ZZZS za leto 2020 v tem poglavju so nerevidirani. 127

128 in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 108/13), Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10) ter Navodila o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17) Bilanca stanja Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. december 2020, ki so razčlenjena glede na vrsto in ročnost. Bilanca stanja ZZZS na dan je pripravljena na osnovi knjižb poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah ZZZS. Stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev je usklajeno z dejanskim stanjem sredstev in obveznosti do virov sredstev, ugotovljenim z rednim letnim popisom. Popisno poročilo je obravnaval in sprejel Upravni odbor na 38. redni seji dne Bilanca stanja ZZZS na dan (Tabela 53) izkazuje bilančno vsoto evrov in je za 9,1 % manjša od bilančne vsote po stanju na dan Na zmanjšanje bilančne vsote je vplivalo predvsem zmanjšanje kratkoročnih sredstev (neplačanih odhodkov in denarnih sredstev) na aktivni strani in zmanjšanje lastnih virov (splošnega in rezervnega sklada) na pasivni strani zaradi pokrivanja primanjkljaja prihodkov nad odhodki. ZZZS v izvenbilančni evidenci spremlja potencialne terjatve in obveznosti, ki trenutno ne vplivajo neposredno na postavke v bilanci stanja. Skupni znesek, izkazan v izvenbilančni evidenci, znaša evrov in zajema terjatve za regresne zahtevke za povračilo škode ( Tabela 53. Skrajšani pregled bilance stanja na dan in Struktura Struktura Indeks SREDSTVA , ,0 90,9 A) DOLGOROČNA SREDSTVA , ,8 105,7 neopredmetena sredstva , ,2 67,1 nepremičnine , ,6 94,3 oprema in druga opredmetena sredstva , ,0 156,4 dolgoročne finančne naložbe , ,0 100,0 dolgoročne terjatve iz poslovanja* , ,0 123,2 B) KRATKOROČNA SREDSTVA , ,2 90,5 denarna sredstva , ,5 28,0 kratkoročne terjatve* , ,2 113,4 dani predujmi in varščine , ,2 792,8 neplačani odhodki , ,2 83,0 aktivne časovne razmejitve , ,0 253,5 Aktivni konti izvenbilančne evidence ,9 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV , ,0 90,9 A) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI , ,7 101,7 kratkoročne obveznosti* , ,1 97,1 neplačani prihodki , ,4 101,7 pasivne časovne razmejitve , ,2 792,0 B) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI , ,3 38,8 splošni sklad , ,3 51,6 rezervni sklad ,3 0 0,0 0,0 dolgoročno razmejeni prihodki , ,0 123,5 dolgoročne obveznosti* , ,0 6,4 Pasivni konti izvenbilančne evidence ,9 Opomba: * dolgoročne terjatve in dolgoročne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, so že izvzete iz dolgoročnih postavk in prenesene na kratkoročne terjatve oziroma obveznosti. v evrih

129 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih evrov), terjatve za prejete instrumente za zavarovanje plačil v postopkih javnih naročil ( evrov), terjatve iz naslova mednarodne izterjave prispevkov ( evrov), obveznosti iz naslova nerazporejenih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ( evrov) po evidenci FURS, 12 obveznosti iz naslova mednarodne izterjave prispevkov ( evrov), sporne terjatve v sodnih postopkih ( evrov) ter odpise zastaranih terjatev (3.104 evre). Stanje v izvenbilančni evidenci je večje za 12,9 % glede na preteklo leto predvsem zaradi več prejetih instrumentov zavarovanja, terjatev za regresne zahtevke ter evidentiranja obveznosti za mednarodno izterjavo prispevkov. V nadaljevanju Poročilo pojasnjuje glavne bilančne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev ZZZS po stanju na dan Sredstva Sredstva (aktiva v bilanci stanja) se delijo glede na ročnost na dolgoročna in kratkoročna. Dolgoročna sredstva ZZZS sestavljajo neopredmetena sredstva, nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe ter dolgoročne terjatve iz poslovanja. Neopredmetena in opredmetena sredstva so v skrajšanem pregledu bilance stanja ZZZS v Tabeli 52 izkazana po sedanji vrednosti, ki je manjša od njihove nabavne vrednosti za popravke vrednosti, ki so povezani z amortiziranjem neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev po amortizacijskih stopnjah, določenih v Pravilniku o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Kratkoročna sredstva ZZZS vključujejo denarna sredstva, kratkoročne terjatve, dane predujme in varščine, neplačane odhodke ter aktivne časovne razmejitve. V strukturi aktive znašajo dolgoročna sredstva 2,8 %, kratkoročna sredstva pa 97,2 % sredstev. Razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi sredstvi je odvisno od izvajanja poslanstva ZZZS to je tekoče financiranje pravic iz zdravstvenega zavarovanja za zavarovane osebe. a) Dolgoročna sredstva Stanje dolgoročnih sredstev je evrov, ki so se v primerjavi z letom 2019 povečala za 5,7 %. Pretežni del dolgoročnih sredstev sestavljajo neopredmetena sredstva, nepremičnine, oprema in druga opredmetena sredstva, katerih sedanja vrednost znaša evrov. Ta so za 5,7 % ali za evrov večja od prejšnjega leta (Tabela 54). Povečanje vrednosti teh sredstev je posledica večje vrednosti novo nabavljenih in aktiviranih osnovnih sredstev ( evrov) od popravka vrednosti osnovnih sredstev (obračunana amortizacija v znesku evrov, ki zmanjšuje nabavno vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev in hkrati tudi stanje splošnega sklada). Izločenih je bilo za evra neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, od katerih je bilo izločeno tudi za evrov obračunane amortizacije. Stopnja odpisanosti opredmetenih in neopredmetenih sredstev je 71,7 %, pri čemer je stopnja odpisanosti računalniške in programske opreme 67 %. Sedanja vrednost programske opreme na dan znaša evrov in je za 32,9 % manjša od stanja na dan Neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev, ki jo sestavljajo pretežno materialne pravice za uporabo računalniških programov, se je v letu 2020 glede na preteklo leto zmanjšala za evrov ali za 32,9 %, predvsem zaradi večjega popravka vrednosti od vrednosti novo nabavljenih neopredmetenih sredstev. Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se je v letu 2020 povečala za evrov zaradi nakupa licenc za sistemsko programsko opremo. Hkrati se je nabavna vrednost programske opreme zmanjšala za evrov predvsem zaradi izločitve programske opreme, ki ne ustreza tehnološkim zahtevam razvoja in uporabe opreme v ZZZS. Na stanje neodpisane vrednosti programske opreme vpliva še razlika med obračunano amortizacijo in amortizacijo za izločeno programsko opremo v višini evrov. 12 Te obveznosti so nerazporejena in neidentificirana plačila zavezancev, nastala iz treh razlogov: a) terjatve so bile plačane, vendar še niso evidentirane, ker obračuni davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja še niso prispeli, b) terjatve do zavezancev so bile že evidentirane, vendar se niso zapirale s pripadajočimi plačili, ker terjatve še niso zapadle, in c) zavezanci so v plačilnih nalogih navedli napačne sklice ali niso navedli davčnih številk, zato plačila niso zapirala sicer že evidentiranih terjatev. Ker FURS ne more zagotoviti podatka o dejanskih obveznostih preveč plačanih prispevkih, ZZZS te obveznosti evidentira izvenbilančno. 129

130 Tabela 54. Stanje in spremembe vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu Nabavna vrednost Popravek vrednosti Neodpisana vrednost Neopredmetena sredstva Zemljišča Zgradbe Oprema in druga opredmetena sredstva Skupaj opredmetena osnovna sredstva v evrih Skupaj = =1+5 stanje povečanja zmanjšanja stanje stanje amortizacija zmanjšanja povečanja 0 0 stanje stanje stanje Neodpisana vrednost nepremičnin, ki vključuje zemljišča in zgradbe po stanju na dan znaša evrov in je za evrov ali 5,7 % manjša od stanja na dan V letu 2020 se je vrednost nepremičnin povečala za evrov predvsem zaradi projekta prenove izpostave Radovljica območne enote Kranj. Hkrati se je nabavna vrednost nepremičnin zmanjšala za 689 evrov zaradi izločitve alarmnega sistema v poslovni stavbi izpostave Slovenska Bistrica območne enote Maribor. Razlog zmanjšanja sedanje vrednosti nepremičnin je predvsem razlika med obračunano amortizacijo zgradb in izločeno amortizacijo od prodanih nepremičnin v višini evrov. Neodpisana vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev je na dan znašala evrov ter je glede na stanje konec leta 2019 večja za 56,4 % ali za evrov. Povečanje nabavne vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev za evrov je rezultat: investicij v računalniško opremo v vrednosti evrov, nadomestitev pisarniškega pohištva in birotehnične opreme v vrednosti evrov, nakupa ostale opreme ter drobnega inventarja v vrednosti evrov, nakupa klimatskih naprav ter opreme za ogrevanje v vrednosti evra. Hkrati se je nabavna vrednost opreme zmanjšala za evrov predvsem zaradi: izločitve računalniške opreme v vrednosti evrov, od tega izločitev diskovne enote v vrednosti evrov, druge računalniške opreme, v vrednosti evrov ter osebnih in prenosnih računalnikov v vrednosti evrov; izločitve ostale nefunkcionalne opreme ter drobnega inventarja za evrov; izločitve pisarniške in birotehnične opreme za evre; izločitve osebnih avtomobilov v vrednosti evrov ter izločitve klimatskih naprav ter opreme za ogrevanje v vrednosti evrov. Na stanje neodpisane vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev vpliva še razlika med obračunano amortizacijo in amortizacijo za izločeno opremo v višini evrov. Dolgoročne finančne naložbe znašajo evrov in so enake stanju konec leta Vključujejo naložbe v delnice Pomurke d.d. (pravni subjekt je v stečajnem postopku) v višini evrov, ki jih je ZZZS že leta 2004 dobil v zameno za neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje v postopku prisilne poravnave, in druge kapitalske naložbe v višini evrov. Dolgoročne terjatve iz poslovanja znašajo evrov in so v primerjavi s prejšnjim letom večje za evrov ali za 23,2 %. Izkazujejo terjatve na osnovi vplačil v rezervne sklade za stanovanja in poslovne prostore v lasti ZZZS, v manjšem delu pa še terjatve iz naslova vračila

131 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih šolnin zaposlenih in sporne terjatve za vračila nadomestil na osnovi sodne poravnave, ki se odplačujejo obročno, in za vplačila v rezervni sklad po stanovanjskem zakonu. Prenos dolgoročnih terjatev iz poslovanja na kratkoročne terjatve, ki zapadejo v plačilo v letu 2021, je zmanjšal dolgoročne terjatve v višini evrov. b) Kratkoročna sredstva Pretežni del sredstev v aktivi bilance stanja ZZZS so kratkoročna sredstva v višini evrov (97,2 % delež) in so se glede na preteklo leto zmanjšale za 9,5 % ali za evrov. Od teh sredstev imajo največji delež kratkoročne terjatve (57,8 %), sledijo pa jim neplačani odhodki (35,2 %). Denarna sredstva so izkazana v višini evrov, ki so bila na dan na transakcijskem podračunu ZZZS v sistemu EZRD. Zaradi ničelne obrestne mere za vloge denarnih sredstev ZZZS prostih denarnih sredstev ni plasiral kot vloge, temveč so konec leta 2020 ostala na podračunu ZZZS. Stanje denarnih sredstev je v primerjavi s preteklim letom manjše za 72 % ali za evrov, saj je ZZZS poravnal vse svoje zapadle obveznosti. Kratkoročne terjatve na zadnji dan leta 2020 znašajo evrov, kar je 13,4 % več glede na stanje konec leta 2019, predvsem zaradi večjih terjatev do uporabnikov enotnega kontnega načrta. Največji delež (81,1 %) v kratkoročnih terjatvah imajo kratkoročne terjatve iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v znesku evrov. Izkazano stanje terjatev iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje vključuje: zbirni znesek terjatev, za katere evidenco po posameznem zavezancu vodi FURS, v višini evrov, kar je 95,1 % vseh izkazanih terjatev iz tega naslova, ter terjatve po evidenci, ki jo vodi ZZZS za zavarovance iz 11., 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu zavarovanci samoplačniki) in znašajo evrov ali 4,9 % vseh izkazanih terjatev iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Za večino zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje vodi FURS 13 evidenco o vplačilih, premalo plačanih ali neplačanih prispevkih ter izterjuje neplačane zapadle prispevke. Davčna knjigovodska evidenca prometa terjatev in obveznosti je vzpostavljena na podlagi predloženih obračunov davčnih odtegljajev zavezancev za obračun prispevkov (na t. i. obrazcih REK), obračunu prispevkov za socialno varnost (na t. i. obrazcih OPSV), izdanih odločb davčnega organa za plačilo prispevkov od dohodka in vplačanih prispevkov na teh podlagah. Iz davčnih knjigovodskih evidenc je FURS pripravila poročilo o terjatvah in obveznostih iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan ZZZS v poročilu izkazano stanje terjatev in obveznosti prevzame zgolj sintetično (zbirno po vrstah prispevkov) v glavno knjigo in v bilanco stanja. Iz poročila FURS po stanju na dan je stanje terjatev iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje evrov in je za evrov ali za 2,3 % večje od stanja na dan Od teh terjatev je 14,5 % oziroma evrov pogojno izterljivih terjatev, 14 kar je za 1,8 % več kot v letu Glede na zapadlost terjatev je od izkazanih terjatev 28,8 % ali evrov že zapadlih, kar je za 8,3 % manj kot v preteklem letu. V letu 2020 je FURS izdal za evrov sklepov o davčni izvršbi, na osnovi davčne izvršbe pa izterjal evrov ali 32,7 % vseh terjatev po izdanih sklepih. Po podatkih FURS je stanje pogojno izterljivega dolga pri dolžnikih, za katere je bil začetek postopek stečaja ali prisilne poravnave po ZFPPIP, skupaj evrov, od tega znaša znesek terjatev v stečajnih postopkih evrov pri dolžnikih in evrov terjatev, prijavljenih v postopke prisilne poravnave pri 13 dolžnikih. Zaradi neizterljivosti je FURS v letu 2020 odpisal evrov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (glavnice brez zamudnih obresti), od tega fizičnim osebam v višini evrov in pravnim osebam v višini evrov (odpis pri stečajih in prisilnih poravnavah, smrt dolžnika brez premoženja, absolutno zastaranje 10 let ipd.). 13 V skladu z določbami ZZVZZ, Zakona o prispevkih za socialno varnost, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem postopku. 14 Po Zakonu o davčnem postopku je terjatev pogojno izterljiva: 1.) če se ne more poplačati niti v postopku davčne izvršbe, pravica do izterjave pa še ni zastarala, 2.) če se je zavezanec odselil neznano kam, ali ga je sodišče razglasilo za pogrešanega ali za opravilno nesposobnega in ni pustil oziroma nima nobenega premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal, pravica do izterjave pa še ni zastarala, 3.) če je pri zavezancu začet postopek prisilne poravnave, 4.) če je bil pri zavezancu začet stečajni postopek in 5.) od dneva smrti zavezanca do dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. 131

132 Po poročilu FURS je v letu 2020 izvedel 503 nadzore na področju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po zaključenih nadzorih so bile dodatno obračunane davčne obveznosti iz tega naslova v znesku evrov, kar je za evrov ali za 23,2 % več kot v letu ZZZS izvaja tudi pobote z zavezanci od neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje z njihovimi zahtevki za povračilo nadomestil plače med začasno zadržanostjo z dela za zavarovance, zaposlene pri teh zavezancih. V letu 2020 je ZZZS na ta način povečal pripoznane prihodke od prispevkov za evrov. ZZZS samostojno vodi analitično evidenco o obremenitvah, plačilih in stanju terjatev in obveznosti za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance samoplačnike. Evidenca je vzpostavljena na podlagi vključitve zavarovancev samoplačnikov v obvezno zdravstveno zavarovanje in plačila prispevkov. Na dan je teh zavarovancev Glede na stanje na dan se je njihovo število zmanjšalo za 6,6 %, povečalo pa se je število brezposelnih oseb in občanov brez prihodka. Plačani prispevki od zavarovancev samoplačnikov pomenijo 0,4 % vseh plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. 15 Večina zavarovancev samoplačnikov je zavarovanih po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ ( zavarovancev na dan ). Po evidenci ZZZS na dan so izkazane terjatve za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance samoplačnike v znesku evrov in so za evrov ali za 5,2 % večje glede na preteklo leto, od tega je evrov (93,2 %) zapadlih terjatev. Od vseh zapadlih terjatev jih je evrov ali 74,9 % v postopku izterjave, kar je 89,1 % vseh zapadlih terjatev z zapadlostjo nad 180 dni. 16 Od vseh zapadlih terjatev je 5,1 % oziroma evrov pogojno izterljivih terjatev. V primerjavi s stanjem neplačanih zapadlih pogojno izterljivih prispevkov na dan so se ti zmanjšali za 11,8 % iz naslova več odpisanih prispevkov zaradi neizterljivosti. Izterjavo zapadlih neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje od zavarovancev samoplačnikov izvaja FURS. V letu 2020 je bilo s strani izvajalca izvršb, izterjanih za evrov, kar pomeni 14,5 % manj kot v letu ZZZS je v letu 2020 izdal samoplačnikom opominov, odločb o neplačanih prispevkih, ki so izvršilni naslov za izterjavo, in predal v izvršbo na FURS okoli izvršilnih naslovov. V letu 2020 je ZZZS zaradi neizterljivosti odpisal za evrov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (od tega je bilo zavarovanim osebam odpisanih evrov zaradi relativnega ali absolutnega zastaranja ter smrti dolžnika brez premoženja, 598 evrov pa so znašali odpisi po uradni dolžnosti do enega evra). 17 Z vzpostavljenim klicnim centrom na področju informacij o prispevkih samoplačnikov je ZZZS v letu 2020 odgovoril na klicev. Drugi največji delež med kratkoročnimi terjatvami (11,3 %) so ostale terjatve v višini evrov in so glede na preteklo leto večje za 542,8 %. Sestavljene so iz terjatev do: Ministrstva za zdravje v skupni višini evrov za zaračunana povračila, od tega za povračila stroškov upravičencem na podlagi interventne zakonodaje v znesku evrov (povračila stroškov za cepivo in cepljenje proti gripi, cepljenje proti bolezni covid-19, povračila stroškov odvzema brisov, stroškov zdravljenja bolnikov s covidom-19, nadomestila za bolniške odsotnosti) in povračila stroškov za pripravnike, sekundarije in specializante v znesku evrov, ko je ZZZS samo v vlogi posrednika za plačilo. Nadalje terjatve za povračilo dodatka za delo v nevarnih razmerah v višini evrov in znižane terjatve za povračilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za evrov ter evrov še za nezaračunane agentske posle na osnovi že prejetih zahtevkov izvajalcev za povračila po interventni zakonodaji; farmacevtskih družb na osnovi sklenjenih dogovorov o ceni zdravil za evrov; zavarovalnic, ki izvajajo obvezno avtomobilsko zavarovanje po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu, za še neplačane vnaprejšnje pavšalne odškodnine v višini evrov; Osnova za plačilo prispevkov je določena v višini 25 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec mesečni prispevek od februarja 2020 tako znaša 26,13 evrov. 16 Med zapadlimi terjatvami v postopku izterjave niso vključene terjatve do zavarovancev, ki so v postopku osebnega stečaja dokler postopek osebnega stečaja ni zaključen, je izvršba terjatev ustavljena. V letu 2020 je bilo v stečajno maso prijavljeno za evrov terjatev iz naslova prispevkov za 362 zavarovancev samoplačnikov. 17 Osnova za odpis po uradni dolžnosti je v 105. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 ZDavNepr, 111/13, 22/14 odl. US, 25/14 ZFU, 40/14 ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 odl. US in 203/20 ZIUPOPDVE).

133 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih za sporne terjatve, za katere teče postopek izterjave pred sodiščem ali so prijavljene v stečajno maso v višini evrov; prostovoljnih zavarovalnic, katerim so zaračunane storitve na osnovi pogodb o uporabi sistema online zdravstvenega zavarovanja v višini evrov; ZPIZ za vodenje matične evidence v višini evrov; za najemnine poslovnih prostorov, kartice zdravstvenega zavarovanja, posredovanje podatkov, zaračunane pogodbene kazni izvajalcem zdravstvenih storitev (zasebnim koncesionarjem in javnim zavodom), za povračila nadomestil plač iz razloga višje sile ali karantene in podobno v višini evrov ter kratkoročni del dolgoročnih terjatev v višini evrov. Terjatve do tujine po evropski zakonodaji in sporazumih o socialnem zavarovanju predstavljajo 7,5 % kratkoročnih terjatev in znašajo evrov. Največji zneski terjatev (88,8 %) so izkazani do Avstrije v višini evrov, Nemčije v višini evrov, Italije v višini evrov in Hrvaške v višini evrov. Terjatve so se glede na preteklo leto povečala za 4,7 % ali za evrov, in sicer največ pri Italiji. Od vseh izkazanih kratkoročnih terjatev po stanju je že zapadlo 26 % terjatev ali evrov. Večji del zapadlih terjatev so terjatve za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje ( evrov ali 99,5 % vseh zapadlih terjatev), sledijo terjatve iz naslova mednarodnih sporazumov ( evrov ali 0,4 % vseh zapadlih terjatev), sporne terjatve do bolnišnic, zdravstvenih domov, zasebnih koncesionarjev in drugih ( evrov ali 0,1 % zapadlih terjatev) in ostale terjatve ( evrov). Dani predujmi po stanju na dan znašajo evrov in so v primerjavi s stanjem konec leta 2019 večji za evrov oziroma za 692,8 %. Med danimi predujmi predstavljajo največji delež dani predujmi izvajalcem zdravstvenih storitev, ki še niso bili poračunani s končnim obračunom za opravljene programe in storitve v skladu s sklenjenimi pogodbami za leto 2020 v višini evrov (od tega je evrov predujmov za proračunske uporabnike in evrov spornih predujmov). Sledijo dani predujmi za zdravljenje zavarovanih oseb v tujini, ki znašajo evre, od tega je bilo kar 86,6 % nakazanih v ZDA, Avstrijo in na Hrvaško, po bilateralnem sporazum z Makedonijo evrov, za denarne dajatve evrov in za službo evrov. Neplačani odhodki izkazujejo stanje neplačanih obveznosti za priznane, a še neplačane programe in storitve, za denarna nadomestila in dobave blaga in storitev v letu Stanje neplačanih odhodkov je evrov in je v primerjavi z letom 2019 manjše za 17 % ali za evrov. Večji del neplačanih odhodkov so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2021 (prejeti računi za zdravstvene storitve, končni obračun zdravstvenih storitev za leto 2020, prejeti obračunski dokumenti po mednarodnih sporazumih, prejeti računi za službo, obračunane bruto bruto plače zaposlenih v ZZZS za december 2020). Največ neplačanih odhodkov (60,3 %) se nanaša na zdravstveno dejavnost, 27,9 % na neplačane odhodke iz naslova denarnih povračil, 11,8 % pa na neplačane odhodke iz dejavnosti službe ZZZS, davčne odhodke in odhodke iz naslova mednarodnih sporazumov in zdravljenja v tujini. Aktivne časovne razmejitve konec leta 2020 izkazujejo stanje evrov. Gre v glavnem za vračunane prihodke v znesku evrov iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na osnovi drugega odstavka 13. člena Zakona o izvrševanju Proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in Ta določa, da se prejemki sredstev na prehodne podračune z oznako 845 in 846 pri FURS, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v katerem so bila sredstva vplačana, štejejo v prihodek blagajne javnega financiranja v leto, v katerem so bili dejansko vplačani na podračuna z oznako 845 in 846. V znesku evrov je izkazan prejeti predujem Nacionalnega inštituta za javno zdravje za pokrivanje stroškov projekta JADECARE. 18 V manjšem znesku evrov so med aktivnimi časovnimi razmejitvami evidentirani še prejeti predujmi za navitje poštninskih strojev in ostale vrednotnice (urbana in parkirne kartice). 18 Namen evropskega projekta je prenos dobrih praks integrirane zdravstvene obravnave, ki temelji na pacientu v središču in plačevanju po rezultatih zdravljenja in modela plačevanja te obravnave iz nemške prakse v Slovenijo ter pilotno udejanjanje modela v Sloveniji. 133

134 Obveznosti do virov sredstev Obveznosti do virov sredstev ZZZS (pasiva v bilanci stanja) sestavljajo kratkoročne obveznosti, dolgoročne obveznosti in lastni viri. Kratkoročne obveznosti so prejeti predujmi, obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti, neplačani prihodki in pasivne časovne razmejitve. Dolgoročne obveznosti so dolgoročno razmejeni prihodki in dolgoročne obveznosti. Lastni vir tvorita splošni in rezervni sklad. Po bilanci stanja na dan so lastni viri (splošni in rezervni sklad) vir za financiranje vseh dolgoročnih sredstev ZZZS. Po stanju na dan je iz lastnega vira ZZZS financiranih 7,3 % vseh sredstev aktive, 92,7 % pa iz obveznosti. a) Kratkoročne obveznosti do virov sredstev Velik delež obveznosti do virov sredstev (92,7 %) v pasivi bilance stanja ZZZS so kratkoročne obveznosti in znašajo evrov, od teh pa so največji delež (50,4 %) neplačani prihodki. Neplačani prihodki konec leta 2020 znašajo evrov in so za 1,7 % večji glede na stanje konec leta Med neplačanimi prihodki je izkazano stanje terjatev: iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje; po obračunih, v pretežni meri od terjatev do tujine po evropski zakonodaji in sporazumih o socialnem zavarovanju; neplačanih obveznosti farmacevtskih družb na osnovi sklenjenih dogovorov o ceni zdravil; od neplačanih pavšalnih odškodnin zavarovalnic, ki izvajajo obvezno avtomobilsko zavarovanje na osnovi zakona o obveznih zavarovanjih v prometu; neplačane obveznosti Ministrstva za zdravje za povračilo sredstev za izplačane dodatke po 39. členu KPJS na podlagi 123. člena ZIUOPDVE in oproščenih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po 28. členu ZIUZEOP; iz pogodbe z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; neplačanih obveznosti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za povračilo nadomestil plač zaradi odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene; neplačane obveznost zavarovalnic za uporabnino sistema online in pokrivanja stroškov nadomeščanja KZZ; neplačanih obveznosti iz naslova zaračunanih najemnin in uporabnin; iz denarnih povračil idr. Kratkoročne obveznosti v bilanci stanja na dan znašajo evrov in so za 2,9 % ali za evrov manjše od stanja predhodnega leta. Glavni razlog za zmanjšanje je v tem, da je ZZZS v letu 2020 poravnal vse zapadle obveznosti. Kratkoročne obveznosti vključujejo: Obveznosti iz naslova zdravstvenih storitev v znesku evre (zmanjšanje za 5,6 % oziroma za evrov glede na preteklo leto), in sicer do izvajalcev zdravstvenih storitev v znesku evrov in do prostovoljnih zavarovalnic v znesku evrov za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev zajemajo obveznosti za zaračunane zdravstvene storitve za leto 2020, ki se plačujejo po računih/zahtevkih (lekarne, zdravilišča in izvajalci, ki določene zdravstvene programe zaračunavajo z računi) in po končnem obračunu programov in storitev izvajalcev zdravstvenih storitev za leto 2020 (gre za tiste zdravstvene programe in storitve, za katere ZZZS med letom izvajalcem plačuje avanse, izvajalci pa mesečno pošiljajo poročila o opravljenih zdravstvenih storitvah in programih). Obveznosti iz prejetih zahtevkov za denarna povračila v znesku evrov, ki so se povečale za 7,2 % ali za evrov zaradi višjih vloženih zahtevkov. Obveznosti iz naslova mednarodnih sporazumov o socialni varnosti in napotitev na zdravljenje v tujino v znesku evrov (zmanjšanje za 7,5 % ali za evrov); največji zneski obveznosti (78,9 %) so izkazani do Hrvaške v višini evrov, Nemčije v višini evrov, Avstrije v višini evrov in Italije v višini evrov. Obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v znesku evrov po evidenci ZZZS (preveč plačani prispevki) Obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po evidenci FURS so evidentirane izvenbilančno glej pojasnilo poglavja Bilanca stanja.

135 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih Obveznosti iz drugih naslovov v znesku evrov, ki zajemajo predvsem obveznosti za službo ZZZS plače zaposlenih za december 2020, obveznosti za materialne stroške in investicije, obveznosti za dajatve, za prejete predujme ter prenos dela dolgoročnih obveznosti na kratkoročne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2021, v znesku evrov. V okviru kratkoročnih obveznosti po stanju na dan ZZZS ne izkazuje zapadlih kratkoročnih obveznosti, saj je poravnal vse zapadle obveznosti. Za mednarodne obveznosti pa so zaradi epidemije covida-19 vsi roki iz Uredba za države članice EU podaljšani do Pasivne časovne razmejitve so odprti avansi in vnaprej vračunani odhodki v višini evrov in so glede na preteklo leto večji za 692 % ali za evrov. Od vseh pasivnih časovnih razmejitev se jih evrov nanaša na v letu 2020 plačane avanse izvajalcem zdravstvenih storitev, ki niso bili poračunani s končnim obračunom za leto 2020 (glej še točko b dani predujmi). Dani predujmi za zdravljenje v tujini so evre, predujmi po mednarodnih sporazumih znašajo evrov in evrov predujmi za službo ZZZS, evrov so predujmi za denarne dajatve ter vnaprej vračunani odhodki v višini evrov (navitje poštninskih strojev, znamke, enotna mestna kartica Urbana in predplačila parkirnih kartic). b) Lastni viri in dolgoročne obveznosti V skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava lastni vir predstavljata splošni in rezervni sklad. Splošni sklad je analitično sestavljen iz splošnega sklada za: neopredmetena in opredmetena dolgoročna sredstva ( evrov), za finančne naložbe ( evrov) in za drugo ( evrov). Po stanju na dan je stanje splošnega sklada evrov in je za 48,4 % oziroma za evrov manjše glede na stanje konec leta 2019, predvsem zaradi manjšega splošnega sklada za drugo, iz katerega se je v višini evrov pokrival del izkazanega primanjkljaja prihodkov nad odhodki v letu 2020 v višini evrov in povečanja splošnega sklada za neopredmetena in opredmetena dolgoročna sredstva. Rezervni sklad ZZZS na dan ne izkazuje več stanja, saj se je iz njega, na osnovi sklepa Skupščine ZZZS, sprejetega na 10. redni seji dne , pokril del primanjkljaja prihodkov nad odhodki v višini evre. Med dolgoročno razmejenimi prihodki izkazuje ZZZS dolgoročne terjatve za vplačila v rezervni sklad, in terjatve za vračila šolnine po pogodbi o izobraževanju. Ti po stanju na dan znašajo evrov. Dolgoročne obveznosti na dan so evrov in so v primerjavi z obveznostmi konec leta 2019 manjše za 93,6 % oziroma za evre zaradi plačil obveznosti, ki so zapadle v plačilo v letu Dolgoročne obveznosti izkazujejo obveznosti iz naslova investicijskega vlaganja drugih v poslovni objekt ZZZS. Prenos dolgoročnih obveznosti med kratkoročne, ki zapadejo v plačilo v letu 2021, znaša evrov. Zaradi prenosa so se povečale kratkoročne obveznosti za evrov za obveznosti iz naslova finančnega najema prostorov na Mali ulici in za evrov zaradi investicijskega vlaganja drugih v poslovni objekt ZZZS, in kratkoročno prejeti predujmi v višini iz naslova prejetega avansa v višini 50 % vrednosti pogodbe za izvedbo skupnega EU projekta SI-PASS, katerega namen je integracija funkcionalnosti ugotavljanja identitet uporabnika v informacijskih rešitvah javnega sektorja, pri čemer zagotavlja visoko raven varnosti in zaupanja Izkaz prihodkov in odhodkov Izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2020 po predpisani ekonomski klasifikaciji (v skrajšani obliki) prikazuje Tabela 55. V skladu s predpisi, ki veljajo za pravne osebe javnega prava, ki vodijo poslovne knjige in izdelujejo letna poročila na podlagi zakona o računovodstvu, se prihodki in odhodki prepoznavajo po načelu denarnega toka. Prihodki v izkazu prihodkov in odhodkov za leto 2020 znašajo evrov, od tega: 135

136 136 Tabela 55. Izkaz prihodkov in odhodkov ZZZS za leto 2020 v primerjavi z letom 2019 po ekonomski klasifikaciji Indeks PRIHODKI ,9 A) DAVČNI PRIHODKI ,1 I. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST ,1 prispevki zaposlenih ,2 prispevki delodajalcev ,1 prispevki samozaposlenih ,0 ostali prispevki za socialno varnost ,3 nerazporejeni prispevki ,6 B) NEDAVČNI PRIHODKI ,2 I. UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKIH OD PREMOŽENJA ,1 II. TAKSE IN PRISTOJBINE ,0 III. DENARNE KAZNI ,0 IV. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV ,5 V. DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI ,3 C) KAPITALSKI PRIHODKI ,5 D) TRANSFERNI PRIHODKI ,2 I. TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ ,2 prejeta sredstva iz državnega proračuna ,3 prejeta sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti ,0 prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja ,9 II. PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU IN IZ DRUGIH DRŽAV E) PREJETA SREDSTVA IZ EU ODHODKI ,5 A) TEKOČI ODHODKI ,6 I. PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM ,4 II. PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST ,9 III. IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE ,1 IV. PLAČILA DOMAČIH OBRESTI ,1 V. REZERVE B) TEKOČI TRANSFERJI ,2 I. TRANSFERJI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM ,4 boleznine ,5 drugi transferji posameznikom ,3 II. TRANSFERJI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM ,8 III. DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERJI ,4 tekoči transferji v sklade socialnega zavarovanja ,6 tekoči transferji v javne zavode ,4 tekoči transferji v državni proračun ,4 tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni PU ,2 IV. TEKOČI TRANSFERJI V TUJINO ,7 C) INVESTICIJSKI ODHODKI ,1 I. NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV ,1 PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ PRIHODKOV NAD ODHODKI ,0 v evrih davčni prihodki (neposredna plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje s strani zavezancev za plačila prispevkov) evrov (79,3-odstotni delež vseh prihodkov); nedavčni prihodki evrov (2,4 % vseh prihodkov); kapitalski prihodki evrov; transferni prihodki evrov (18,3 % vseh prihodkov), sestavljeni iz prihodkov od prispevkov od drugih javnofinančnih institucij ( evrov) in od povračil državnega proračuna ( evrov) za že izplačana sredstva za plače in nadomestila plače pripravnikov in specializantov po Zakonu o zdravniški službi, za plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za zavarovane osebe, ki so upravičene do plačila te razlike v breme

137 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih državnega proračuna iz razloga socialne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov), za zavarovance iz 22. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu priporniki in zaporniki), za evropski projekt JADECARE ter povračilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije; prejeta sredstva iz EU evra. Odhodki ZZZS v letu 2020 so realizirani v znesku evrov, od tega: tekoči odhodki evrov (1,3 % delež vseh odhodkov), tekoči transferji evrov (98,5 % delež) in investicijski odhodki evrov (0,2 % delež). ZZZS v letu 2020 izkazuje računovodsko pripoznani primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini evrov Prihodki Celotni prihodki ZZZS v letu 2020 znašajo evrov in so nominalno za 4,9 % ali za evrov večji v primerjavi z letom Načrtovane vrednosti presegajo za 1 % ali za evrov predvsem zaradi večjih prihodkov iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (za evrov), prihodkov na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju z drugimi državami (za evrov) in prihodkov od regresnih zahtevkov (za evrov). Večji del prihodkov (94,6 %) so prihodki od plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ( evrov). Prihodki od prispevkov so po ekonomski klasifikaciji razvrščeni v davčne prihodke in transferne prihodke. Oboji skupaj so v primerjavi s preteklim letom večji za evrov ali za 4,5 %. Stopnja rasti prihodkov od prispevkov je za 1,1 odstotne točke manjša od rasti povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji (5,6 % rast povprečne bruto plače v RS v letu 2020) predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in začasnih interventnih ukrepov na področju prispevkov, vezanih na omilitev posledic epidemije na gospodarstvo. Prihodki od prispevkov so za evrov večji od načrtovanih. Povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za mesec november 2020 (izplačilo v decembru 2020) je bila za 11,4 % višja od povprečne bruto plače za oktober 2020 (v letu 2019 je bila zabeležena 9-odstotna rast). Zvišanje povprečne mesečne plače za november glede na oktober je zaradi dodatnih izrednih izplačil plač (trinajstih plač in božičnic) in višjih dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19. Zvišanje povprečne mesečne plače za mesec november 2020 je v obeh sektorjih, v zasebnem za 12 %, v javnem pa za 10,5 %. Zvišanje povprečne plače je bilo najopaznejše v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 26,9 %) zaradi izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo covida19, nasprotno pa znižanje povprečne plače beležijo v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 1,5 %). Najvišjo povprečno mesečno plačo za mesec november 2020 so prejeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, sledijo pa jim zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih Davčni prihodki (prispevki za socialno varnost in drugi davki) Od vseh prihodkov od prispevkov je 83,8 % oziroma evrov realiziranih od neposredno vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Tabela 56). V primerjavi z letom 2019 so večji za 4,1 % oziroma za evrov, v primerjavi z načrtovanimi pa večji za 1,2 % oziroma za evrov. Med neposredno vplačane prispevke za socialno varnost štejemo: prispevke zaposlenih, prispevke delodajalcev, prispevke samozaposlenih ter ostale prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje (plačane zamudne obresti iz naslova zamude plačila prispevkov, prispevke samoplačnikov ter prispevke delojemalca od raznih nadomestil). Višina teh prispevkov je odvisna od višine izplačanih plač oziroma zavarovalnih osnov, števila zaposlenih, višine prispevne stopnje, izterjave neplačanih prispevkov in višine zamudnih obresti iz naslova prispevkov. Zbirna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje je v letu 2020 znašala 13,45 % in je nespremenjena že od 1. januarja 2002 dalje. Zbirno prispevno stopnjo sestavljajo prispevne stopnje, ki jo plačujejo: a) zavarovanci za zavarovanje za vse pravice za primer bolezni in poškodbe izven dela (6,36 %), b) delodajalci za zavarovance za zavarovanje vseh pravic za primer 137

138 Tabela 56. Prihodki od prispevkov za socialno varnost in prispevki iz drugih javnofinančnih institucij za leto 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto v evrih Realizacija 2019 RFN 2020 Realizacija 2020 Indeks 20/RFN20 Indeks 2020/2019 PRIHODKI OD PRISPEVKOV (I+II) ,0 104,5 I. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST ,2 104,1 Prispevki za zdravstveno zavarovanje zaposlenih ,1 104,2 od zaposlenih pri pravnih osebah ,2 104,4 od zaposlenih pri fizičnih osebah ,5 99,5 od zaposlenih pri tujem delodajalcu ,0 119,8 iz drugih pravnih razmerij ,0 127,4 Prispevki za zdravstveno zavarovanje delodajalcev ,0 104,1 za zaposlene pri pravnih osebah ,2 104,6 za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ,6 104,5 za zaposlene pri fizičnih osebah ,4 101,4 za začasna in občasna dela študentov in dijakov ,5 77,3 Prispevki za zdravstveno zavarovanje samozaposlenih ,2 95,0 za kmete, od katastrskega dohodka ,7 121,2 za kmete, od osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ,0 94,3 za poškodbe pri delu in poklicne bolezni kmetov ,2 93,8 za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost od zavarovalne osnove ,3 89,3 za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost iz zavarovalne osnove ,8 101,4 Ostali prispevki za socialno varnost ,0 123,3 zamudne obresti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje ,2 82,2 prispevek delojemalcev za zdravstveno zavarovanje od starševskih nadomestil ,7 103,9 prispevek delojemalcev za zdravstveno zavarovanje od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem ,2 107,9 prispevek delojemalcev za zdravstveno zavarovanje od nadomestil za čas brezposelnosti ,7 142,6 za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz drugih pravnih razmerij ,9 48,5 za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki plačujejo prispevek v pavšalu ,8 651,8 za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki niso zavarovane iz drugih naslovov ,0 99,7 za zdravstveno zavarovanje od drugih oseb ,7 109,7 Nerazporejeni prispevki ,6 II. TRANSFERNI PRIHODKI (PRISPEVKI) IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ ,9 106,3 Prejeta sredstva iz državnega proračuna ,0 114,1 iz naslova prispevka za zdravstveno zavarovanje določenih oseb ,3 111,4 iz naslova prispevka delodajalcev za zdravstveno zavarovanje od starševskih nadomestil ,7 104,0 iz naslova prispevka delodajalcev za zdravstveno zavarovanje od nadomestila za čas brezposelnosti ,8 142,7 iz naslova prispevka delodajalca za zdravstveno zavarovanje vojaških obveznikov ,9 136,5 iz naslova prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za vojaške obveznike ,8 136,4 iz naslova prispevka delodajalca za zdravstveno zavarovanje zapornikov ,9 97,5 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov ,1 103,0 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja ,0 105,9 iz ZPIZ iz naslova prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev ,0 105,9 iz naslova prispevka delodajalca za zdravstveno zavarovanje od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem ,9 109,2 iz naslova prispevka delodajalca za zdravstveno zavarovanje od nadomestil iz invalid. zavar., ki jih ZPIZ neposredno izplačuje upravičencem ,2 102,8 bolezni in poškodbe izven dela (6,56 %) in c) delodajalci za zavarovanje za vse pravice za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %). Prispevki zaposlenih, realizirani v višini evrov, predstavljajo 36,5-odstotni delež v strukturi vseh prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. V primerjavi z letom 2019 so večji za 4,2 % oziroma za evrov in večji od načrtovanih za 1,1 %. Največ vplačanih prispevkov je od zaposlenih pri pravnih osebah ( evrov oziroma 95,8 % vseh prispevkov zaposlenih), sledijo prispevki od zaposlenih pri fizičnih osebah ( evrov oziroma 3,9 % vseh prispevkov zaposlenih), prispevki zaposlenih pri tujem delodajalcu 138

139 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih ( evrov oziroma 0,2 % vseh prispevkov zaposlenih) in prispevki od dohodkov iz drugih pravnih razmerij ( evrov). Prispevki delodajalcev so bili realizirani v višini evrov in predstavljajo 40,7-odstotni delež v strukturi prihodkov od prispevkov. V primerjavi z letom 2019 so večji za 4,1 % oziroma za evrov in so za 1 % večji od načrtovanih. Največji delež so prispevki za zaposlene pri pravnih osebah ( evrov oziroma 87,3 % vseh prispevkov delodajalcev), sledijo prispevki delodajalcev za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ( evrov oziroma 7,9 % vseh prispevkov delodajalcev), prispevki za zaposlene pri fizičnih osebah ( evrov oziroma 3,7 % vseh prispevkov delodajalcev) in prispevki od dohodkov iz začasnega dela dijakov in študentov ( evrov oziroma 1,1 % vseh prispevkov delodajalcev). Prispevki samozaposlenih so realizirani v višini evrov in pomenijo 4,3-odstotni delež v strukturi vseh prihodkov od prispevkov. V primerjavi z letom 2019 so manjši za 5 % oziroma za evrov, predvsem zaradi odloga plačila prispevkov samozaposlenih oseb in kmetov na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. V primerjavi z načrtovanimi so večji za 3,2 %. Največji delež prispevkov samozaposlenih so prispevki oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost ( evrov ali 94,9 % vseh prispevkov samozaposlenih). 20 V primerjavi z letom 2019 so manjši za 5 % oziroma za evrov, delno zaradi odloga prispevkov, delno pa zaradi sprememb evidentiranja javnofinančnih prihodkov pojasnilo sledi pri ostalih prispevkih za socialno varnost. Med prispevke samozaposlenih se štejejo tudi prispevki kmetov. Ti so v letu 2020 plačali evrov prispevkov, kar je 5,1 % vseh prispevkov samozaposlenih. V primerjavi z letom 2019 so bili manjši za 5,3 %. Ostale prispevke za socialno varnost sestavljajo zamudne obresti iz naslova prispevkov, prispevki delojemalcev od nadomestil za starševski dopust, prispevki od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem, prispevki od nadomestil za čas brezposelnosti, prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz drugih pravnih razmerij, prispevki oseb, ki plačujejo prispevek v pavšalu, prispevki oseb, ki niso zavarovani iz drugih naslovov in prispevki od drugih oseb. Ostali prispevki za socialno varnost, realizirani v višini evra, pomenijo 2,3-odstotni delež vseh prihodkov od prispevkov. V primerjavi z letom 2019 so večji za 23,3 %. Velik porast v primerjavi z letom 2019 je zabeležen pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje oseb, ki plačujejo prispevek v pavšalu, in sicer zaradi spremembe evidentiranja javnofinančnih prihodkov za primer bolezni in poškodbe izven dela iz naslova opravljanja dejavnosti kot postranski poklic od novembra 2019 dalje se ti prispevki evidentirajo kot prispevki za zdravstveno zavarovanje oseb, ki plačujejo prispevek v pavšalu in ne več med prispevki oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost. Večji so tudi prispevki od nadomestil za čas brezposelnosti (za 42,6 %), prispevki od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem (za 7 9 %) ter prispevki od nadomestil za starševski dopust (za 3,9 %). Nasprotno pa so v primerjavi z letom 2019 manjši prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz drugih pravnih razmerij (za 51,5 %), zamudne obresti (za 17,8 %) in prispevki za zavarovanje oseb, ki niso zavarovani iz drugih naslovov (za 0,3 %). Največji delež ostalih prispevkov so prispevki od nadomestil za starševski dopust ( evrov oziroma 34,3 %), sledijo prispevki zavarovanih oseb, ki plačujejo prispevek v pavšalu ( oziroma 20,6 %), prispevki od nadomestil za čas brezposelnosti ( evrov oziroma 17,7 %), prispevki oseb, ki niso zavarovani iz drugih naslovov samoplačniki ( evrov oziroma 17,2 %), prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz drugih pravnih razmerij ( evrov oziroma 4,4 %) ter ostali prispevki ( oziroma 5,8 %). Zaradi nepravočasnega zagotavljanja podatkov za pravilno razporeditev prispevkov po posameznih vrstah prispevkov za zdravstveno zavarovanje v tekočem letu je FURS v letu 2020 evidentiral na kontu drugi davki nerazporejeni prispevki za evrov prispevkov. V primerjavi z letom 2019, ko je izkazoval negativen znesek nerazporejenih prispevkov v višini evrov, je stanje nerazporejenih prispevkov bistveno manjše. Nerazporejeni prispevki nastanejo, ker FURS ob prejemu plačila posameznih terjatev še ni imel evidentiranih. Plačilo, ki je bilo ob prejemu evidentirano na kontu nerazporejenih prispevkov, se v nadaljnjih postopkih ali razporedi na terjatev, če se terjatev poknjiži, ali pa se v primeru pomote pri plačilu vrne plačniku. 20 Med temi prispevki niso evidentirani prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki jih plačajo osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Ti prispevki so evidentirani na kontu prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skupini prispevki delodajalcev. 139

140 Če se plačilo razporedi na terjatev, se prejemniku pošlje informacija o popravku razčlenitve, na osnovi katere se evidentira popravek razporejenih prihodkov, in sicer kot zmanjšanje konta nerazporejenih prispevkov in povečanje ustreznega konta razporejenih prihodkov od prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Poleg nerazporejenih plačil so na kontu nerazporejenih prispevkov evidentirana še neidentificirana plačila. To so plačila, ki jih davčni zavezanci plačajo na podračune javnofinančnih prihodkov države, občin, ZPIZ ali ZZZS, na plačilnem nalogu pa ne navedejo pravilnih podatkov, iz katerih bi lahko določili plačnika oziroma vrsto dajatve. Saldo na postavki drugih davčnih prihodkov nerazporejeni prispevki je negativen, ker je v tekočem letu znesek popravkov razčlenitev prejetih plačil v preteklih letih večji od zneska nerazporejenih plačil v tekočem letu. V Tabeli 56 so razvidna plačila prispevkov za socialno varnost ter prispevki iz drugih javnofinančnih institucij (transferni prihodki) v letu 2020 v primerjavi z načrtovanimi in realiziranimi v letu Transferni prihodki prispevki iz drugih javnofinančnih institucij Transferni prihodki prispevki iz drugih javnofinančnih institucij pomenijo 16,2 % vseh prihodkov od prispevkov in znašajo evrov. V primerjavi z letom 2019 so večji za 6,3 % oziroma za evro. V to skupino so uvrščeni prispevki od pokojnin, ki jih za upokojence plačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki od nadomestila za brezposelne, ki jih plačuje Zavod RS za zaposlovanje, prispevki za druge zavarovane osebe, za katere zavezanci za plačilo so občine, ter prejeti transferji od državnega proračuna za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od starševskih nadomestil in za zapornike ter vojaške obveznike. Prejeta sredstva iz državnega proračuna znašajo evrov in pomenijo 1,2 % vseh prihodkov od prispevkov. Največji delež sredstev iz državnega proračuna so sredstva iz naslova prispevkov od starševskih nadomestil ( oziroma 54,5 % delež), sledijo sredstva iz naslova prispevkov od nadomestil za čas brezposelnosti ( evrov oziroma 34,8 % delež), sredstva iz naslova prispevkov za zavarovanje zapornikov ( evrov oziroma 9,7 % delež) ter sredstva iz naslova prispevkov za zavarovanje določenih oseb ( evrov oziroma 1 % delež). V primerjavi z letom 2019 so sredstva iz državnega proračuna večja za 14,1 % in so v okviru načrtovanih vrednosti. Prejeta sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti znašajo evrov in pomenijo 0,6 % vseh prispevkov. V primerjavi z letom 2019 so večja za evrov oziroma za 3 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 1,1 %. Tabela 57. Povprečni mesečni zneski plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na zavarovanca po osnovnih kategorijah zavarovancev v Sloveniji v letu Kategorija zavarovanca Število zavarovancev Prispevna stopnja Mesečni prispevki na zavarovanca v evrih 140 Plačani prispevki v tisoč evrih Aktivni * ,45 % od tega delodajalci ,09 % od tega delojemalci ,36 % Samostojni podjetniki ,45 % Kmetje ,78 % ali 6,36 % ZPIZ za upokojence ,96 % Brezposelni ** ,92 % Zavarovanci po 20. točki ,96 % Zavarovanci po 21. točki ,00 % Ostalo *** različno Skupaj * Podatek vključuje tudi prihodke od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti in od nadomestil za starševski dopust. ** Podatek se nanaša le na tiste brezposelne osebe, ki jih je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje prijavil v zavarovanje kot prejemnike denarnih nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. *** Vključeni so prispevki za pripornike, zamudne obresti, pozneje plačani ukinjeni prispevki, prispevki, ki jih plačuje Republika Slovenija, prispevki za zavarovance iz 17. in 18. člena ZZVZZ, prispevki od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter nerazporejeni prispevki.

141 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja znašajo evrov in predstavljajo 14,4 % vseh prihodkov od prispevkov. V primerjavi z letom 2019 so večja za evrov oziroma za 5,9 %. Največji delež sredstev iz skladov socialnega zavarovanja predstavljajo sredstva od prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev ( evrov oziroma 97,3 % delež), sledijo sredstva od prispevkov od nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje ZPIZ ( evrov oziroma 2,3 % delež) ter sredstva od prispevkov za zdravstveno zavarovanje od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih izplačuje ZZZS ( evrov oziroma 0,4 % delež). V Tabeli 57 so prikazani povprečni mesečni zneski plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na zavarovanca po glavnih kategorijah zavarovancev Drugi nedavčni in kapitalski prihodki Drugi prihodki ZZZS so v letu 2020 realizirani v višini evrov in so za 12,7 % oziroma za evrov večji kot v letu Glavni razlog za takšen porast so večji transferni prihodki iz Proračuna RS za plače in nadomestila plače pripravnikov in specializantov v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi (za evrov), večji prihodki na temelju dogovorov o ceni in povračilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil s farmacevtskimi družbami (za evrov), in večji prihodki na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju z drugimi državami (za evrov). V primerjavi z načrtovanimi prihodki so večji za 2,3 %, največ zaradi večjih prihodkov na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju z drugimi državami. Med drugimi prihodki ZZZS (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, del transfernih prihodkov), ki predstavljajo 5,4 % vseh prihodkov, izkazujemo naslednje skupine prihodkov: prejeta sredstva od Proračuna RS iz naslova delnega povračila že izplačanih sredstev za plače in nadomestila plač pripravnikov in specializantov v skladu z Zakonom o zdravniški službi, v znesku evrov ( v letu 2019); prihodki na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju z drugimi državami v znesku evrov in za 14,9 % presegajo načrtovane (prihodki po državah: Avstrija evrov, Nemčija evrov, Hrvaška evrov, Italija evre, Švica evrov, Nizozemska evrov, Srbija evre, Združeno kraljestvo evrov, Francija evrov, BIH evrov in ostale države skupaj evrov); prihodki iz naslova regresnih zahtevkov v znesku evrov; na osnovi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu je ZZZS evidentiral za evrov prihodkov od plačane vnaprejšnje pavšalne odškodnine, od ostalih regresnih zahtevkov pa evrov; prejeta sredstva od državnega proračuna za povrnitev plačil zdravstvenih storitev do polne vrednosti za upravičence do doplačil iz socialnih razlogov ter za pripornike in zapornike v znesku evrov; sredstva vključujejo povračila ZZZS za plačila zdravstvenih storitev do polne vrednosti za te kategorije zavarovancev za obdobje od novembra 2019 do oktobra 2020; 21 prihodki od prodaje blaga in storitev znašajo evrov; v strukturi teh prihodkov imajo največji delež prihodki iz naslova opravljanja storitev za zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje predvsem za uporabnino sistema online (64,5 %), storitve vodenja matične evidence za ZPIZ (27,3 %) ter drugi prihodki prihodki od prodaje nadomestnih kartic zdravstvenega zavarovanja (2,8 %), prodaja počitniških zmogljivosti (1,8 %), prihodki od posredovanja podatkov (1,8 %) ter ostali prihodki (1,8 %); prejeta sredstva iz EU v znesku evra (končni obračun stroškov za projekt EESSI v znesku evrov in avans za projekt SI-PASS v znesku ); prihodki od premoženja (od najemnin poslovnih prostorov in stanovanj) znašajo evrov; prihodki od taks in pristojbin znašajo evrov; prihodki iz naslova denarnih kazni znašajo evrov (zaračunane pogodbene kazni izvajalcem zdravstvenih storitev); prejeta sredstva od proračuna RS za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije zaposlenim v znesku evrov; 21 Glej obrazložitev odhodkov za zdravstvene storitve v poglavju

142 Tabela 58. Prihodki ZZZS v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto Prispevki delodajalcev in delojemalcev Realizacija v evrih Rebalans finančnega načrta Realizacija Indeks Indeks 2019 str str str. 20/19 20/RFN =3/1 5=3/ , , ,4 103,8 101,2 2. Prispevki ZPIZ , , ,3 105,9 100,0 3. Prispevki kmetov , , ,2 94,7 106,2 4. Drugi prispevki , , ,7 110,9 99,6 5. Nerazporejeni prispevki ,0 0 0, ,0-1,6 SKUPAJ PRISPEVKI (1 5) , , ,6 104,5 101,0 6. Prihodki po mednarodnih sporazumih , , ,7 120,3 114,9 7. Prihodki od naložb , , ,0 77,1 96,2 8. Prihodki od regresnih zahtevkov , , ,7 97,2 103,3 9. Prejeta sred. za socialno ogrožene in za pripornike in zapornike 10. Prejeta sredstva iz državnega proračuna (pripravniki, specializanti, sekun d., epidemija) , , ,5 99,6 98, , , ,5 114,6 100,0 11. Ostali prihodki , , ,0 123,8 101,5 SKUPAJ PRIHODKI (1 11) , , ,0 104,9 101,0 prihodki od prodaje osnovnih sredstev znašajo evrov, od tega iz naslova prodaje opreme evrov in od prodaje prevoznih sredstev evrov; sredstva od NIJZ po pogodbi o sodelovanju pri evropskem projektu za prenos dobrih praks integrirane zdravstvene obravnave v znesku evrov; prihodki od obresti znašajo evrov; ostali prihodki znašajo evrov, od tega evrov prejetih sredstev na temelju dogovorov o ceni in povračilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil s farmacevtskimi družbami. Ostali prihodki se nanašajo na vračila preveč nakazanih sredstev za program zdravstvenih storitev, vračila preveč plačanih akontacij za zdravljenje v tujini, povračil stroškov in od prejetih refundacij izplačanih nadomestil v preteklem letu iz naslova sodnih odločb in odločb ZPIZ. Prihodki po kategorijah zavezancev za plačilo prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugi prihodki v letu 2020 v primerjavi z načrtovanimi in realiziranimi v letu 2019 so prikazani v Tabeli 58, struktura teh prihodkov pa na Sliki 22. Največji delež (76,5 %) imajo vplačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje od zaposlenih (prispevki delodajalcev in delojemalcev), temu sledijo prispevki od pokojnin (13,3 %), drugi prispevki prispevki samoplač- prispevki delojemalcev 36,38 % drugi prispevki 4,70 % ostali prihodki 5,38 % prispevki kmetov 0,21 % prispevki ZPIZ 13,27 % prispevki delodajalcev 40,06 % 142 Slika 22. Prihodki po kategorijah zavezancev za plačilo OZZ in drugi prihodki v letu 2020.

143 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih transferni prihodki 18,31 % ostali prispevki in drugi davki 2,19 % nedavčni in kapitalski prihodki 2,40 % prispevki samozaposlenih 4,07 % prejeta sredstva iz EU 0,01 % prispevki delodajalcev (38,53 %) prispevki zaposlenih (34,49 %) Slika 23. Struktura prihodkov ZZZS v letu 2020 po vrstah prihodkov (ekonomska klasifikacija). nikov, prispevki delojemalca od raznih nadomestil, zamudne obresti iz naslova zamude plačila prispevkov (4,7 %), ostali prihodki (5,4 %), manjši delež pa predstavljajo prispevki od kmetov (0,2 %). Na Sliki 23 je prikazana struktura prihodkov po vrstah glede na ekonomsko klasifikacijo Odhodki Zaradi boljše razumljivosti porabo sredstev ZZZS oziroma odhodke izkazujemo in pojasnjujemo po interni klasifikaciji odhodkov (Tabela 59), v kateri so odhodki izkazani po namenih porabe v skladu z zakonsko ureditvijo zdravstvene dejavnosti in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Tabeli 55 so odhodki izkazani po kontnem načrtu, ki velja za druge uporabnike enotnega kontnega načrta, med katere sodi tudi ZZZS po ekonomski klasifikaciji, ki izhaja iz klasifikacije javnofinančnih tokov kot metodološka podlaga za izkazovanje transparentnih in mednarodno primerljivih bilanc javnega financiranja. Celotni odhodki ZZZS v letu 2020 znašajo evrov in so za evrov ali za 9,5 % večji kot leta Takšen porast je tudi zaradi omejitve porabe po Odloku v letu 2019 in zaradi prenosa dela zapadlih obveznosti iz leta 2019 v 2020 v višini 63 milijonov evrov. Največji delež rasti odhodkov je pri zdravstveni dejavnosti 83,4 % (zdravstvene storitve, zdravljenje v tujini in plačila po mednarodnih sporazumih, zdravila, medicinski pripomočki) in pri denarnih dajatvah 21,4 %. Odhodke ZZZS po namenih porabe razvrščamo na: odhodke zdravstvene dejavnosti, kamor sodijo odhodki za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomočke, cepiva, socialno medicino, odhodki za zdravljenje v tujini in odhodki iz naslova mednarodnih sporazumov o socialni varnosti, ki so po ekonomski klasifikaciji prikazani v okviru postavk tekoči transferji v javne zavode, tekoča plačila drugim izvajalcem služb, ki niso proračunski uporabniki, transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi transferji posameznikom in tekoči transferji v tujino; denarne dajatve (nadomestila, potni stroški, dnevnice, stroški prevozov, povračila zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja v zvezi z upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov), ki so po ekonomski klasifikaciji prikazana v okviru postavke transferji posameznikom in gospodinjstvom; odhodke za službo ZZZS, ki so povezani z zagotovitvijo izvajanja dejavnosti ZZZS in so prikazani v okviru postavk tekoči odhodki in investicijski odhodki; obresti od zadolževanja, ki so po ekonomski klasifikaciji v Tabeli 55 vključene v postavki plačila domačih obresti; rezerve, ki se v skladu z 41. in 65. členom Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava oblikujejo tako, da se v letu, ko so za njihovo oblikovanje dani pogoji v skladu s 60. členom Statuta ZZZS pripoznajo in izkažejo kot tekoči odhodek tega leta (v Tabeli 55 so izkazani pod točko A) Tekoči odhodki, V Rezerve). 143

144 Tabela 59. Odhodki ZZZS v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto 2020 po namenih porabe. Realizacija Rebalans finančnega načrta Realizacija 2019 str str str. Indeks 20/19 v evrih Indeks 20 / RFN =3/1 5=3/2 1. Osnovno zdravstveno varstvo , , ,3 109,5 97,3 2. Amb. spec. in bolnišnično zdravljenje , , ,0 107,9 101,4 3. Dejavnost socialnih zavodov , , ,9 116,1 99,1 4. Dejavnost obvezne socialne varnosti , , ,7 101,3 96,5 SKUPAJ ZDRAVSTVENE STORITVE (1 4) , , ,9 108,6 100,0 5. Zdravila, medicinski pripomočki in cepiva , , ,4 114,3 99,9 za zdravila , , ,6 115,3 100,9 za medicinske pripomočke , , ,5 109,5 96,6 za cepiva , , ,3 116,3 87,1 6. Zdravljenje v tujini napotitve , , ,2 86,1 81,6 7. Mednarodno zavarovanje: , , ,7 102,3 100,0 slovenski zavarovanci: , , ,0 103,1 101,5 dejanska povračila , , ,6 98,7 97,2 pavšalna povračila , , ,4 110,5 108,9 tuji zavarovanci , , ,7 101,4 98,1 SKUPAJ OSTALA ZDRAV. DEJAVNOST (5 7) , , ,3 112,4 99,6 8. Denarne dajatve: , , ,3 116,1 100,4 za nadomestila odsotnosti , , ,3 116,4 100,5 za potne stroške, dnevnice, prevoze , , ,0 66,0 77,6 povračila zavarovalnicam soc. ogroženi , , ,0 121,8 117,9 9. Odhodki za delo ZZZS: , , ,5 106,3 98,9 plače in drugi izdatki zaposlenih , , ,7 105,4 99,7 prispevki delodajalca , , ,1 103,9 99,7 izdatki za blago in storitve , , ,5 103,1 98,1 investicijski odhodki , , ,2 124,1 97,5 10. Obresti , , ,0 1075,8 89,5 11. Rezerve ,6 0,0 0,0 0,0 SKUPAJ ODHODKI (1 11) , , ,0 109,5 100,0 Glavne skupine odhodkov za leto 2020 po interni klasifikaciji (po namenih porabe) iz tabele 59 so prikazane tudi v strukturnem grafu (Slika 24). Realizirani odhodki v letu 2020 so v okviru načrtovanih vrednosti. Odhodki za zdravstvene dejavnosti predstavljajo 85,2 % vseh odhodkov ZZZS in vključujejo odhodke za zdravstvene stori- denarne dajatve 13,34 % odhodki za delo ZZZS 1,48 % zdravljenje v tujini in mednarodno zavarovanje 1,94 % zdravila, medicinski pripomočki in cepiva 14,35 % zdravstvene storitve 68,89 % 144 Slika 24. Struktura odhodkov ZZZS v letu 2020.

145 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih osnovno zdravstveno varstvo 19,16 % cepiva 0,29 % specialističnoambulantno in bolnišnično zdravljenje 52,77 % zdravila 13,65 % dejavnost socialnih zavodov 5,81 % medicinski pripomočki 2,91 % mednarodno zavarovanje, zdravljenje v tujini 2,28 % dejavnost obvezne socialne varnosti 3,13 % Slika 25. Struktura odhodkov ZZZS za zdravstvene dejavnosti v letu tve, za zdravila, za medicinske pripomočke, za cepiva, odhodke po mednarodnih sporazumih in odhodke za zdravljenje v tujini. Porabljena sredstva za te namene znašajo evrov in so za 9,3 % večja kot v letu Struktura odhodkov za zdravstvene dejavnosti je prikazana v Sliki Odhodki za zdravstvene storitve Odhodki za zdravstvene storitve vključujejo sredstva za zdravstvene storitve in programe za: osnovno zdravstveno varstvo, ambulantno specialistično in bolnišnično zdravljenje, dejavnost socialnih zavodov ter dejavnost obvezne socialne varnosti in transfere neprofitnim organizacijam. V letu 2020 so znašali evrov, kar je 68,9 % vseh odhodkov ZZZS. Odhodki za zdravstvene storitve, preračunani na prebivalca Republike Slovenije, so v letu 2020 znašali evrov (1.015 evrov v letu 2019). V primerjavi z letom 2019 so ti odhodki večji za 8,6 % oziroma za evrov in so na ravni načrtovanih odhodkov. S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020 ter Aneksom št. 1 k temu dogovoru so bila zagotovljena dodatna sredstva v višini 94 milijonov evrov za zdravstvene programe na prednostnih področjih (večja dostopnost do zdravstvenih storitev), boljše vrednotenje nekaterih programov, za povečanje obsega programov z daljšimi čakalnimi dobami, dodatna sredstva za uskladitev plač v cenah zdravstvenih storitev z veljavno plačno lestvico, višje vrednotenje regresa, sredstva za delovno uspešnost ter stroške, povezane z epidemijo. Večji del teh sredstev bo izkazan med odhodki leta 2021 ob plačilu končnega letnega obračuna za opravljene programe zdravstvenih storitev za leto V odhodkih za zdravstvene storitve so vključeni tudi odhodki iz naslova zaračunanih vrednosti zdravstvenih storitev do polne vrednosti za upravičence do doplačil iz socialnih razlogov ter za pripornike in zapornike. V skladu s 24. členom ZZVZZ te izdatke Proračun Republike Slovenije povrne ZZZS. Ta povračila so izkazana med transfernimi prihodki ZZZS kot prejeta sredstva od državnega proračuna za povrnitev plačil zdravstvenih storitev do polne vrednosti. V letu 2020 je ZZZS za opravljene zdravstvene storitve do polne vrednosti za te zavarovane osebe prejel račune v višini evrov; od tega evrov za upravičence do doplačil iz socialnih razlogov in evrov za pripornike in zapornike. Za opravljene storitve ambulantnega specialističnega in bolnišničnega zdravljenja je bilo zaračunanih evrov (43,7 %), za zdravila evrov (29,8 %), za opravljene storitve v osnovnem zdravstvenem varstvu evrov (24,6 %), v ostalih dejavnostih (dejavnost socialnih zavodov, medicinski pripomočki, zakonodaja EU) pa evrov (1,9 %). Od skupno zaračunane razlike do polne vrednosti storitev za te upravičence v letu 2020 je ZZZS plačal izvajalcem zdravstvenih storitev evrov ali 85,3 %. Preostanek evrov pa bo plačan ob zapadlosti v letu V letu 2020 je bil plačan tudi del obveznosti iz tega naslova v znesku evrov, ki se nanaša še na opravljene in zaračunane storitve za leto 2019 z datumi zapadlosti v letu Tako so plačila za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev v letu 2020 za te upravičence znašala skupaj evrov (brez povračil zavarovalnicam) 22, kar je za 2,4 % več kot v letu Iz Proračuna Republike Slovenije je bilo v letu 2020 ZZZS povrnjenih evrov za račune, 22 Glej še denarna povračila, poglavje

146 ki so se nanašali na opravljene storitve v obdobju november 2019 oktober 2020 in za povračila zavarovalnicam iz tega naslova v skladu s 24. členom ZZVZZ ter Protokolom za izvajanje 22. točke prvega odstavka 15. člena in 24. člena ZZVZZ 23 in Navodilom o vračanju plačanih stroškov kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. 24 Po ekonomski klasifikaciji, ki je prikazana v Tabeli 55, odhodki za zdravstvene storitve vključujejo: (1) Tekoči transferji v javne zavode so znašali evrov in vključujejo štiri vrste transfernih odhodkov (po kalkulativnih elementih cene za določanje vrednosti programov in storitev): sredstva za plače predstavljajo 50,0 % ali evrov, sredstva za prispevke delodajalca predstavljajo 7,5 % oziroma evrov, sredstva za materialne stroške z amortizacijo predstavljajo 41,8 % oziroma evrov in sredstva za premije za kolektivno obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljajo 0,7 % oziroma evrov. (2) Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki (zasebni izvajalci) so v letu 2020 znašala evrov. (3) Povračila stroškov zdravljenja zavarovancem na osnovi plačanih računov predstavljajo izdatki za zdravstvene storitve, ki so bili neposredno povrnjeni zavarovanim osebam. Ta so v letu 2020 znašala evra in so prikazana znotraj skupine drugih transferov posameznikom. (4) Transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam znašajo evrov. Gre za stroške šolanja psov, vodnikov slepih. V celotni strukturi odhodkov za zdravstvene storitve je 87,2 % plačanih javnim zavodom, preostalih 12,8 % pa drugim izvajalcem javne službe zasebnikom koncesionarjem, neposredno zavarovanim osebam kot povračila stroškov zdravljenja in neprofitnim organizacijam. V nadaljevanju odhodke za zdravstvene storitve pojasnjujemo še po namenih porabe (po t. i. interni klasifikaciji) ki so prikazani v Tabeli 59: (1) Odhodki za osnovno zdravstveno varstvo znašajo evrov, ki so v primerjavi z letom 2019 večji za 9,5 % in so v okviru načrtovanih. (2) Odhodki za specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje so znašali evrov, v primerjavi s preteklim letom pa so večji za 7,9 % in presegajo načrtovane za 1,4 %. (3) Odhodki za dejavnost socialnih zavodov so znašali evrov, v primerjavi z letom 2019 pa so večji za 16,1 % in so v okviru načrtovanih. (4) Odhodki za dejavnost obvezne socialne varnosti in transferji nepridobitnim organizacijam znašajo evrov in predstavljajo sredstva za plače in nadomestila plač za specializante, pripravnike in sekundarije v mreži javne zdravstvene službe v skladu s 25. členom Zakona o zdravniški službi ( evrov), za programe skupinske obnovitvene rehabilitacije, ki jih izvajajo za to usposobljene dobrodelne organizacije, društva in podobne ustanove, npr. Združenje multiple skleroze, Zveza paraplegikov, Društvo distrofikov, Rdeči križ, ipd., program pa jim je dodeljen po javnem razpisu ( evra), za sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev ( evre) ter druga sredstva za doječe matere, sobivanje enega od staršev ob hospitaliziranem otroku ipd. ( evrov). Ti odhodki so za 1,3 % večji kot v letu V primerjavi z načrtovanimi so ti odhodki manjši za 3,5 % Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so v letu 2020 znašali evrov in so v okviru načrtovanih. V primerjavi z letom 2019 so večji za 14,3 % oziroma za evrov. Odhodki te skupine v strukturi celotnih odhodkov ZZZS predstavljajo 14,4-odstotni delež, zato je njihov obseg porabe (predvsem odhodki za zdravila) pomemben v celotnih odhodkih ZZZS. Ti odhodki so po ekonomski klasifikaciji izkazani v okviru postavke tekoči transferji v javne zavode, tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, v manjšem obsegu pa tudi v drugih transferjih posameznikom Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ZZZS ter zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje so leta 2008 sklenili Protokol.. 24 Ur. list RS št. 11/2010.

147 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih (1) Največji delež (81 %) teh odhodkov predstavljajo odhodki za zdravila in znašajo evrov. V primerjavi z letom 2019 so za 15,3 % oziroma za evrov večji. Če bi bile v letu 2019 poravnane vse zapadle obveznosti za zdravila (zamik plačil iz 2019 v 2020 je znašal 12,1 milijona evrov), bi bila rast odhodkov za zdravila 7,8 %. V primerjavi z načrtovanimi so večji za 0,9 % oziroma za evrov. Takšna rast odhodkov je zaradi povečane porabe že uvedenih zdravil in uvajanja novih dragih zdravil, zlasti tistih, namenjenih zdravljenju bolezni, ki so v celoti krita iz obveznega zavarovanja. Po drugi strani pa bi bila rast še bistveno večja, če ne bi ZZZS izvedel vrsto ukrepov na področju zdravil, kot so uvajanje terapevtskih skupin zdravil ter skupin medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter pogajanja za nižje cene originalnih zdravil z različnimi vrstami dogovorov s proizvajalci zdravil. 25 Po ekonomski klasifikaciji so odhodki za zdravila evidentirani v postavkah: tekoči transferji v javne zavode ( evrov ali 78,7 %), tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb ( evrov ali 19,6 %) in drugi transferji posameznikom ( evrov ali 1,7 %). Povprečni odhodek za zdravila na prebivalca je v letu 2020 znašal 184 evrov, kar je 14,3 % več kot v letu 2019 (161 evrov). (2) Odhodki za medicinske pripomočke so v letu 2020 znašali evrov in so za 3,4 % manjši od načrtovane porabe. V primerjavi z letom 2019 so večji za 9,5 % ali za evrov, kar je posledica povečanja števila zavarovanih oseb, ki so upravičene do teh pripomočkov v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, večanja potreb po medicinskih pripomočkih pri zdravljenju in medicinski rehabilitaciji posameznih vrst bolezni ter prenosa plačil zapadlih obveznosti iz leta 2019 v 2020 v znesku 1,1 milijona evrov. Odhodki za medicinske pripomočke so po ekonomski klasifikaciji prikazani v okviru postavke tekoči transferji v javne zavode ( evrov oziroma 24 %), v postavki tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb ( evrov ali 73,7 %) in v postavki drugi transferji posameznikom ( evrov ali 2,3 %). (3) Odhodki za cepiva znašajo evrov in so za 16,3 % ali za evrov večji kot leta V primerjavi z načrtovanimi so manjši za 12,9 % oziroma za evrov, ker je državni proračun RS z interventno zakonodajo prevzel stroške za nakup cepiva prosti sezonski gripi ob koncu leta Odhodki iz naslova mednarodnega zavarovanja in za zdravljenje v tujini Med odhodki iz naslova mednarodnega zavarovanja in za zdravljenje v tujini se izkazujejo plačila za zdravljenje naših zavarovanih oseb v tujini in tujih zavarovancev pri slovenskih izvajalcih zdravstvenih storitev na podlagi mednarodnih sporazumov za socialno varnost ter za napotitve zavarovanih oseb na zdravljenje v tujino (izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, presežena dopustna čakalna doba, predhodna odobritev). Odhodki za napotene na zdravljenje v tujino nastajajo na dva načina: a) na podlagi individualnih računov, ki jih ZZZS plačuje izvajalcem zdravstvenih storitev v tujini in b) na podlagi računov tujih organov za zvezo po mednarodnih sporazumih, ki imajo običajno 18-mesečni rok plačila. Odhodki iz naslova mednarodnega zavarovanja in za zdravljenje v tujini so v letu 2020 znašali evrov. Po ekonomski klasifikaciji v Tabeli 55 so prikazani v okviru postavke tekoči transferji v tujino, delno pa v okviru postavke tekoči transferji v javne zavode, tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb in drugi transferji posameznikom. (1) Za zdravljenje v tujini je bilo porabljenih evrov, kar je za 13,9 % oziroma za evrov manj kot leta Zaradi manjšega števila napotenih na zdravljenje v tujino ob koncu leta 2020 so ti odhodki za 18,4 % manjši od načrtovanih. Največ odhodkov ( evrov) predstavljajo odhodki na podlagi plačanih računov tujim organom za zvezo po mednarodnih sporazumih (večinoma v Avstrijo, Švico, Nemčijo in Italijo) v primerjavi z letom 2019 so ti odhodki manjši za 5,3 %. Sledijo odhodki napotenih zavarovanih oseb na zdravljenje v tujino, plačanih po individualnih računih izvajalcem zdravstvenih storitev v tujini ( evrov). V primerjavi z letom 2019 so ti odhodki manjši za 38,8 %. Največ sredstev za napotene osebe 25 ZZZS je v letu 2020 (glej Poglavje ) realiziral tudi prihodke po dogovorih o ceni in povračilu stroškov za zdravila, sklenjenih s farmacevtskimi družbami. 147

148 v tujino je bilo nakazanih v Nemčijo ( evrov), ZDA ( evrov), Avstrijo ( evrov) in Izrael ( evrov). Odhodki za prevoze zavarovanih oseb na zdravljenje v tujino v letu 2020 znašajo evrov. (2) Odhodki iz naslova mednarodnega zavarovanja so povračila stroškov za zdravstvene storitve, zdravila in materiale za naše zavarovane osebe, ki začasno oziroma stalno bivajo v drugi državi (tekoči transferji v tujino) in za tuje zavarovane osebe, ki začasno oziroma stalno bivajo v Republiki Sloveniji (tekoči transferji v javne zavode in tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb). Pravice za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v tujini so med državami Evropske unije urejene z uredbami in direktivami, ki so jih sprejeli pristojni organi Evropske unije, z ostalimi državami pa z meddržavnimi sporazumi o socialni varnosti. Ne glede na to, kakšne so pravne podlage za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja v drugih državah oziroma zavarovancev drugih držav v Sloveniji, se stroški zdravljenja med državami na temelju sklenjenih mednarodnih sporazumov ali pogodb obračunavajo na dva načina: (1) po dejanskih stroških ali (2) v dogovorjenem pavšalnem znesku. Tovrstni odhodki so leta 2020 znašali evrov. Od tega je bilo namenjenih evrov za povračila stroškov, ki so jih uveljavljali slovenski zavarovanci zaradi zdravljenja v tujini (največ teh odhodkov je bilo realiziranih po sporazumu z Bosno in Hercegovino evrov, s Hrvaško , z Avstrijo evrov, Nemčijo evrov, Italijo evre, s Srbijo evrov, Francijo evrov in z Makedonijo evre) ter evrov za tuje zavarovance, ki so bili na zdravljenju pri slovenskih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. V primerjavi z letom 2019 so ti odhodki za evrov oziroma za 2,3 % večji in so na ravni načrtovanih vrednosti. V okviru teh odhodkov so se odhodki slovenskih zavarovancev zaradi zdravljenja v tujini povečali za 3,1 %, odhodki tujih zavarovancev na zdravljenju pri slovenskih izvajalcih zdravstvene dejavnosti pa za 1,4 % Denarna povračila Denarna povračila, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključujejo nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, potne stroške ter dnevnice, do katerih so upravičene zavarovane osebe v skladu z ZZVZZ in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ti odhodki so v letu 2020 realizirani v višini evrov in so za 0,4 % nad načrtovanimi. V tej skupini odhodkov so izkazana tudi povračila zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, v zvezi s povračili že plačanih računov za razliko do polne vrednosti storitev za upravičence do doplačil iz socialnih razlogov, ki so bili pri njih dopolnilno zdravstveno zavarovani in jim je bil ta status priznan za nazaj. V primerjavi z lansko realizacijo so denarna povračila za 16,1 % večja zaradi večjih izdatkov za nadomestila med začasno zadržanostjo od dela ter večjih povračil zavarovalnicam. Ti odhodki imajo 13,3-odstotni delež v odhodkih za leto (1) Največji delež (99,6 %) v denarnih povračilih imajo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljnjem besedilu nadomestila). V letu 2020 so izplačana nadomestila znašala evrov, kar je za 16,4 % več v primerjavi z letom 2019 in za 0,5 % nad načrtovanimi. Največ izgubljenih delovnih dni in odhodkov za nadomestila je zaradi bolezni in poškodb izven dela v znesku evrov oziroma 80,6 % vseh odhodkov od nadomestil. Temu sledijo odsotnosti zaradi nege v znesku evrov oziroma 9,2 % vseh odhodkov od nadomestil, odsotnosti zaradi poškodb pri delu v znesku evrov oziroma 5,4 %. V letu 2020 je bil največji porast odhodkov od nadomestil zaradi transplantacije, izolacije in spremstva, ki v letu 2020 znašajo evrov in so za 85,4 % večji v primerjavi z letom Porast teh odhodkov je posledica epidemije in se nanaša na povečanje odhodkov od nadomestil za izolacijo, ki v letu 2020 znašajo evrov. V letu 2020 je imel ZZZS za evrov odhodkov povračil plač zaradi začasne zadržanosti od dela po določbah Zakona o delovnih razmerjih za krvodajalce evrov, za recidiv in 121. dan pa evrov. Na osnovi Zakona o urejanju trga dela so v letu 2020 znašali odhodki evrov in se nanašajo na brezposelne osebe, ki so bolniški stalež začele pred uveljavitvijo ZUJF in so še upravičene do nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja do zaključka bolniškega staleža. 148

149 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih (2) Povračila potnih stroškov, dnevnic in prevozov v zvezi z zdravljenjem znašajo evrov in so za 34 % manjša v primerjavi z letom 2019, kar gre pripisati posledicam epidemije. Zavarovane osebe so po 154. členu Pravil OZZ v primeru, če izpolnjujejo pogoje za povračilo potnih stroškov (pri tem pa potujejo z osebnim avtomobilom), upravičene do povračila prevoznih stroškov v vrednosti 10 % cene litra neosvinčenega motornega bencina na kilometer, zmanjšane za 3 % minimalne plače (za potovanja, opravljena v istem mesecu). Pretežni del teh odhodkov so povračila potnih stroškov in prevozov. (3) Povračila zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, za že plačane račune za razliko do polne vrednosti storitev za upravičence do doplačil iz socialnih razlogov, ki jim je bil ta status priznan za nazaj in je zato razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev tedaj plačala zavarovalnica, pri kateri je bil upravičenec dopolnilno zdravstveno zavarovan, 26 so v letu 2020 znašala evrov. Zavarovalnice so upravičene do povračila na podlagi zahtevka za povračilo, kadar podatek o upravičenju plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v sistemu online iz objektivnih razlogov ni pravočasno osvežen ali je bil upravičencu do doplačila iz socialnih razlogov ta status priznan za nazaj. Tedaj je za ta čas zavezanec za plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev Proračun RS, ampak preko ZZZS Odhodki za delo službe ZZZS V skladu s pristojnostmi in pooblastili po 28. členu Statuta ZZZS je generalni direktor ZZZS na podlagi rebalansa finančnega načrta ZZZS za leto 2020 sprejel tudi prerazporeditve načrtovanih odhodkov za delo službe ZZZS po namenih znotraj načrtovanih izdatkov za blago in storitve in znotraj investicijskih odhodkov. Skupna sredstva za delo službe ZZZS so ostala nespremenjena, kot so bila načrtovana z rebalansom finančnega načrta za leto 2020, v višini evrov. V izkazu prihodkov in odhodkov ZZZS po ekonomski klasifikaciji (Tabela 55) so odhodki za delo službe ZZZS izkazani kot tekoči odhodki: za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevki delodajalca za socialno varnost, izdatki za blago in storitve ter investicijski odhodki za delo službe ZZZS. Odhodki za delo službe ZZZS v letu 2020 znašajo evrov in znašajo v strukturi odhodkov 1,5 % vseh odhodkov. V primerjavi z letom 2019 so večji za 6,3 % oziroma za evrov, v primerjavi z načrtovanimi pa manjši za 1,1 % oziroma za evrov. V odhodkih za delo službe imajo izdatki za plače in drugi izdatki zaposlenim delež 48,8 %, izdatki za blago in storitve 32,4 %, investicijski odhodki 11,0 %, prispevki delodajalcev za socialno varnost pa 7,8 %. (1) Izdatki za plače in druge izdatke zaposlenim s prispevki delodajalca za socialno varnost znašajo evrov. Povprečno število zaposlenih, ki so jim bile izplačane plače v letu 2020, preračunano na polni delovni čas je Povprečna izplačana bruto plača iz ur na zaposlenega v ZZZS v letu 2020 je znašala evrov in je za 2,6 % večja kot leta 2019, povprečna izplačana neto plača iz ur pa evra in je za 3 % večja kot leta Izdatki za plače in drugi izdatki zaposlenim s prispevki delodajalca za socialno varnost so v letu 2020 za 5,2 % večji kot leta 2019, predvsem zaradi pravice do izplačila višje plače (v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroškov dela v javnem sektorju, o katerem se je Vlada Republike Slovenije dogovorila s sindikati javnega sektorja decembra 2018), dodatka za delo v posebnih pogojih, povezanih z epidemijo (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatek za delo v tveganih razmerah), izplačila sredstev za redno delovno uspešnost (na osnovi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin se od ponovno izplačuje redna delovna uspešnost), večjih izdatkih za izplačilo sredstev za povečan obseg dela (na osnovi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela od ni več omejitev prihrankov, določenih v 22. d. členu ZSPJS), povečanja sredstev na osnovi dodatka za delovno dobo za vsako dodatno leto zaposlitve za 0,33 %, izplačila regresa v višini minimalne plače v letu 2020, izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev (delo od doma). 26 Glej še obrazložitev v poglavju Podatek o povprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur je izračunan na podlagi števila delovnih ur v koledarskem letu, ko so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, deljeno s številom možnih delovnih ur za koledarsko leto. 149

150 (2) Izdatki za blago in storitve znašajo evrov in so pod načrtovanimi za 1,9 %. V primerjavi z letom 2019 so večji za evrov ali za 3,1 %. Izdatki za blago in storitve, ki so se v letu 2020 povečali (skupaj za evrov) so: Izdatki za tekoče vzdrževanje za evrov predvsem zaradi tekočega vzdrževanja strojne računalniške opreme in licenčne programske opreme zaradi plačila višjih obrokov po pogodbi ESSO, višjega zneska za vzdrževanje programske opreme IMIS, podaljšane garancije nove programske opreme GDPS in vzdrževanja informacijske opreme za upravljanje z licencami SAM ter nakupa podaljšane garancije ob nakupu mrežnih komponent in diskovnih sistemov. Večje povečanje znašajo tudi stroški izdatkov za tekoče vzdrževanje poslovnih objektov. Izdatki za pisarniški in splošni material in storitve za evrov zaradi večjih stroškov nabave varovalne opreme in razkužil zaradi epidemije v višini evrov, večjih izdatkov čistilnega materiala in storitev ter izdatkov za storitve varovanja zgradb in prostorov (višje cene in izvajanje večjega obsega teh storitev), večjih stroškov za storitve programiranja in projektiranja zunanjih izvajalcev, večjih izdatkov za računovodske, revizorske in svetovalne storitve ter za oglaševanje in časopise, revije, knjige ter strokovno literaturo. Posebni material in storitve za evrov zaradi večjega obsega zdravniških pregledov zaposlenih ter večjih stroških za geodetske storitve in cenitve. Poslovne najemnine in zakupnine za evrov zaradi povečanja stroškov najema komunikacijske opreme in podatkovnih vodov, najema prostora rezervnega podatkovnega centra, najema namizne računalniške opreme ter najema poslovnih objektov in garaž ter parkirnih prostorov. Izdatki za blago in storitve, ki so se v letu 2020 zmanjšali (skupaj za evro), pa so: Izdatki za energijo, vodo, komunalne storitve za evrov predvsem iz naslova manjših stroškov za poštnine in kurirske storitve (zaradi epidemije je bilo posredovano manj pošte, tako od imenovanih zdravnikov, kot tudi zaradi manjšega števila zamenjav KZZ, bistveno manjšega števila izdanih EU KZZ), manjših izdatkov za telefon ter porabe kuriv, stroškov ogrevanja, vode in komunalnih storitev (manjši stroški zaradi epidemije in večjega obsega opravljenega dela od doma). Izdatki za službena potovanja za evrov zaradi zaostrenih epidemioloških razmer se je zmanjšalo število službenih potovanj. Drugi operativni odhodki za evrov predvsem zaradi manjših stroškov za izobraževanje zaposlenih (v povezavi z zaostrenimi epidemiološkimi razmerami) ter manjših stroških plačil po podjemnih pogodbah, sklenjenih z imenovanimi zdravniki, zdravniki izvedenci in nadzornimi zdravniki, saj se finančno-medicinski nadzori v času zaostrenih epidemioloških razmer niso izvajali, prav tako so v času razglašene epidemije na podlagi odloka o začasnih ukrepih pri izvajanju OZZ zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije izbrani osebni zdravniki ugotavljali začasno zadržanost od dela ne glede na razlog te zadržanosti in ne imenovani zdravniki ZZZS. Prevozni stroški in storitve za evrov zaradi zaostrenih epidemioloških razmer se je zmanjšalo število službenih potovanj ter s tem povezanih stroškov goriva in drugih prevoznih in transportnih stroškov. Kazni in odškodnine za 42 evrov. Izdatki za blago in storitve službe ZZZS po posameznih vrstah so: Tekoče vzdrževanje evrov povečanje za evrov ali za 16,7 % (vzdrževanje poslovnih, stanovanjskih ter počitniških objektov ter tekoče vzdrževanje komunikacijske, programske in strojne računalniške opreme, zavarovalne premije za objekte in opremo). Pisarniški in splošni material in storitve evrov povečanje za evrov ali za 7,9 % (pisarniški material, čistilni material in storitve, storitve varovanja zgradb in prostorov, založniške in tiskarske storitve, časopisi, strokovna literatura, stroški prevajalskih in oglaševalskih storitev, računalniške, računovodske, revizorske in svetovalne storitve, izdatki za reprezentanco, drugi posebni material in storitve). Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije evrov zmanjšanje za evrov ali za 4,8 % (električna energija, ogrevanje, plin, voda in komunalne storitve, odvoz smeti, poštnina in kurirske storitve, telefon, faks, elektronska pošta, druge storitve komunikacij in komunale). 150

151 Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih Poslovne najemnine in zakupnine evrov povečanje za evrov ali za 0,1 % (za poslovne objekte, garaže, strojno in programsko računalniško opremo, komunikacijsko opremo in podatkovne vode, licenčnine, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča). Drugi operativni odhodki evrov zmanjšanje za evrov ali za 3,1 % (stroški konferenc, stroški izobraževanja, podjemne pogodbe, avtorski honorarji, sejnine in pripadajoča povračila stroškov, delo preko študentskega servisa, stroški sodnih postopkov, storitve odvetnikov in notarjev, plačila bančnih storitev, stroški plačilnega prometa, članarine, drugi operativni odhodki). Prevozni stroški in storitve evrov zmanjšanje za evrov ali za 10,6 % (goriva in maziva za prevozna sredstva, vzdrževanje in popravila vozil, registracija vozil, zavarovalne premije za prevozna sredstva, nakup vinjet in urbane, drugi prevozni in transportni stroški). posebni material in storitve v višini evrov povečanje za evrov ali 136,5 % (zdravniški pregledi zaposlenih, cenitve premoženja, drugi posebni material in storitve). Izdatki za službena potovanja evrov zmanjšanje za evrov ali za 84,3 % (dnevnice, stroški prevoza, hotelske storitve, cestnine, parkirnine). Lazni in odškodnine evrov zmanjšanje za 42 evrov ali za 3 % (odškodnine zaradi sodnih postopkov, druge odškodnine in kazni). (3) Investicijski odhodki znašajo evrov in vključujejo izdatke za nakup osnovnih sredstev in za investicijsko vzdrževanje. Ti izdatki so za 24,1 % večji kot leta 2019 in so pod načrtovanimi za 2,5 %. Izdatki za nakup osnovnih sredstev so 87,9 % vseh investicijskih odhodkov in znašajo evrov. Izkazani so v skupinah odhodkov za: nakup opreme evrov (od tega za nakup strojne računalniške opreme, strežnikov in diskovnih sistemov evrov, za nakup aktivne mrežne in komunikacijske opreme evrov, za nakup pohištva in pisarniške opreme evrov, za nakup telekomunikacijske in avdiovizualne opreme , za nakup opreme za hlajenje in ogrevanje evrov, za nakup ostale opreme evrov); nakup zgradb in prostorov evrov (finančni najem poslovnih prostorov na Mali ulici v Ljubljani); nakup nematerialnega premoženja evrov (licenčna programska oprema); za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring evrov; nakup drugih osnovnih sredstev evrov; novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije evrov. Izdatki za investicijsko vzdrževanje in obnove znašajo 12,1 % vseh investicijskih odhodkov oziroma evrov. Tržna dejavnost ZZZS zajema prodajo storitev ali blaga, ki ni opredeljena kot javna služba z zakonom in aktom o ustanovitvi. V letu 2020 je ZZZS izvajal naslednje tržne dejavnosti: dejavnost, povezana s počitniškimi zmogljivostmi in oddajanjem stanovanj v najem, dejavnost oddaje poslovnih prostorov in opreme v najem in uporabo ter ostale tržne dejavnosti. Prihodki tržne dejavnosti so neposredni prihodki in so neposredno povezani z izvajanjem tržnih dejavnosti ZZZS. Odhodki tržne dejavnosti so neposredni in posredni, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti ZZZS in se konec leta razporedijo na posamezno tržno dejavnost na osnovi sodil. Sodila so vrednostna in količinska ter enotna za ZZZS in temeljijo na aktivnostih, ki povzročajo posredne odhodke. Sodila za razporejanje so določena za posamezno vrsto posrednih stroškov: a) Sodila za posredne stroške dela so: število izdanih računov, ure/minute dela, ki se porabijo za posamezno aktivnost, število objektov, počitniških zmogljivosti, število stanovanj, število prostorov, predvidenih za najem oziroma uporabo, število avtomatov (v odvisnosti od vrste tržne dejavnosti). b) Sodili za posredne stroške pisarniškega materiala in poštnine sta število izdanih računov in povprečni strošek pisarniškega materiala in poštnih storitev. c) Sodila za posredne stroške storitev so: število izdanih računov, ure/minute dela, ki se porabijo za posamezno dejavnost, povprečni strošek ostalih storitev (elektrika, voda, varovanje idr.). 151

152 č) Sodila za posredne materialne stroške se nanašajo le na dejavnosti, povezane z oddajo poslovnih prostorov v najem in uporabo ter ostale tržne dejavnosti in so: število najemnikov v poslovni zgradbi, m 2 prostora v najemu, m 2 konferenčnega prostora in število ur uporabe prostora. Prihodki, povezani z opravljanjem tržne dejavnosti, so bili v letu 2020 realizirani v znesku evrov in so za evrov ali za 47,9 % manjši kot v preteklem letu (glavni razlog za manjše prihodke v letu 2020 je neizvajanje počitniške dejavnosti in nerealizirane prodaje nepremičnin stanovanj in počitniških zmogljivosti zaradi epidemije). Odhodki, povezani z izvajanjem tržne dejavnosti, so znašali evrov in so za evrov ali za 8,3 % večji v primerjavi s preteklim letom. ZZZS je tako v letu 2020 realiziral za evrov presežka prihodkov nad odhodki iz naslova tržne dejavnosti, kar je za 85,8 % ali za evrov manj kot v letu Račun finančnih terjatev in naložb Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje prejeta vračila danih posojil in prodajo kapitalskih deležev na eni strani in dana posojila ter povečanje kapitalskih deležev na drugi strani. Končno stanje tega računa vpliva na stanje sredstev na računih ZZZS, lahko pa tudi na višino presežka oziroma primanjkljaja. Račun finančnih terjatev in naložb v letu 2020 ne izkazuje stanja, saj ZZZS ni izvajal transakcij, ki bi vplivale na račun finančnih terjatev in naložb (Tabela 60). Tabela 60. Račun finančnih terjatev in naložb v letu I. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 A) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 prejeta vračila danih posojil od posameznikov 0 B) PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih institucijah 0 II. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 III. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (I II) Račun financiranja Račun financiranja izkazuje stanje dolga konec leta in odplačila dolgov iz preteklih let. ZZZS po stanju na dan ne izkazuje dolga, se je pa med letom likvidnostno zadolževal (glej Poglavje 1.4). Vsa likvidnostna posojila je ZZZS vrnil do konca leta 2020, zato račun financiranja ne izkazuje stanja (Tabela 61). Tabela 61. Račun financiranja v letu I. DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 najeti krediti pri poslovnih bankah 0 najeti krediti pri državnem proračunu 0 II. ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 odplačila kreditov poslovnim bankam 0 odplačila kreditov državnemu proračunu 0 NETO ZADOLŽEVANJE (I II) 0 152

153 5.2.5 Izid poslovanja Tabela 62. Prihodki in odhodki ter izid poslovanja v letu A. Bilanca prihodkov in odhodkov: Poročilo o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih ZZZS je poslovno leto 2020 zaključil s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini evrov (Tabela 62). Prihodki so bili realizirani v znesku evrov, odhodki pa v znesku evrov. Račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja v letu 2020 ne izkazujeta nobenega stanja. Zaradi izkazanega primanjkljaja prihodkov nad odhodki so se zmanjšala sredstva na računih, tako da je na dan stanje sredstev na računih ZZZS evrov ( evrov v letu 2019). V bilanci stanja ZZZS so izkazana na aktivni strani bilance stanja v postavki denarna sredstva. Izkazano zmanjšanje sredstev na računih ZZZS v letu 2020 zmanjšuje lastne vire ZZZS. prihodki odhodki primanjkljaj B. Račun finančnih terjatev in naložb: prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 0 dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0 prejeta minus dana posojila in sprememba kapitalskih deležev 0 C. Račun financiranja: zadolževanje 0 odplačilo dolga 0 neto zadolževanje 0 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (A+B+C) Zaključne ugotovitve ZZZS je leto 2020 zaključil s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 87 milijonov evrov, in je za 33,7 milijona evrov manjši od načrtovanega. ZZZS je kljub slabšim in nepredvidljivim razmeram za poslovanje uspešno zaključil poslovno leto 2020, saj je poravnal vse svoje zapadle obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za obvladovanje epidemije. ZZZS je v letu 2020: izpolnil obvezo iz Programa stabilnosti Vlade RS in Zakona o fiskalnem pravilu ter dosegel letni cilj, da ZZZS ob koncu leta ne izkazuje dolga; realiziral primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 87 milijonov evrov, ki ga je v celoti pokril iz lastnih virov sredstev (34,8 milijona evrov iz rezervnega sklada in 52,2 milijona evrov iz splošnega sklada); konec leta ni imel neporavnanih obveznosti. Z namenom obvladovati nalezljivo bolezen covid-19 sta Vlada in Državni zbor RS v letu 2020, tudi na pobudo ZZZS, sprejela vrsto interventnih zakonov, na podlagi katerih se je del stroškov, povezanih z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19 financiral iz državnega proračuna, kar je imelo na poslovanje zdravstvene blagajne in na zdravstvo kot celoto ugoden vpliv, saj je prejelo pomembna in nujno potrebna finančna sredstva za pokrivanje nastalih stroškov. 153

154 Viri European Commission's Directorate General of Health and Food Safety. State of Health in the EU. Companion Report Luxembourg: Publications Office of the European Union, Eurostat, data ( 3. International Foundation for Integrated Care, ( 4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveni statistični podatki podatkovne zbirke. Ljubljana, NIJZ: 2020 (podatkovni portal NIJZ: pxweb/sl/nijz %20podatkovni %20portal/) 5. Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17) 6. Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10) 7. Navodilo o vračanju plačanih stroškov kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 11/10) 8. OECD Health Statistics Expenditure ( 9. OECD/European Union (2020), Health at a Glance: Europe 2020: State of Health in the EU Cycle, OECD Publishing, Paris. ( en.) 10. Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 (Uradni list RS, št. 26/19, 67/20, 128/20 in 168/20) 11. Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 182/20, 201/20, 9/21 in 19/21) 12. Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 64/20 in 108/20) 13. Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 34/20 in 64/20) 14. Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev (Uradni list RS, št. 6/14) 15. Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 16/20) 16. Poslovno poročilo ZZZS, Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 prečiščeno besedilo, 35/03 popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 ZSVarPre-C, 25/14, 85/14, 10/17 ZČmIS, 64/18 in 4/20) 18. Pravilnik o centralni bazi zdravil za uporabo v humani medicini (Uradni list RS, št. 21/17) 19. Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2020 (Uradni list RS, št. 113/20) 20. Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17, 82/18, 79/19 in 10/21) 21. Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18 in 68/19) 22. Pravilnik o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesionalni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu (Uradni list RS, št. 12/17, 57/18, 43/19, 79/19 in 179/20) 23. Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 108/13) 24. Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15) 25. Pravilnik o načinu uveljavljanja pravic in ugodnosti za izvajanje prvega odstavka 2. člena Zakona o spremembi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 19/18) 26. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/18 in 201/20) 27. Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 104/13, 8/15, 1/16, 57/18 in 30/19) 28. Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 55/19, 57/19 popr. in 68/19) 29. Pravilnik o pogojih, rokih, načinu vključitve in uporabe ezdravja za obvezne uporabnike (Uradni list RS, št. 69/15, 25/19 in 10/21) 30. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o živilih za posebne zdravstvene namene (Uradni list RS, št. 45/19) 31. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18) 32. Pravilnika o razvrščanju živil za posebne zdravstvene namene na listo (Uradni list RS, št. 110/19 in 4/20) 33. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 popr., 104/10, 104/11, 86/16 in 80/19) 34. Pravilnik o seznamu in izhodiščih za vrednosti medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20) 35. Pravilnik o sistemskem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 39/18) 36. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 39/18) 37. Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 63/18, 25/19, 47/19 in 173/20) 38. Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni list RS, št. 60/06, 83/06, 70/07 in 96/09) 39. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18 in 57/18) 40. Resolucija o družinski politiki »Vsem družinam prijazna družba«(redp18 28) (Uradni list RS, št. 15/18) 41. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva »Skupaj za družbo zdravja«(uradni list RS, št. 25/16) 42. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18 28) (Uradni list RS, št. 24/18) 43. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) (Uradni list RS, št. 23/18) 44. Sklep o določitvi območij območnih enot in izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 62/18) 45. Sklep o osnovnih zahtevah kakovosti za medicinske pripomočke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20) 46. Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20) 47. Slovenski računovodski standardi (2016) (Uradni list RS, št. 95/15, 74/16 popr., 23/17, 57/18 in 81/18) 48. Statistični podatkovni portal. Ljubljana in 2021 (podatkovni portal SURS: Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02 popr.) 50. Strateški razvojni program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obdobje od 2020 do Ljubljana: ZZZS, Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne , str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne , str. 1) 52. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne , str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe

155 (ES) št. 883/2004 (UL L št. 366 z dne , str. 15) 53. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, , str. 1-88) 54. Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (UL L 137, , str. 1 21) 55. Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20) 56. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) (Uradni list RS, št. 10/17) 57. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)(Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 ZDavNepr, 111/13, 25/14 ZFU, 40/14 ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 odl. US in 203/20 ZIUPOPDVE) 58. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 popr., 47/15 ZZSDT, 33/16 PZ-F, 52/16, 15/17 odl. US, 22/19 ZPosS, 81/19 in 203/20 ZIUPOPDVE) 59. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (Uradni list RS, št. 51/06 uradno prečiščeno besedilo, 117/06 ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 odl. US, 102/15 in 7/18) 60. Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv) (Uradni list RS, št. 23/17) 61. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (Uradni list RS, št. 13/14 uradno prečiščeno besedilo, 10/15 popr., 27/16, 31/16 odl. US, 38/16 odl. US, 63/16 ZD-C, 54/18 odl. US, 69/19 odl. US, 74/20 odl. US in 85/20 odl. US) 62. Zakon o finančni upravi (ZFU) (Uradni list RS, št. 25/14) 63. Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) (Uradni list RS, št. 189/20) 64. Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP) (Uradni list RS, št. 55/15 in 177/20 popr.) 65. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 ZIUZEOP, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE) 66. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 ZZUOOP, 175/20 ZIUO- PDVE, 203/20 ZIUPOPDVE in 15/21 ZDUOP) 67. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 ZIUPOPDVE in 15/21 ZDUOP) 68. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) (Uradni list RS, št. 203/20) 69. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 ZZUOOP) 70. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 80/20 ZIUOOPE, 152/20 ZZUOOP, 175/20 ZIUOPDVE in 15/21 ZDUOP) 71. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021) (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 ZDLGPE, 133/20 in 174/20 ZIP- RS2122) 72. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122) (Uradni list RS, št. 174/20 in 15/21 ZDUOP) 73. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)(Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) 74. Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr., 101/13, 55/15 ZFisP, 96/15 ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 odl. US) 75. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) (Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 odl. US, 64/16 odl. US, 65/16 odl. US, 66/17 ORZKP153,154, 22/19, 55/20 odl. US, 89/20 odl. US, 191/20 odl. US in 200/20) 76. Zakon o medijih (ZMed) (Uradni list RS, št. 110/06 uradno prečiščeno besedilo, 36/08 ZPOmK-1, 77/10 ZSFCJA, 90/10 odl. US, 87/11 ZAvMS, 47/12, 47/15 ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 odl. US in 67/19 odl. US) 77. Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) (Uradni list RS, št. 33/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/20 ZIUZEOP, 142/20, 175/20 ZIUOPDVE in 15/21 ZDUOP) 78. Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub) (Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09) 79. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) (Uradni list RS, št. 93/07 uradno prečiščeno besedilo, 40/12 ZUJF, 33/16 PZ-F in 41/17 PZ-G) 80. Zakon o osebni asistenci (ZOA) (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) 81. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20) 82. Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 ZDavP, 34/96, 87/97 ZDavP-A, 3/98, 7/98 odl. US, 106/99 ZPIZ-1, 81/00 ZPSV-C, 97/01 ZSDP, 97/01, 62/10 odl. US, 40/12 ZUJF, 96/12 ZPIZ-2, 91/13 ZZVZZ-M, 99/13 ZSVarPre-C in 26/14 ZSDP-1) 83. Zakon o računovodstvu (ZR) (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 ZJF-C in 114/06 ZUE) 84. Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1) (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) 85. Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) (Uradni list RS, št. 30/18) 86. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06 uradno prečiščeno besedilo, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 ZIUOPDVE) 87. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 ZPDZC-1, 47/15 ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 odl. US in 189/20 ZFRO) 88. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (Uradni list RS, št. 43/11) 89. Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz) (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 GZ in 189/20 ZFRO) 90. Zakon o visokem šolstvu (ZVis) (Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 ZUPŠ, 65/17 in 175/20 ZIUOPDVE) 91. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20) 92. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 ZIUOPDVE) 93. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 ZZUOOP, 175/20 ZIUOPDVE in 203/20 ZIUPOPDVE) 94. Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) (Uradni list RS, št. 72/06 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 58/08, 107/10 ZPPKZ, 40/12 ZUJF, 88/16 ZdZPZD, 40/17, 64/17 ZZDej-K, 49/18 in 66/19) 95. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) (Uradni list RS, št. 72/06 uradno prečiščeno besedilo, 114/06 ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 ZUPJS, 87/11, 40/12 ZUJF, 21/13 ZUTD-A, 91/13, 99/13 ZUPJS-C, 99/13 ZSVarPre-C, 111/13 ZMEPIZ-1, 95/14 ZUJF-C, 47/15 ZZSDT, 61/17 ZUPŠ, 64/17 ZZDej-K, 36/19 in 189/20 ZFRO) 96. Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E, 77/08 ZDZdr, 40/12 ZUJF, 14/13, 88/16 ZdZPZD, 64/17, 1/19 odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 ZZUOOP in 203/20 ZIUPOPDVE) 97. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 ZPIZ-2, 104/12 ZIPRS1314, 105/12, 25/13 odl. US, 46/13 ZIPRS1314-A, 56/13 ZŠtip-1, 63/13 ZOsn-I, 63/13 ZJAKRS-A, 99/13 ZUPJS-C, 99/13 ZSVarPre-C, 101/13 ZIPRS1415, 101/13 ZDavNepr, 107/13 odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 ZDoh-2R, 77/17 ZMVN-1, 33/19 ZMVN-1A, 72/19 in 174/20 ZIPRS2122) 155

156 Kazalo tabel Tabela 1. Izbrani splošni kazalci zdravstvenega stanja v Sloveniji in primerjava s povprečjem v državah Evropske unije v letu Tabela 2. Starostna struktura zavarovanih oseb po območjih Slovenije na dan in 2020 (v %). 20 Tabela 3. Standardizirane stopnje umrljivosti na prebivalcev zaradi izbranih razlogov v Sloveniji in v primerjavi s povprečjem EU v letu Tabela 4. Izbrani kazalci o zdravstvenih aktivnostih v Sloveniji Tabela 5. in primerjava s povprečji v EU 14 ter sosednjimi državami v letu Javni in zasebni izdatki za zdravstvo v PPP evrih na prebivalca in v deležu BDP v Sloveniji ter v primerjavi z državami EU v letu Tabela 6. Struktura tekočih izdatkov za zdravstvo po vrsti financiranja v Sloveniji v primerjavi z državami EU v letu Tabela 7. Osnovni makroekonomski kazalci v Sloveniji za leto 2020 v primerjavi z letom Tabela 8. Zavarovanja zavarovanih oseb po kategorijah v Sloveniji v letih 2019 in 2020 (stanje na dan ). 30 Tabela 9. Spremembe statusov zavarovanih oseb v Sloveniji v letih 2019 in Tabela 10. Število in način posredovanih podatkov iz evidenc o zavarovanih osebah ZZZS za leti 2019 in Tabela 11. Izdaja potrdil A1 v letih 2019 in Tabela 12. Pregled obveznosti in terjatev ZZZS do tujine po evropski zakonodaji in sporazumih o socialnem zavarovanju v letu 2020 (v evrih). 34 Tabela 13. Število izdanih listin za tujino v letih 2019 in Tabela 14. Načrtovana zdravljenja v tujini v letu 2020 v primerjavi z letom Tabela 15. Deleži sredstev za posamezne vrste stroškov po dejavnostih v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev v letih od 2010 do 2020 (povprečne cene ). 38 Tabela 16. Plačana realizacija količine storitev po dejavnostih v Sloveniji v letih 2019 in 2020 v primerjavi s planom storitev. 40 Tabela 17. Število dializnih bolnikov in realizacija dializ v Sloveniji v letu Tabela 18. Število obiskov izbranih osebnih zdravnikov po dejavnostih in po vrstah obiskov v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Tabela 19. Preskrbljenost prebivalcev posameznih območnih enot ZZZS s programi zdravstvenih dejavnosti glede na povprečje v Sloveniji v letih 2019 in Tabela 20. Število obravnav v specialističnih ambulantah na sekundarni ravni po vrstah obravnav v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Tabela 21. Število hospitalizacij v bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni po vrstah in trajanju obravnav v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Tabela 22. Realizacija skupin primerljivih primerov v Sloveniji v letu Tabela 23. Seznam 20 najpogosteje obračunanih skupin primerljivih primerov v letu Tabela 24. Čakalne dobe za izbrane storitve oziroma programe. 51 Tabela 25. Delež načrtovanih prospektivnih programov v planu akutne bolnišnične obravnave v letu Tabela 26. Število realiziranih dni zdravstvene nege po vrstah nege v socialnih zavodih v letu 2020 v primerjavi z letoma 2013 in Tabela 27. Zdravila, predpisana na recept in izdana, v letih 2019 in Tabela 28. Število naročilnic, na podlagi katerih so bili izdani in izposojeni medicinski pripomočki, po skupinah medicinskih pripomočkov v letih 2019 in Tabela 29. Stroški izdanih, izposojenih in servisiranih medicinskih pripomočkov po skupinah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v letih 2019 in Tabela 30. Število izdanih medicinskih pripomočkov po vrstah z največjim vplivom na stroške v letih 2019 in Tabela 31. Število vseh opravljenih nadzorov po nadzornih skupinah v letu Tabela 32. Finančni učinki po opravljenih nadzorih pri izvajalcih v letu Tabela 33. Število vseh obravnav (odločb) na oddelkih imenovanih zdravnikov po območnih enotah ZZZS za leto Tabela 34. Število obravnavanih pritožb na zdravstveni komisiji ZZZS na senatih v Ljubljani in Mariboru v letu Tabela 35. Število vloženih in rešenih zahtev za izdajo odločbe in število odločb, izdanih v zakonitem roku po območnih enotah ZZZS v letu Tabela 36. Absentizem po razlogih začasne zadržanosti od dela v Sloveniji v letih 2019 in Tabela 37. Spremljanje zahtevkov v zvezi z neposrednimi izplačili nadomestil plač delavcem za začasno zadržanost od dela. 69 Tabela 38. Nadomestila plače za začasno zadržanost od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po območnih enotah ZZZS v letih 2019 in Tabela 39. Pregled opravljenih laičnih nadzorov nad bolniškim staležem po območnih enotah v letu Tabela 40. Odhodki za povračila potnih stroškov in druga povračila v zvezi z uveljavljanjem zdrav stvenih storitev v letih 2019 in Tabela 41. Stroški za zagotavljanje izjemnih povračil po vrstah v letih 2019 in Tabela 42. Število izdanih in obnovljenih kartic zdravstvenega zavarovanja v letu 2020 v primerjavi z letom

157 Tabela 43. Delež objav o ZZZS, predstavnikih ZZZS ali obveznem zdravstvenem zavarovanju v slovenskih medijih v letu 2020 po temah. 80 Tabela 44. Skupno število vpisanih novih izvodov v knjižnici ZZZS glede na vrste gradiva v letu Tabela 45. Izterjava regresnih zahtevkov v letih 2019 in Tabela 46. Število začetih postopkov, ki zajemajo prijavljene terjatve iz naslova insolvenčnih zadev. 87 Tabela 47. Javna naročila ZZZS, začeta in oddana v letu Tabela 48. Investicije in investicijsko vzdrževanje po organizacijskih enotah ZZZS v letu Tabela 49. Dosežene vrednosti kazalcev za kontrolo strateških aktivnosti v letu Tabela 50. Dosežene vrednosti kazalcev za kontrolo strateških rezultatov v letu Tabela 51. Vpliv začasnih ukrepov za omilitev posledic epidemije z vidika poslovanja ZZZS. 124 Tabela 52. Mesečni prilivi in odlivi, presežki in primanjkljaji denarnih tokov, stanje posojil in naložb konec meseca v letu Tabela 53. Skrajšani pregled bilance stanja na dan in Tabela 54. Stanje in spremembe vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu Tabela 55. Izkaz prihodkov in odhodkov ZZZS za leto 2020 v primerjavi z letom 2019 po ekonomski klasifikaciji. 136 Tabela 56. Prihodki od prispevkov za socialno varnost in prispevki iz drugih javnofinančnih institucij za leto 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto Tabela 57. Povprečni mesečni zneski plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na zavarovanca po osnovnih kategorijah zavarovancev v Sloveniji v letu Tabela 58. Prihodki ZZZS v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto Tabela 59. Odhodki ZZZS v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 in finančnim načrtom za leto 2020 po namenih porabe. 144 Tabela 60. Račun finančnih terjatev in naložb v letu Tabela 61. Račun financiranja v letu Tabela 62. Prihodki in odhodki ter izid poslovanja v letu

158 Kazalo slik Slika 1. Makroorganizacijska struktura ZZZS. 13 Slika 2. Člani organov upravljanja ZZZS in njihova sestava. 14 Slika 3. Samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev v Sloveniji v primerjavi z državami EU in sosednjimi državami v letih od 2010 do Slika 4. Sprememba rasti števila zavarovancev po posameznih kategorijah zavezancev za plačilo prispevka v Sloveniji v letih 2019 in Slika 5. Pogodbena vrednost programa zdravstvenih storitev po dejavnostih v letu Slika 6. Število sklenjenih pogodb z javnimi zavodi in zasebniki v Sloveniji med letoma 2010 in Slika 7. Število zdravnikov v javnih zavodih v primerjavi s številom zdravnikov zasebnikov s koncesijo v letu Slika 8. Delež zasebnih izvajalcev s koncesijo v finančnih sredstvih za zdravstvene storitve v letu Slika 9. Gibanje obiskov v ambulantah izbranih zdravnikov na primarni ravni (brez ginekoloških ambulant) glede na starost zavarovanih oseb med letoma 2013 in Slika 10. Gibanje števila obravnav v specialističnih ambulantah na sekundarni ravni glede na starost zavarovanih oseb med letoma 2013 in Slika 11. Izdatki za razvrščena biološka in druga draga zdravila v primerjavi z izdatki za klasična zravila, predpisana na recept, v milijonih evrov v obdobju in delež izdatkov za draga zdravila v skupnih izdatkih. 57 Slika 12. Gibanje absentizma v Sloveniji v letih od 2010 do Slika 13. Odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev in v breme ZZZS po območnih enotah Slovenije v letu Slika 14. Informacijske skrbniške naloge po vrstah in vsebini v letu Slika 15. Razpoložljivost informacijskega sistema ZZZS po mesecih v letu Slika 16. Število zalednih transakcij v sistemu online po mesecih v letu Slika 17. Izobrazbena struktura zaposlenih po stopnjah izobrazbe na dan Slika 18. Rezultati merjenja organizacijske klime ZZZS v letih 2019 in Slika 19. Delež bolnišničnih obravnav z zapleti v izbranih slovenskih bolnišnicah med letoma 2015 in Slika 20. Delež prihodkov in odhodkov OZZ v BDP v obdobju Slika 21. Gibanje mesečnih prihodkov in odhodkov v letu Slika 22. Prihodki po kategorijah zavezancev za plačilo OZZ in drugi prihodki v letu Slika 23. Struktura prihodkov ZZZS v letu 2020 po vrstah prihodkov (ekonomska klasifikacija). 143 Slika 24. Struktura odhodkov ZZZS v letu Slika 25. Struktura odhodkov ZZZS za zdravstvene dejavnosti v letu

159 Seznam uporabljenih kratic BDP bruto družbeni proizvod CT računalniška tomografija EMŠO enotna matična številka občana EU Evropska unija EZRD enotni zakladniški račun države FURS Finančna uprava Republike Slovenije GC globalni cilj IOZ izbrani osebni zdravnik IS informacijski sistem IZ imenovani zdravnik KZZ kartica zdravstvenega zavarovanja LC letni cilj MDDSZEM Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MF Ministrstvo za finance MP medicinski pripomoček MRI magnetno resonančno slikanje MS medicinska sestra MZ Ministrstvo za zdravje NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje OZZ obvezno zdravstveno zavarovanje PK profesionalna kartica PZZ prostovoljno zdravstveno zavarovanje RA referenčna ambulanta RN razvojna naloga RP razvojni projekt RS Republika Slovenija SiOK slovenska raziskava organizacijske klime SB splošna bolnišnica SPP skupine primerljivih primerov SRP strateški razvojni program SURS Statistični urad Republike Slovenije VSZ vrste zdravstvenih storitev ZAS zavodov analitski sistem ZK zdravstvena komisija ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZZVZZ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZZS OE PE IC PFR PZAE PAR PUZMZZ POPMP SRKO SIOJ SPSZ SNR Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije območna enota področna enota Informacijski center področje za finance in računovodstvo področje zdravstvene analitike in ekonomike področje za analitiko in razvoj področje za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje področje za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke sektor za razvoj kadrov in organizacije sektor za informiranje in odnose z javnostmi sektor za pravne in splošne zadeve sektor za notranje revidiranje

160

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava

Prikaži več

Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd

Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd Zdravstveno zavarovanje in socialna varnost bolnika s kronično ledvično boleznijo Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd 1 Igor Rus 1.7.2010 11:49:18 Podlaga za vse so človekove pravice, ki

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov

Prikaži več

ZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl

ZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne

Prikaži več

Predstavitev IPro06

Predstavitev IPro06 REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:

Prikaži več

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx) ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 1004-42/2018/6 Ljubljana, 22. 6. 2018 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GENERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z

ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Suselj Specialitzanti druž.medicine

Suselj Specialitzanti druž.medicine Mesto osnovnega zdravstva v slovenskem zdravstvenem sistemu Marjan Sušelj, univ. dipl. psih. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Slovenski zdravstveni sistem Pravne podlage in

Prikaži več

SCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi

SCs V Portorož 3 Skupščina  - vabilo s sklepi Številka: SCs_170511_Portorož_V_1_Skupščina_170412 Datum: 12.4.2017 Člani združenja Občine - ustanoviteljice športnih centrov, zavodov, podjetij in agencij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

Prikaži več

Akt o ustanovitvi

Akt o ustanovitvi Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/1991, 8/1996) sprejema ustanovitelj/ca ta in ta naslednji Akt o ustanovitvi Zavod ta in ta... I. SPLOŠNE DOLOČBE Namen 1. člen Namen ustanovitve zavoda

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU 1

PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU 1 PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU 1 Pravice Sedanji ZZVZZ pravic do zdravstvenih storitev pravno sistematično ne ureja. V 13.členu navaja zagotavljanje naslednjih pravic:

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pravilnost financiranja referendumske

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Pravilnik sejnine

Pravilnik sejnine OBČINSKI SVET www.sezana.si obcina@sezana.si Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Tel.: 05 73 10 100, Fax: 05 73 10 123 Številka: 032-1/2011-11 Datum: 28. 2. 2011 Na podlagi sedmega odstavka 34.a člena Zakona

Prikaži več

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Popravek Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi

Prikaži več

Predstavitev Osrednje slovenske regije

Predstavitev Osrednje slovenske regije PREDSTAVITEV OSREDNJE SLOVENSKE ZDRAVSTVENE REGIJE Marjan Sušelj, Ljubljana, 16. maj 2013 Vsebina predstavitve 1. Geografska zamejitev regije, demografske značilnosti, ekonomski parametri 2. Zdravstvena

Prikaži več

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA

Prikaži več

2

2 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

ŽUPAN OBČINA LOGATEC e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: 013-1/201

ŽUPAN OBČINA LOGATEC   e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: 013-1/201 ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 013-1/2019-80 Datum: 4. 3. 2019 OBČINSKI SVET POROČILO O IZVRŠEVANJU

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

KAZALO

KAZALO Sestava in prejemki članov organov vodenja in nadzora Zavarovalnice Triglav, d. d. Ljubljana, marec 2019 1 1. UPRAVA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, d.d. Osebno ime člana poslovodnega organa Članstvo v poslovodnem

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Ministrstvo za kulturo RS

Ministrstvo za kulturo RS ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Ljubljanska cesta 40A 1290 GROSUPLJE PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU DRUŠTVA ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Občni zbor društva Rokometni klub Grosuplje je na podlagi 29.

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) minister za zunanje zadeve v soglasju z

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Štev.: /19-297/013 Ljubljana, dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica Marib

Štev.: /19-297/013 Ljubljana, dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica Marib Štev.: 1810-1/19-297/013 Ljubljana, 30.7.2019 dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica 1 2000 Maribor Zadeva: Polletno poročilo o delovanju Programa Svit

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

PRILOGA 1

PRILOGA 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje

Prikaži več

Microsoft Word - KRITERIJI-solski-sklad.docx

Microsoft Word - KRITERIJI-solski-sklad.docx KRITERIJI ZA RAZDELJEVANJE IN DODELJEVANJE NAMENSKIH SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA OSNOVNE ŠOLE DEKANI Dekani, 9. 1. 2017 Predsednik upravnega odbora šolskega sklada Denis Burič Na osnovi 13. točke Pravil šolskega

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več