Izza občinskih zidov OBČINA

Transkripcija

1 letnik XXXV - številka november 2020

2 Lavričeva knjižnica Ajdovščina od četrtka, 5. novembra, znova omogoča naročanje in prevzemanje naročenega knjižnega gradiva v osrednji knjižnici v Ajdovščini ter v enotah Vipava, Podnanos in Dobravlje. Vstop v osrednjo knjižnico in v njene enote ni mogoč. Še naprej vstop tudi ni mogoč v čitalnice. Enote obratujejo po začasnem urniku. Prevzem izključno naročenega knjižnega gradiva je v osrednji knjižnici v Ajdovščini mogoč v ponedeljek in petek med 10. in 18. uro, v torek, sredo in četrtek med 9. in 16. uro. Knjižnica v Vipavi bo odprta v sredo med 12. in 17. uro. V Podnanosu bo odprta ob petkih med 12. in 17. uro. Potujoča knjižnica bo znova na terenu v ponedeljek 9.11., obisk po letnem urniku. Naročanje knjižnega gradiva preko sistema cobiss, ne elektronske naslove in na telefone: - Ajdovščina: preko storitve Moja knjižnica na spletni strani na e-naslov ajdovscina@ajd.sik.si oz. na telefon (05) v navedenih urah (zgoraj) - Vipava : preko storitve Moja knjižnica na spletni strani na e-naslov vipava@ajd.sik.si, oz. na telefon (05) , sreda od do Podnanos: preko storitve Moja knjižnica na spletni strani na e-naslov podnanos@ajd.sik.si oz. na telefon (05) , petek od do Gradivo po pošti naročate preko storitve Moja knjižnica na spletni strani na e-naslov ajdovscina@ajd.sik.si oz. na telefon (05) v navedenih urah (sledite povezavi) Knjižno gradivo, izposojeno v Ajdovščini, lahko uporabniki VARNO vrnejo na zunanji knjigomat, ki deluje 24 ur na dan. Gradivo, izposojeno v Vipavi in Podnanosu, lahko vrnejo na dan obiska. Uporabnike vabimo, da sledijo spletni strani Lavričeve knjižnice kjer najdejo tudi elektronske naslove in telefonske stike ter druga obvestila. Ta čas je skrb za zdravje še bolj kot sicer na prvem mestu; in skrb za zdravje terja, da ostanemo doma. Zato vas vabimo, da se SNG Nova Gorica pridružite kar iz varnega domačega zavetja. V želji, da dneve v času prepovedi prireditev za zajezitev širjenja novega koronavirusa napolni s kakovostnimi kulturnimi vsebinami, SNG Nova Gorica ob torkih in petkih objavlja na spletu arhivske posnetke gledaliških predstav, predvsem tistih, ki so v preteklosti navduševale številne od vas. Seznam na novo oprtih predstav bo objavljen sproti na spletni strani gledališča Spored arhivskih predstav, ki jih bodo odprli za javnost, je dostopen na spletni strani gledališča pod zavihkom spored: Doslej so na spletu objavili že več zanimivih, nepozabnih, tudi kultnih uprizoritev iz različnih obdobij goriškega gledališča, za najmlajše pa so igralci SNG Nova Gorica v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka pripravili številne pravljice. Vse povezave najdete na spletni strani SNG Nova Gorica Lahko pa spremljate tudi Facebook profil #SNGNOVAGORICA in ter spletne strani kjer najdete posnetke predstav in pravljic. 2

3 OBČINA Izza občinskih zidov Uvodna misel urednika rubrike»may you live in interesting time«(»(želim ti,) da bi živel v zanimivem času«) je angleški izraz, ki naj bi izhajal iz kitajskega pregovora oziroma bolje rečeno kitajskega prekletstva. Je že res, da izraz sprva deluje kot blagoslov, uporablja pa se ga praviloma ironično. Nemogoče je zanikati, da trenutno ne živimo v zanimivem času. Kar je bilo še včeraj nepredstavljivo, je danes normalno in kar je danes normalno, jutri verjetno ne bo več. Smo v času, ko je vsak lahko»kopitar«in ko lahko vsak»sodi čevlje«. Ironično pa hkrati živimo v času, ko imajo besedo le določeni kopitarji, drugi pa morajo pridno molčati. Naučiti se moramo sprejeti odgovornost za svoje izjave, hkrati pa moramo biti kot družba bolj potrpežljivi ter strpni do komentarjev in mnenj, ki niso nujno poravnani z našim razmišljanjem. Sliši se skoraj neverjetno, pa vendar kaj pa če se motimo? Ta možnost mora vedno obstajati. V času, v katerem smo, je ključno, da ohranjamo odgovornost do sebe in ljudi okoli nas, ne smemo pa pozabiti uporabljati lastnih možganov. V tej godlji smo se znašli vsi skupaj in iz nje lahko splezamo le skupaj, ne glede na to, s katero roko pišemo ali iz katerega okolja izhajamo. Strah je koristen, da smo oprezni in ne skačemo v nepremišljene odločitve, ko pa nas strah preplavi, tudi um ni več pravi. Lahko se tudi odločimo, da je bolje»biti neveden in blažen«, vendar se nam bo vedenje, ki se mu spretno izogibamo, slej kot prej razkrilo. Vedeti pomeni imeti resnično moč in posledično kontrolo; ne nad drugimi, temveč nad sabo. Načrtna manipulacija s t.i.»lažnimi novicami«in uporabo strahu pa je milo rečeno obsojanja vredna. Vsem bralcem v teh zanimivih časih želim ogromno poguma, čim bolj trezno glavo in polna pljuča svežega zraka. Kratek povzetek oktobrske seje Druga jesenska seja je potekala v okrnjeni sestavi, saj zunanjih poročevalcev in novinarjev zaradi slabe epidemiološke slike na sejo nismo vabili. Seja je imela na dnevnem redu 8 točk, po uvodnih točkah so hitro sledila vprašanja in pobude svetnikov. Svetniki so dali pobudo, da se za zadnje mesece leta najemnike občinskih prostorov opraviči plačila najemnin, zanimalo jih je reševanje odvodnjavanja na Lozicah, zanimala jih je razlika med Sopotnikom in Prostoferjem, povprašali so po ureditvi nevarnih in neosvetljenih cestnih odsekov v Vrhpolju, zanimala pa jih je tudi situacija z izgradnjo avtobusnega postajališča v Dupljah. Svetniki so tudi pohvalili napredek pri več projektih, ki se bližajo koncu izvedbe. V nadaljevanju je Goran Troha Žvokelj, višji svetovalec za finančne zadeve in proračun, predstavil jesenski rebalans. Z rebalansom se ni odprlo novih postavk, zmanjšala se je količina predvidenih prihodkov (davek na nepremičnine, koncesijska dajatev od prirejanja iger na srečo, turistična taksa, okoljska dajatev, prihodki iz projekta VISFRIM ter iz razpisa Fundacije za šport), povečali so se odhodki (prenova objekta Glavni trg 1, geodetske storitve, javna razsvetljava, podporni zid na Gradišču, asfaltacija na Lozicah, popravilo občinskih cest), na drugi strani pa so se odhodki zmanjšali s tem, da se je določene projekte premaknilo v naslednje leto (igrišče pred osnovno šolo, VISFRIM, plato ob nekdanjem Brlogu, most na Slap, učna pot ob reki Vipavi ter pozidava v Mančah). Sledila je razprava, kjer je svetnike zanimalo, zakaj se rebalans sprejema po skrajšanem postopku in tako niso mogoči amandmaji. Predlagali so, da se sredstva, ki so bila namenjena za kulturne prireditve v KS prerazporedi, vendar je direktor občinske uprave obrazložil, da je z odlokom določeno, da morajo biti sredstva namenjena izključno za prireditve. Vsi odbori so rebalans obravnavali in soglašali, da je odlok primeren za obravnavo, od 16 prisotnih svetnikov jih je 12 rebalans potrdilo. Sledile so tri točke dnevnega reda, kjer so obravnavali odvzem statusa javnega dobrega na Slapu (pozidano dvorišče), prodajo petih neprofitnih stanovanj v Ajdovščini ter prodajo gozdnega zemljišča v k.o. Štjak. V zadnji točki dnevnega reda je bil občinski svet seznanjen z idejno zasnovo primarnega cevovoda za namakanje Zgornje Vipavske doline, poročal je višji svetovalec za infrastrukturo Benjamin Nučič. K izdelavi idejne zasnove sta pristopili tako Občina Vipava kot Občina Ajdovščina, s katero se predvideva izgradnja primarnega voda v dolžini 26 km. Za črpanje vode iz zadrževalnika Vogršček bo potrebno zagotavljati 2,37 MW moči. Akumulirana voda bi morala zadoščati za ha obdelovalnih površin, koristi pa se samo tretjina. Vrednost celotne investicije je ocenjena na več kot 30 milijonov evrov, samo vzdrževanje za obdobje 30 let pa polovico tega zneska. Dogovorjeno je bilo, da se dokonča idejna zasnova, v katero morajo pravilno umestiti odjemno mesto. Rešitev namakanja iz Vogrščka je deležna več pomislekov: velika poraba elektrike, visoka cena vode, vprašljiva konkurenčnost, neizkoriščenost naravnih lokalnih danosti, hkrati pa mora 2/3 lastnikov zemljišč soglašati z namakanjem. Po drugi strani pa bi z rešitvijo spodbujali samooskrbo, zmanjšali bi vpliv na podnebne spremembe, z nekaj sreče pa bi izgradnjo namakalnega sistema sofinancirali z državnimi in evropskimi sredstvi. Projekti Park Lanthieri je v zaključni fazi, preostala je le še izvedba določenih detajlov, splošno čiščenje, umik mehanizacije, priklop javne razsvetljave, zaključek mostovža ter postavitev urbane opreme. V tednu dni pričakujemo izvedbo pešpoti v ekoquartzu na način, kot je na vojaškem stadionu. Zasadili so 400 metrov žive meje ter 16 lip na zahodnem delu parka. Ob glavni osi so vzpostavili linijo nizkih svetilk, ki dopolnjujejo cestno razsvetljavo, ki določa rob parka. V kolikor bo vreme na strani izvajalca, bodo dela zaključili do sredine novembra. Glavnina del pri prenovi Goriške ceste trenutno poteka pri Nakupovalnem centru Fama, kjer postavljajo pločnike na obeh straneh cestišča, ki bo v prihodnjih dneh v dolžini okrog 350 metrov tudi na novo asfaltirano. Dela na objektu Glavni trg 1 so začasno ustavljena. Pri rušitvah stropov ter notranjih zidov so ugotovili, da so obstoječi konstrukcijski elementi slabi in neprimerni za nadaljevanje po prvotnem načrtu. Dodatne sonde so pokazale, da objekt, kot nemalo starejših objektov v Vipavi, nima temeljev. Sprejeli so odločitev, da je za zagotovitev ustrezne protipotresne varnosti potrebno najti novo konstrukcijsko rešitev za celoten objekt, jo sprojektirati ter gradnjo nadaljevati, ko bo dokumentacija pripravljena. Poslovilni objekt je tako rekoč zaključen, na novem parkirišču pred objektom pa izvajajo še zadnja hortikulturna dela ter pri- 3

4 OBČINA klop javne razsvetljave. Do parkirišča bo vodil tudi nov pločnik, ki bo povezal oba vhoda na pokopališče. V Podragi poteka asfaltacija poti na Hribov klanc, ob Domu krajanov na Lozicah je končana rekonstrukcija vozišča, s katerim so pridobili več parkirnih mest, v Dupljah zaključujejo razširitev lokalne ceste v središču vasi s kamnitim zidom in nišo za bodoče avtobusno postajališče, nadaljujejo pa z deli preplastitve ceste R2-444/0344 Razdrto Podnanos 2. in 3. etapa. Po novem aneksu bi moral izvajalec del Kolektor CPG d.o.o. s preplastitvijo zaključiti do 20. januarja Luka Lango Duplje Parkirišče pri poslovilnem objektu Park Lanthieri 4 Cesta Razdrto Podnanos

5 OBVESTILA Obvestilo Zaradi prenove objekta na Glavnem trgu 1 je trenutno izključen bankomat Nove KBM, ki bo skladno s projektom premaknjen na drugo mesto na trgu. Obvestilo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava (NUSZ) Finančni urad RS je v tednu od do vsem zavezancem, lastnikom nepremičnega premoženja, poslal odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vipava. V zvezi s tem smo na Občino Vipava prejeli kar nekaj klicev in pisnih poizvedb posameznikov tudi glede odmere nadomestila za pozidana stavbna zemljišča (npr. stanovanja, hiše ipd.), predvsem tistih, katerih odločbe vsebujejo obveznost plačila višjega nadomestila oziroma drugačne podatke o njihovih nepremičnine kot odločbe, izdane v preteklih letih. Glavni razlog za navedena odstopanja je uporaba javnih, uradnih podatkov o statusu in lastnostih nepremičnin, ki jih vodi v svojih evidencah Geodetska uprava RS. Z novim Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava, ki je bil sprejet v mesecu decembru 2019, je v 13. členu namreč določeno, da se za določitev osnove in stopnje nadomestila ter njegovega izračuna primarno uporabljajo podatki iz uradnih evidenc, pri čemer se površino objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča določi skladno s podatki iz uradnih nepremičninskih evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava RS. Navedeno pomeni, da je občina pri odmeri nadomestila NUSZ uporabila veljavne katastrske podatke, kot jih izkazuje navedena uradna evidenca. Skladno z danim poukom v izdani odločbi FURS lahko vsi zavezanci, ki se z odmero NUSZ ne strinjate, vložite pritožbo zoper izdano odločbo. Kljub temu pa vas v zvezi s tem obveščamo, da je potrebno urediti podatke o vaših nepremičninah, v kolikor menite, da niso pravilni oziroma se z njimi ne strinjate, v samih katastrskih evidencah neposredno pri Geodetski upravi RS. Martin Čibej, direktor Občinske uprave Obvestila Civilne zaščite Ob ponovni razglasitvi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 in z njim povezane bolezni Covid-19 se je tudi v Občini Vipava ponovno aktiviral Občinski štab Civilne zaščite, ki skrbno spremlja stanje v občini in temu primerno izvaja preventivne in druge potrebne ukrepe. Žal se število aktivnih okužb povečuje tudi v naši občini, te niso koncentrirane na posamezna žarišča, ampak so razpršene po celotnem območju občine, zato obstaja možnost prenosa. Za preprečitev širjenja koronavirusa lahko naredimo zelo veliko sami s preprostimi in dokazano učinkovitimi ukrepi, kot so kašljanje in kihanje v rokav, redno umivanje in razkuževanje rok, izogibanje zaprtim prostorom, kjer se nahaja večje število ljudi, redno zračenje prostorov, nošenje zaščitne maske v vseh zaprtih javnih prostorih, javnem prometu in na odprtih javnih krajih (ulice, trgi, ceste in pločniki ), še posebej pa takrat, ko ne moremo ohranjati medsebojne razdalje najmanj 1,5 metra. Dosledno moramo spoštovati, čeprav se včasih z njimi osebno ne strinjamo, vladne odloke in sicer: odlok o prepovedi zbiranja več kot 6 ljudi, razen v primeru, ko gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva, odlok o prepovedi gibanja ljudi na prostem med 21. in 6. uro, razen za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, prihod in odhod na delo ter izvajanje nujnih delovnih nalog, dostop in nudenje storitev za nujne primere, opravljanje storitev dostave hrane ali zdravil in potovanja oseb v tranzitu skozi državo ter odlok o prepovedi prehajanja med občnimi, razen za utemeljene razloge. Če bomo preventivne ukrepe upoštevali in jih izvajali, bomo lahko virus premagali prej. Hvala vsem, ki se preventivnih ukrepov držite, saj s tem ščitite sebe in druge. Civilna zaščita Pomembne telefonske številke in povezave za pomoč in informacije na območju Vipave Civilna zaščita Občine Vipava Dežurna številka E-pošta civilna.zascita@vipava.si Zdravstveni dom Ajdovščina Tel spletna stran Na spletni strani našli vse pomembne informacije o naročanju na preglede, o 5

6 OBVESTILA, IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI cepljenju proti gripi, o ravnanju ob morebitni okužbi s koronavirusom Za vse informacije, povezane s cepljenjem proti gripi, pokličite na , med delavniki od 7. do 15. ure. Rdeči križ Ajdovščina Dežurna številka s pomočjo prostovoljcev nudijo pomoč pri nakupovanju in drugih storitvah za obolele in tiste, ki so v karanteni. Karitas Vipavske dekanije dežurna številka izvajajo razvoz hrane obolelim, nemočnim, starejšim, nudijo tudi ostale vrste pomoči. Prva socialna pomoč Center za socialno delo Severna Primorska, enota Ajdovščina Tel , (enota Šturje) in (redne in izredne denarne socialne pomoči) e-pošta gpcsd.ajdov@gov.si Psihološka podpora Zdravstveni dom Ajdovščina Za pogovor s psihologom lahko oseba v stiski pokliče: Dan Ura Telefon Ponedeljek 8:00-10: Torek 12:00-14: Lovska družina Brje-Erzelj Sreda 12:00-14: Četrtek 8:00-10: Petek 12:00-14: Nevladna humanitarna organizacija Ozara Slovenija Tel (ponedeljek - petek med 8. in 15. uro) ali e-naslova: lidija.pregelj@ ozara.org Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik Tel (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike Tel (vsak dan med 12. in 20. uro). Seznam gostincev, pri katerih lahko hrano osebno prevzamete ali pa vam malice in kosila dostavijo na želen naslov Ponudnik Naročila Osebni prevzem Dostava Faladur DA DA 5+ Pizzerija Zmaj DA NE Picerija Fontana DA DA Pizzerija Na placu Vipava DA DA 10+ Okrepč. Pri Nives DA DA BAR-BERA DA DA 4+ Bistro Luft DA DA 5+ Picerija Pri Kobalu Vrhpolje Gostilna Podfarovž DA po uri petek, sobota po dogovoru Informacije o koronavirusu in sprejetih ukrepih Nacionalni inštitut za javno zdravje spletna stran Vlada RS Spletna stran Vlade RS, z aktualnimi informacijami in navodili v zvezi s koronavirusom: -cov-2 Klicni center za informacije o novem koronavirusu brezplačna telefonska številka namenjena je za pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi s koronavirusom; na vprašanja odgovarjajo študentje višjih letnikov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom ustreznih strokovnjakov. Policija Za nasvet policije v času koronavirusa pokličite na telefonsko številko ali pišete na e-naslov info.koronavirus@policija.si Na Erzelju v Stari šoli ima svoj sedež tudi Lovska družina Brje-Erzelj, ki upravlja z loviščem Brje-Erzelj, območje obsega 3850 ha lovnih površin. Člani Lovske družine so pred kratkim izvolili novega predsednika Rajka Troha iz Velikih Žabelj. Dosedanji predsednik Martin Jejčič je prevzel vlogo gospodarja. Naloge gospodarja so zlasti skrb za izvajanje letnega načrta gospodarjenja z loviščem, vodenje in nadzor odstrela, organizacija in spremljanje delovnih akcij v lovišču, kot je na primer vzdrževanje pašnih površin, krmnih njiv, čiščenje lovskih stez, kaluž in podobno. Naloge so zapisane v letnem načrtu lovišča, ki ga določi Zavod za gozdove. Lovci opravljajo svoje poslanstvo prostovoljno, čeprav izvajajo pomembno nalogo 6 pri regulaciji številčnosti divjadi. S svojo dejavnostjo bistveno prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi, ki je predpogoj za zdravo okolje. Lovska dejavnost vsekakor zahteva veliko usklajevanja med različnimi uporabniki prostora. Martin poudarja, da imajo vzpostavljeno zgledno sodelovanje z lastniki zemljišč, prav tako pa tudi s predstavniki občin Ajdovščina in Vipava in, seveda, tudi s Krajevno skupnostjo Erzelj. Ob predstavitvi lovskega vsakdanjika Martin takoj izpostavi dva problema celotne Primorske. To je prisotnost šakala in številčnost divjih prašičev. Znano je, da se vse od leta 2008 število in prostorska razširjenost šakalov tudi v Sloveniji zelo povečuje. K nam se šakali razširjajo po dveh selitvenih poteh, Navadni jelen (Cervus elaphus), avtor fotografije Oton Naglost

7 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI iz hrvaške Posavine in Podravine ter iz Dalmacije oziroma iz Furlanije Julijske Jesen na Gočah Tudi našo šolo je obiskala jesen. Učenci podaljšanega bivanja smo jo prosili, naj ostane v naši telovadnici in res je sedaj tam. Njeno krilo je pisanih jesenskih barv. Okoli nje je veliko jesensko obarvanih listov, ki smo jih ustvarjali v podaljšanem bivanju. Na hodniku je jablana, polna jabolk izpod naših spretnih prstov. Tudi domov smo odnesli nekaj jesenskega. Iz das mase smo izdelali krožnike, na katerih je odtisnjen list vinske trte. Krožnike smo pobarvali in odnesli domov, kjer nam bodo polepšali mizo. Martin Jejčič, gospodar LD Brje-Erzelj krajine. Šakal predstavlja grožnjo za srnjad, saj več kot polovica srnjadi ostane brez mladičev, ker so mladiči srnjadi glavna šakalova hrana. Divji prašiči povzročajo škodo predvsem na kraških travnikih, zaidejo pa tudi na erzeljsko območje. Lovci opažajo tudi vse večjo prisotnost jelenjadi v Vipavski dolini, kar je posledica sprememb v okolju, zlasti večje gozdnatosti. Lovske družine si prizadevajo zvišati odstrel, da bi omilili škodo številnim lastnikom zemljišč. S 1. oktobrom so se začeli jesensko zimski pogoni, kar z drugimi besedami pomeni večjo prisotnost zelene bratovščine v našem naravnem okolju. Žal pa bodo družabni dogodki, ki običajno sledijo skupnemu lovu, zaradi covid situacije vsaj za nekaj časa odpovedani oziroma prestavljeni na boljše čase. Tatjana Rener Oddelek podaljšanega bivanja z učiteljico Polono Fajdiga Na Gočah rožnati oktober malo drugače Tudi na Gočah smo želeli obeležiti rožnati oktober mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk z delavnico, ki bi jo vodila patronažna sestra Rosana Harej. Ker žal trenutne razmere to onemogočajo, smo uporabili drug način komuniciranja in ozaveščanja. V sodelovanju z Združenjem Europa Dona je Rosana Harej pripravila prispevek in priskrbela zgibanke, menstrualne koledarčke in roza pentlje simbol rožnatega oktobra. Omenjeno gradivo je v teh dneh prejelo vsako gospodinjstvo na Gočah. Zloženka ima zgovoren naslov: Zaupajte svojim rokam za zdravje dojk. V ospredje je postavljeno redno mesečno samopregledovanje dojk, ki je izrednega pomena za zgodnje odkrivanje raka in uspešno ter manj agresivno zdravljenje z manj posledicami. Poleg omenjenega je zelo pomembno tudi to, da se odzovemo na vabila državnih presejalnih programov. Dotik svojega telesa, ki pove največ, naj postane del vašega življenja. Ne smemo pozabiti na skrb za svoje zdravje. Anja Godnič 7

8 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Bučne ustvarjalnice tudi v goških domovih KS Goče je v želji, da bi sokrajanom popestrila»krompirjeve«počitnice in spodbudila ustvarjanje, vse družine z otroki in kreativne posameznike povabila k izrezovanju buč. V četrtek pozno popoldne so lahko vsi, ki so želeli, pred OŠ Goče prevzeli buče in jih odnesli na svoje domove. Takrat je dobila domišljija prosto pot z oblikovanjem zasnove, izrezovanjem, dolbenjem in risanjem. V soboto so ustvarjalci svoje izdelke postavili pred svoje domove. Buče vseh oblik in velikosti so se razprostirale po policah, stopnicah in bližnji okolici domov, zvečer pa so zažarele v toplih oranžnih barvah jeseni. Posebno veselje so vzbudile nagrade, ki so jih prejeli vsi sodelujoči. Ustvarjalnice so več kot uspele in požele navdušenje, zato ni vprašanje, ali jih bomo pripravili tudi prihodnje leto. Zlato priznanje za lipov med z Goč Anja Godnič Za Janeza Žorža z Goč bi lahko rekli, da je ljubiteljski čebelar. Čebelarjenje ga je navdušilo pred petimi leti, ko se je preizkusil z dvema panjema, naslednje leto je imel že tri, danes pa skrbi za štirinajst panjev. Čebelnjak je postavil v zavetni legi v okolici Goč, čebele pa pelje na pašo tudi drugam, da ujamejo sezono od začetka do konca. Ponosen je na svoj hobi, pri katerem mu pomaga tudi žena Tatjana - posebej pri točenju medu. V sredini oktobra je dobil potrditev za svoje kakovostno delo, saj je za lipov med prejel zlato priznanje Obalnega čebelarskega društva. Čestitamo! Priznanje vinarstvu Povh Anja Godnič Glede na to, da je bila zaradi epidemije koronavirusa odpovedana tradicionalna podelitev vinskih priznanj Vino Slovenija Gornja Radgona na sejmu Agra, so prejemnike najvišjih priznanj obiskali kar na domovih. Med najvišjimi dobitniki priznaj je tudi družina Povh z Goč. Priznanje in čestitke je na domu prevzel mladi vinar Miha. Vinarstvo Povh je prejelo zlato medaljo za merlot in tako je njihov merlot postal tudi prvak Vipavske turistične ceste za leto Poleg tega so dobili še eno zlato priznanje za sivi pinot in dve srebrni za zelen in chardonnay. Družina Povh obljublja, da se bo še naprej trudila za kakovost. Čestitkam se pridružujemo tudi krajani Goč. Anja Godnič 8

9 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI, IZ ŠOLSKIH KLOPI Ljubiteljski oljkarji tudi na Gočah Na enem od vipavskih gričev ležijo Goče, ki jih zaznamujejo predvsem terasasti vinogradi, a tu dobro uspevajo tudi oljke. Imamo kar nekaj ljubiteljskih oljkarjev, ki pridelajo» zeleno zlato«za lastno uporabo. Podobno kot pri vinski trti je tudi za oljčnike potrebno izbrati dobro lego s primerno podlago. Domači oljkarji pravijo, da je letos pridelek povprečen plodovi so bili poškodovani zaradi oljčne muhe in nekateri pobrani kakšen teden ali dva prezgodaj, ko bi lahko še dozorevali. Vsekakor smo na Gočah zadovoljni, da se to drevo, ki ima bogato simboliko ter pomembno mesto v zdravilstvu in kulinariki, uveljavlja tudi pri nas. Anja Godnič Zahvala Zdravstvenemu domu Ajdovščina Krajevna skupnosti Goče se iskreno zahvaljuje ZD Ajdovščina in sicer direktorju Egonu Stoparju, glavni medicinski sestri Meliti Kerkoč ter ekipi nujne medicinske pomoči. S svojo hitro odzivnostjo in čutom za sočloveka so nam nudili vso pomoč in podporo, da so lahko vsi krajani Goč, ki so želeli, posebej najranljivejši, prejeli cepivo proti gripi kar v domačem kraju. Hvala, da na tej poti niso sami. Svet KS Goče in krajani Goč Teden otroka 2020 V okviru Tedna otroka, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije in je letos potekal od 5. do 11. oktobra, so se na naši šoli zvrstile različne aktivnosti. Letošnje geslo tedna otroka Odgovor je pogovor nas je spodbudilo k pogovarjanju o najrazličnejših temah. Kulturni dan V svetu pravljic Ta poseben teden se je že začel s posebnim dnem, saj 5. oktobra obeležujemo svetovni dan učiteljev. Zato smo ta teden izvedli različne aktivnosti znotraj projekta Učenec učitelj. Po predhodni pripravi in uskladitvi z učiteljem so se učenci lahko preizkusili v vlogi učitelja. Letos žal nismo smeli prehajati med oddelki, so pa zato učenci lahko poučevali svoje sošolce. Na šoli v Vrhpolju so učenci 5. razreda svoje sošolce učili zaokroževanja števil na stotice, tisočice in desettisočice, četrtošolci pa so pri uri naravoslovja predavali o življenju volkov ter o izumrlih dinozavrih. Po končanem delu so povedali, da je biti učitelj težka naloga, saj moraš znati razlagati tako, da te vsi učenci, v tem primeru sošolci, razumejo. Drugošolci, tretješolci in četrtošolci so v Vipavi izvedli kulturni dan V svetu pravljic. Letošnji Teden otroka se povezuje tudi s TOM telefonom, ki letos praznuje 30. obletnico delovanja. Učenci 6. razreda so medse sprejeli predstavnika ZPM Ajdovščina, ki sta jim predstavila delovanje telefona, predvsem pa to, kdaj se otroci in mladostniki lahko obrnejo po pomoč. Pomembno sporočilo, ki ga želijo predati otrokom in mladostnikom, je, da je v stiski ali dvomu najboljši odgovor pogovor. Trudili se bomo, da nas bo letošnja poslanica Tedna otroka spremljala skozi celo šolsko leto. Iz šolskih klopi jo bomo poskusili prenesti v svet in dokazati, da je res najboljši odgovor pogovor. V okviru Tedna otroka, Nacionalnega meseca skupnega branja in akcije Beremo skupaj smo drugošolci, tretješolci in četrtošolci OŠ Draga Bajca v Vipavi pripravili kulturni dan V svetu pravljic. Medse smo povabili Klavdijo Štrancar, upokojeno učiteljico, ki med šolarje še vedno prenaša veselje do branja in širi bralno kulturo. Na zanimiv način nas je ob branju, pripovedovanju, slikah in ob kvizu popeljala v nova doživetja. Poslušali in pogovarjali smo se med seboj in odkrivali poseben pravljični svet. Drugošolci in tretješolci so v pravljici Kralj z umazanimi nogami odkrili tudi skrivnost nastanka prvih čevljev, četrtošolci pa so ob pravljici Violinist potovali v svet glasbe. Svoje občutke, videnja, pravljično domišljijo in spoznanja so učenci izrazili pisno in likovno ter ponovno dokazali svojo ustvarjalnost. Tokrat so šolske ure kar prehitro minile, toda čakajo nas še mnoge neznane pravljice, da jih odkrijemo. Gospe Klavdiji se zahvaljujemo za skupno pravljično potovanje. In že smo radovedni, kakšno pravljico nam bo pripravila za naslednjič, saj nam je obljubila, da nas še kdaj obišče. Učenci 2., 3., in 4. razreda z učiteljicami 9

10 IZ ŠOLSKIH KLOPI Kolesarski izpit le kdaj ga bomo opravili? Lansko šolsko leto nam jo je zagodla korona, zato v petem razredu nismo mogli v celoti opraviti kolesarskega izpita. Leta sestoji iz teoretičnega dela, ki preveri predvsem naše poznavanje cestnih pravil, ter praktičnega dela, kjer moramo učenci svoje spretnosti dokazati najprej na poligonu, nato pa še na cesti. Teorija nam je že vsem dobro poznana, saj smo jo lahko že v preteklem letu vadili prek spletne učilnice, kjer je veliko različnih vprašanj. Poseben izziv pa je tako za nas učence kot tudi za učitelje predstavljal preizkus spretnosti na kolesu, ki smo ga opravili v petek, Lep sončen dan smo izkoristili za pregled koles in urjenje na spretnostnem poligonu. Učitelj Mitja je vsem učencem pregledal kolesa. Tistim, ki so imeli tehnično brezhibna kolesa, je podelil nalepko varno kolo. Ostali bodo manjše pomanjkljivosti popravili, da se bodo lahko varno zapeljali na cesto. Učitelja športa, ki sta pri kolesarskem izpitu sodelovala prvič, saj ga navadno izpeljejo učiteljice petih razredov, sta postavila ovire za spretnostni poligon. Za vadbo ni bilo prav veliko časa, vendar smo na spodnjem igrišču pred šolo preizkusili dodatne ovire za urjenje posameznih elementov, ki so nekaterim učencem povzročali težave. In smo se uspešno zapeljali čez drn in strn, levo in desno, samo naprej. Zbrali sva nekaj vtisov udeležencev:»ko sem zagledala poligon, me je bilo zelo strah, a potem smo najprej šli na preverjanje koles in sem se nekoliko sprostila.«viktoria»ker sem malo zamudila k pouku, sem se počutila zelo grozno, saj sem mislila, da smo že začeli s poligonom. Nalepke varno kolo žal nisem dobila.«lisa»ko sem prišla v šolo, me je bilo zelo sram in strah, ker imam čudno kolo. A ko sem uspešno prestala pregled varnosti kolesa, sem se počutila bolje.«mia Mega nagrada na likovnem MEGA natečaju»zelo sem bila živčna, ker nisem vedela, kje je garaža za shranjevanje koles in nisem najboljša v kolesarjenju. Veselim se dne, ko bom imela kolesarski izpit.«jona»ta dan se mi je zdel zelo zanimiv, saj sem lahko preizkušal tudi druga kolesa.«miha»pri kolesarskem poligonu sem sodelovala prvič, zato mi je bil ta dan zelo zanimiv in poučen.«učiteljica Petra Žal pouk zdaj ponovno poteka na daljavo in kolesarski izpit je tako na pavzi. Se bomo pa učenci potrudili in kakšno vajo iz spretnosti na kolesu opravili v domačem okolju. Pravijo, da se počasi daleč pride. Upamo, da bo to veljalo tudi za naš kolesarski izpit. Katja Čehovin in Monika Kete, 6. b V lanskem šolskem letu so učenci šestih razredov pod mentorstvom učiteljic Tee Furlan in Žive Čuk sodelovali na likovnem MEGA natečaju, ki ga organizacijsko in strokovno vodita Mestna knjižnica Ljubljana in Pionirska knjižnica center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije ter Mestnim muzejem Ljubljana. MEGA natečaj je potekal že šestič, tema natečaja je bila knjižna ilustracija. Udeleženci so lahko ilustrirali katero koli besedilo (pesem, zgodbo, pravljico, novico, izjavo, poljudnoznanstveni članek ). Na natečaj je tokrat prispelo le 84 izdelkov, kar predstavlja majhen del običajne bere. Šolsko leto 2019/2020 si bomo zagotovo zapomnili po tem, da so bile šole 10

11 IZ ŠOLSKIH KLOPI del leta zaprte. Kljub temu je prispelo nekaj lepih izdelkov, zato se je komisija odločila, da podeli pet nagrad, isto temo natečaja pa ponovi tudi v šolskem letu 2020/2021. Komisijo so letos sestavljali: Nina Vošnjak, Mestni muzej Ljubljana, Kristina Picco, Mestna knjižnica Ljubljana in Ivan Mitrevski, ilustrator in stripovski avtor. Pogled od doma na spletne učilnice in zoom konference Zaradi pandemije naša življenja spreminjajo mnogi ukrepi in omejitve. Eden izmed tistih, ki so najbolj spremenili dinamiko naših življenj, je zagotovo zaprtje šol. Ta ima velik vpliv tako na otroke in najstnike, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo, kot tudi na njihove starše. Mnenja šolarjev o pouku na daljavo so mešana. Po eni strani občutimo pomanjkanje družbe svojih vrstnikov, saj se z njimi največkrat srečujemo prav v šoli ali z njo povezanimi aktivnostmi. Tu so mnenja, kot marsikje drugje, razdeljena. Nekateri bi bili raje v šoli, kjer se lahko družimo s svojimi prijatelji, drugi pa bi raje imeli pouk na daljavo, saj se tako lažje učijo. Drug vidik je pa seveda učenje in pridobljeno znanje. Koliko se dejansko naučimo in koliko si naučeno zapomnimo, se bo videlo šele pri ocenjevanju snovi, ki smo se jo, oziroma se jo bomo, učili na daljavo. Gotovo je razlika, Naši učenci so pripravili ilustracije različnih ljudskih pravljic. V veselje in čast nam je, da je med nagrajenci omenjenega natečaja tudi Sebastjan Jermol. Ilustriral je romunsko pravljico Koza in trije kozlički. Ivan Mitrevski je v obrazložitvi zapisal, da»gre za serijo ilustracij, ki upodabljajo celotno pripoved. S svojo temeljitostjo nas je Sebastjan pridobil na svojo stran, z ali je razlaga podana v živo ali na načine, ki jih sedaj uporabljajo učitelji. Ti uporabljajo različne načine, priljubljenost teh je odvisna od vsakega posameznega učenca. Nekateri imajo raje, da je snov razložena na dolgo, spet drugi, da je strnjena. Razlikujejo se tudi mnenja o interaktivnih vajah v primerjavi z zapisom v zvezek. Ko sem, še v prvem valu, prvič izvedela, da bomo doma, je bilo rečeno, da bo ta karantena trajala samo 14 dni. Imela sem mešane občutke. Resnica je bila popolnoma drugačna. Takratni deveti razred je osnovno šolo končal na drugačen način. Ali je bil ta boljši ali slabši, težko ocenim, saj sem bila takrat v osmem razredu. Letos septembra smo šli v šolo v upanju, da bomo v njej zdržali celo šolsko leto brez vmesne karantene. A to se ni izšlo, saj se je stanje hitro poslabšalo in pred skoraj tremi tedni smo ponovno začeli s poukom na daljavo. natančnostjo pa nas je popolnoma prepričal. Vidi se, da je zgodbo natančno prebral ilustrator je najprej predvsem dober bralec saj je upodobil mnoge detajle iz zgodbe.«sebastjan si je prislužil knjižno darilo (Golmanka in morje), družinsko vstopnico Mestnega muzeja Ljubljana in bombažno vrečko MKL. Iskrene čestitke! En teden smo se šolali doma in potem so nastopile vsakoletne enotedenske jesenske počitnice. Te so potem tudi podaljšali še za en teden in nas tako pustili doma, ampak brez šolskega dela. V normalnih pogojih bi to bilo super, ker pa zaradi ukrepov ne smemo iti nikamor in se ne smemo družiti, to ni bilo tako zabavno. Seveda so te počitnice ponudile več časa za pripravo na pričakovano podaljšanje dela na daljavo. Prav kmalu bomo videli, kako gladko bo potekalo tokrat (v prvem tednu spletne učilnice niso delovale). Upajmo, da bo vse potekalo kar najbolje in s čim manj tehničnimi težavami. Ljudje smo različni in takšna so tudi naša mnenja glede pouka na daljavo, a upam si trditi, da si vsi želimo, da se stanje izboljša in se šole znova odprejo. Jesenske počitnice so za nami, tokrat za teden daljše kot v preteklih letih Šolski novinarji Kaja Simonič, 9. a Poletne priprave na novo šolsko leto so bile tudi epidemiološko obarvane. Na podlagi pretekle izkušnje dela na daljavo in epidemiološke slike v Republiki Sloveniji smo vedeli, da nas pouk na daljavo verjetno čaka tudi v tem šolskem letu. A ne tako hitro. Pristojno ministrstvo je takrat predstavilo različne modele, po katerih bi se lahko odvijalo vzgojno-izobraževalno delo med šolskim letom. V novo šolsko leto smo vstopili v skladu z modelom B. Posamezni modeli so bili zastavljeni tako, da se bodo v primeru okužbe najprej šolali na daljavo posamezni oddelki, v primeru povečanega števila okužb na šoli pa verjetno kar vsi učenci šole. Okužbe z novim virusom so se sicer pojavile tudi v občini Vipava, vendar nobena okužba ni bistveno vplivala na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Šola je ob doslednem upoštevanju vseh higienskih ukrepov delovala v polni zasedbi vse do odločitve o tem, da se za učence predmetne stopnje šolanje po vsej državi za en teden preseli na svetovni splet. Učenci od 6. do 9. razreda so s šolanjem na daljavo začeli Po zaključku tega tedna so sledile počitnice in vsakodnevno spremljanje epidemiološke slike v Republiki Sloveniji. Številke so bile tako visoke, da pouka v šoli za vse učence v tednu po počitnicah ni bilo pričakovati. A ministrstvo se je odločilo za podaljšanje počitnic za en teden. Počitnic se navadno ne nadomešča. Ali bo tako tudi v tem šolskem letu, je še preuranjeno sklepati. Morali bomo počakati na odločitev gospe ministrice. V upanju na odločitev, da se bo po zaključku podaljška počitnic šolanje vsaj za najmlajše učence nadaljevalo v šoli, smo nestrpno čakali četrtek. Takrat namreč zaseda vlada in sprejema za nas šolnike in učence trenutno zelo pomembne odločitve. Verjeti moramo, da je odločitev o šolanju na daljavo za vse učence prava odločitev. Rdeča nit priprav na novo šolsko leto je bil pouk na daljavo. Šola se je najprej morala tehnično usposobiti. Že v prvem valu smo veliko IKT opreme posodili učiteljem, nekaj pa tudi učencem. A bilo jo je premalo. V skladu s finančnimi zmožnostmi smo kupili opremo za izvajanja pouka na daljavo. Tudi v drugem valu smo vso opremo, ki jo imamo na voljo, posodili tako učencem kot tudi učiteljem. Zagotovo pa bi za kakovostno izvajanje pouka na daljavo spletne kamere, slušalke in računalnike potrebovali še nekateri učenci naše šole. Veliko časa smo namenili tudi izobraževanju kolektiva. Učitelji so se izobraževali veliko tudi sami. V tednu, ko so učenci imeli podaljšane počitnice, smo se zaposleni na šoli intenzivno pripravljali na 11

12 IZ ŠOLSKIH KLOPI morebitno nadaljevanje pouka na daljavo. Izobraževanje smo imeli razporejeno na tri dni, potekalo pa je na videokonferenčnem sistemu ZOOM. V petek, , se je cela šola intenzivno pripravljala na ponovni zagon pouka na daljavo. Šola je veliko časa in energije ter nekaj finančnih sredstev namenila za morebitni pouk na daljavo. Glede na to, kaj nas čaka v prihajajočih dneh, vem, da so bili naši cilji o pripravah na pouk na daljavo zastavljeni pravilno. Gradivo za delo na daljavo bodo učitelji vstavljali v spletne učilnice, za videokonference bomo uporabljali videokonferenčni sistem ZOOM. Za pomoč pri rokovanju s spletnimi učilnicami in videokonferenčnim sistemom ZOOM so na spletni strani šole objavljeni video vodniki. Poučevanje na daljavo je izziv ne samo za šolo, ampak tudi za družine. Verjetno vsaj pri mlajših učencih brez pomoči staršev ne bo šlo. V želji, da se učilnice čim prej napolnijo z otroškim vrvežem, vas prav lepo pozdravljamo. Ostanite zdravi. Mojca Pev, ravnateljica Gimnazijke ŠGV tudi letos izjemno uspešne na tekmovanju iz latinščine! Dijaki gimnazije ŠGV na državnem tekmovanju iz latinščine vsako leto dosegajo visoka mesta. Tudi letošnje leto ni bilo nič drugače, saj sta dijakinji Žana Žgavc in Lara Malik prejeli zlati priznanji, Katarina Krečič srebrno in Kaja Zagožen bronasto. Vsem iskreno čestitamo! Zaradi spremenjenih razmer je tekmovanje, ki je bilo sicer predvideno za marec 2019, izjemoma potekalo 23. septembra. Novost je bila tudi to, da so tekmovanje dijaki letos odpisali kar na matičnih šolah, medtem ko so prejšnja leta potekala na posamezni gostujoči šoli. Državno tekmovanje že tradicionalno organizira Društvo za antične in humanistične študije, udeležujejo pa se ga dijaki 3. letnikov gimnazij, na katerih se izvaja klasični program. Skupno je bilo podeljenih pet zlatih priznanj, od tega so prva tri mesta zasedli dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, 4. in 5. pa si z enakim številom Prostovoljstvo na daljavo zgoraj levo Kaja Zagožen, zgoraj desno Katarina Krečič, spodaj levo Žana Žgavc, spodaj desno Lara Malik. VENI - VIDI - VICI je eden izmed najbolj znamenitih izrekov Julija Cezarja. Ko je v pičlih treh dneh zatrl vstajo pontskega kralja Farnaka, so ga senatorji vprašali, kako mu je to uspelo. Cezar je samozavestno odvrnil: Prišel sem, videl... in zmagal! točk delita naši dijakinji. Škofijska gimnazija Vipava s svojo udeležbo na tekmovanju vsako leto znova dokazuje, da ima odlične dijake, ki se kljub zmanjšanemu obsegu ur latinščine v znanju lahko kosajo z dijaki, ki ta predmet obiskujejo vsa štiri leta šolanja. Letošnjim dobitnicam priznanj gre še posebna pohvala, saj so tudi v času šolanja na daljavo, ki nedvomno terja večjo disciplino in organiziranost pri samostojnem delu, ohranjale visoko raven znanja latinščine! Skratka: summa cum laude mentorica Polonca Zupančič Škofijska gimnazija Vipava že vrsto let sodeluje v projektu»postani moj prijatelj«, v katerem je dijakom na voljo možnost prostovoljskega dela v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS. Lansko leto sem prostovoljstvo začela po»klasični«poti, kar pomeni, da sem vsak teden prihajala v CIRIUS in obiskovala dekle mojih let na vozičku. Ob sončnih dneh sva se sprehajali po dvorišču, ko pa je nastopilo hladnejše vreme, sva risali, barvali pobarvanke, ustvarjali in pisali voščilnice ter pri vsem tem neumorno klepetali. Letos so razmere žal takšne, da prostovoljstva v taki obliki ne moremo izvajati. Ponujena nam je bila alternativa, in sicer 12

13 IZ ŠOLSKIH KLOPI prostovoljstvo na daljavo. Ideja je, da si z mladino iz CIRIUSA dopisujemo bodisi Priznanji društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije Glasilo Studenček iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava je na 32. srečanju specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, ki je potekalo v Portorožu, tudi letos prejelo priznanje za najbolj kakovostno otroško in mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje republike Slovenije. Glasilo Studenček je delo otrok in mladostnikov posebnega programa vzgoje in izobraževanja in programa OŠ z nižjim izobrazbenim standardom, ki so pod budnim očesom učiteljev in mentorjev celo šolsko leto skrbno načrtovali ter pripravljali vsebine glasila. Oblikovali so glasilo, ki je vsebinsko in likovno raznoliko. Iz glasila v celoti veje otroška ustvarjalnost. Predstavljeni spisi in zgodbice nas popeljejo skozi različne dogodke, posebne priložnosti in praznike. Preberemo lahko besedila, ki so natipkana ter rokopise učencev, vsi prispevki pa so likovno obogateni. Risbe in ilustracije izžarevajo igrivost, saj so polne barv, oblik in podob. Naj se simbolika imena glasila še naprej prenaša v naše delo naj nove in nove ideje, misli, doživetja privrejo na dan, se zlivajo na papir in bogatijo delo in predanost učencev ter celotnega Centra. Naj se tok ustvarjalnih idej ne ustavi, ampak naj žubori in razveseljuje še naprej. To pa ni bilo edino priznanje, ki je prišlo na naslov CIRIUS Vipava. Dan prostovoljstva 2016 po klasični poti s pismi bodisi po elektronski poti s pomočjo socialnih omrežij Najvišje priznanje v republiki Sloveniji, priznanje Antona Skale, ki ga podeljuje Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, je za uspešno dolgoletno delo ter za izjemne prispevke k razvoju prakse in teorije na področju specialne in rehabilitacijske pedagogike prejela Andreja Č. Gantar. Vsi zaposleni se strinjamo z obrazložitvijo in ji iskreno čestitamo.»andreja Č. Gantar je družbeno kritična osebnost plemenitega značaja in prodornega duha. Prav zato je svojo poklicno pot posvetila delu z ranljivimi skupinami, najbolj pa pedagoškemu delu z otroki s posebnimi potrebami. Pedagoška znanja je skozi leta dopolnjevala s poznavanjem raznolikih oblik izobraževanja, ki so rezultirala znanstvena spoznanja širokega spektra področij: od specialno pedagoških, psiholoških, socioloških do poznavanja sodobnih terapevtskih pristopov, spoznanj s področja nevrologije, medicine in drugih. in videoklicev ter s tem ohranjamo stike in jim z majhnimi pozornostmi krajšamo čas. Sama sem za začetek izbrala pismo, v katerem sem dekle seznanila s potekom prostovoljstva in jo vprašala, kaj se je spremenilo od zadnjič, ko sva se pogovarjali. Ves čas pisanja so me prevevali spomini na čas, ko taka oblika še ni bila potrebna, in upanje, da bo tega kmalu konec. Za prostovoljstvo na daljavo sem se odločila predvsem zaradi prijateljske vezi, ki sva jo z dekletom stkali, obenem pa sem prepričana, da bo to zanimiva izkušnja, ki je ne bom pozabila. Jerneja Trošt Znanja je uspešno povezovala z lastno aktivno izkušnjo iz dela, kar je njeno strokovnost dvignilo na zavidljivo višino in je v praksi prepoznano kot odlično in uspešno delo. V svoji plemenitosti je pridobljena znanja razdajala in delila med sodelavce ter jih na ta način spodbujala in strokovno podpirala. Andreja Č. Gantar je ženska, ki ima odgovoren odnos do stroke in do otrok s posebnimi potrebami. Z veliko tankočutnostjo je tekom let prepoznavala njihove potrebe in njihov družbeni položaj ter se z zavzetostjo, resnostjo in argumenti trudila za njihovo dobrobit. Njena radoživost, ustvarjalnost, nesebičnost in življenjska usmerjenost pa se je na njeni poklicni poti izrazila skozi ljubezen do narave in do umetnosti, predvsem ljubezni do knjig, gledališča, glasbe, filma. Prav s tem delom njenega poklicnega delovanja je pustila v CIRIUS Vipava nepozaben in izrazit odtis kot vodja najrazličnejših odmevnih prireditev, za katere je prevzela organizacijo vodenja, bila je avtorica idejnih zasnov, kreatorka veznih besedil in mentorica učencem.«ivica Petrič 13

14 IZ ŠOLSKIH KLOPI Krompirjeve počitnice malo drugače na programu Popoldan na cesti Letos so bile počitnice res nekaj posebnega. Poleg rednih enotedenskih počitnic smo imeli še en teden dodatnih. Otroci so bili nad to odločitvijo navdušeni. In tako smo se na programu Popoldan na cesti odločili, da otrokom omogočimo aktivno popoldne. Petindvajset otrok se nam je pridružilo pri raznih aktivnostih. In kaj smo počeli? Na začetku smo se malce pogovorili in spoznali, nato pa smo imeli različne delavnice. Od ustvarjalnih delavnic, filmskega popoldneva, ko smo se pogovarjali o hvaležnosti in pomoči drug drugemu, se preizkusili v znanju pri kvizu in reševanju ugank, imeli kuharsko delavnico ta je bila najbolj slastna, se razgibavali, poslušali zgodbico o miški, ki je bila zelo jezna, 14 se učili danščino in italijanščino, spoznali smo bobne in jih imeli priložnost tudi slišati in še marsikaj zanimivega. Otroci so redno in z veseljem obiskovali naše aktivnosti, tako da smo se odločili, da bomo s tem nadaljevali. Sicer pa program Popoldan na cesti deluje na daljavo. Poleg popoldanskih aktivnosti prek videa izvajamo tudi učno pomoč na daljavo, pogovor z otroki in starši prek telefona tako za uporabnike programa kot tudi vse ostale, ki se trenutno soočajo z različnimi stiskami in težavami. Pomoč izvajamo prek celotne Škofije Koper od Tolmina do Ankarana. Če kdo potrebuje pogovor, lahko pokliče tudi na telefonsko številko Ponovno pa vabimo tudi mlade, da se pridružijo ostalim otrokom pri pisanju dnevnika. To je zelo dobra priložnost, da svoje stiske, svoja občutja zapišemo. Kasneje bomo videli, da se da premagati še tako veliko težavo. Poleg rednega dela smo ponovno pričeli z akcijo Človek ne živi samo od kruha, kjer pišemo pisma ljudem, ki so zaradi trenutne krize v stiski. V pomladanskem času smo prejeli prek 320 pisem, risbic, ki smo jih posredovali v domove za starejše in varstveno delovne centre. Tudi tokrat bo tako, le da širimo krog prejemnikov tudi na bolnišnice, zavode, v sodelovanju s Centri Karitas tudi na vse posameznike, ki so se znašli v različnih stiskah zaradi koronavirusne bolezni. Spisek prejemnikov je žal dolg, tako da res potrebujemo odziv vseh vas, da se pridružite temu projektu. Vabljeni otroci, mladi, starejši, skratka kdor koli, ki bi rad napisal kaj lepega vsem, ki nas sedaj najbolj potrebujejo. Zavedamo se, da je človek socialno, duhovno in duševno bitje, ki si želi stika z drugimi, toplo besedo, sočutje, zato verjemite, da nam bodo hvaležni za vsako napisano misel ali ribico. Svoja pisma, risbe pošljite na elektronski naslov pnc.karitas@gmail.com. Mi pa bomo poskrbeli, da bo vaše sporočilo prišlo v prave roke.

15 POGLED V PRETEKLOST Josip Kostanjevic b 110. obletnici rojstva Letošnjega 12. novembra je poteklo sto let od Rapalske pogodbe med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo. S to pogodbo so bile tretjina slovenskega ozemlja, Istra in del Dalmacije dodeljene Italiji. Zato se je na teh ozemljih začelo nasilno fašistično potujčevanje naših krajev, ki se je vsako leto bolj stopnjevalo. Ta težki čas fašizma na Primorskem je med drugimi ljudmi močno občutil tudi krajan Vipave Josip Kostanjevic, rojen , ki pa za časa svojega življenja o tem ni veliko govoril. Zato se ga bomo s tem zapisom spomnili v letu, v katerem obeležujemo 110. Obletnici njegovega rojstva. Josip Kostanjevic na kolesu na sedanji Goriški cesti v Vipavi Pokojni je bil sin Andreja Kostanjevica iz Vipave in matere Frančiške, roj. Ukmar iz Koprive, po domače Mežnarjeve. Oče je imel v posesti dva hektarja zemlje. V štali so redili par repov živine in v hlevu enega prašička. Stanovali so v Vipavi blizu šolske stavbe v sedanji ulici Milana Bajca št. 2. Oče mu je umrl, ko je bil star 11 let. Po očetovi smrti je družina zašla v dolgove in so bili primorani prodati nekaj zemljišča. Pokojni Josip, ki smo ga vsi poznali pod imenom Pepe, je živel z materjo in sestro. Šolo je zaključil s trinajstim letom starosti in z odličnim uspehom končal četrti razred II. oddelka osnovne šole v Vipavi. Po končani šoli je ostal doma na malem posestvu, hodil po dninah, da so njegova mati, sestra in on v revščini preživeli. V prostem času je veliko bral vse, kar mu je prišlo v roke. Sodeloval je tudi v takratnem izobraževalnem društvu, ki je imelo dramski, pevski in telovadni odsek. Že od malih nog je spremljal dogodke doma in po svetu in kmalu začel čebelariti. Leta 1927 so italijanski fašisti razpustili vsa slovenska društva in ukinili vse slovenske časopise, ki so izhajali v Trstu in Gorici. Ko ni bilo več nobenega slovenskega časopisa ali organizacije, so se takrat mladinci v Vipavi zbirali po hišah, prepevali slovenske narodne pesmi in naskrivaj brali slovenske knjige in redke časopise, ki jih je kdo prinesel iz tujine. Simpatizirali so tudi z organizacijo Tigr (Trst, Istra, Gorica, Reka). V teh društvih je deloval tudi pokojni Josip Kostanjevic. Z željo, da bi se naučil in da bi morda sčasoma prišel do kakšnega poklica, je v letih obiskoval več tečajev, ki so jih prirejale takratne oblasti, seveda v italijanskem jeziku. Tako je tri zime obiskoval večerni kmetijski tečaj, dve zimi pa tečaj italijanskega jezika. Josipova mati Frančiška Kostanjevic leta 1952 na prehodu čez cesto v ulici Milana Bajca v Vipavi. Na fasadi hiše št. 1 v isti ulici je viden napis Živela republika Jugoslavija. Josip Kostanjevic v Arezzu leta 1942, kot pripadnik posebnih bataljonov. Kot sin edinec ovdovele matere je bil po takratnih zakonih oproščen vojaške službe. Namesto tega je opravil dva predvojaška tečaja. Prišel pa je večer 11. decembra 1932, ko so karabinjerji in kvesturini obkolili njihovo hišo ter ponoči izvedli strogo hišno preiskavo. Dva dni pozneje je bil aretiran in doživel mučenje in zasliševanje najprej v Vipavi, nato so ga odpeljali v goriške zapore, kjer je spoznal mnoge napredne Slovence. Med njimi so bili Jože Srebrnič iz Solkana, ki se je malo prej vrnil z otoka Lipari, kjer je prebil šest let v zaporu; poleg tega še Dreščak in Poberaj iz Solkana, Bavčar iz Sela, nekateri tovariši iz Tolmina in mnogi drugi. Srebrnič jih je vedno bodril in jim vlival pogum in nove moči. Trdil je, da se bliža čas, ko bo fašizem strt in bo delavski razred prišel do svojih pravic. Dne 13. februarja 1933 so fante odpeljali v Gorico na prefekturo pred komisijo za konfinacijo. Srebrnič je dobil ponovno pet let konfinacije, Josip Kostanjevic je dobil dve leti, ostali pa od enega do štirih let. V njegovi obtožnici je bilo rečeno, da je»nevaren element politični ureditvi države.«v mesecu marcu istega leta so ga odpeljali v zapor v Benetke, po treh tednih pa je bil že v konfinaciji v Južni Italiji v Lungru. Peljali so ga v posebnem vagonu imenovanem»celullare«(marica), kjer je bil ves čas vklenjen in pod nadzorstvom karabinjerjev. V manjšem kraju Lungro, provinca Cosenza v Kalabriji, je bil deset dni, nato so ga odpeljali v Rim, kjer je v samotni celici v»regina Coeli«prebil 40 dni in kjer so ga zasliševali vsak dan po 8 ur. Ker mu niso mogli dokazati, kar so ga dolžile oblasti, so ga odpeljali nazaj v Kalabrijo v kraj Lungro. Tam je kot politični izgnanec preživel dve leti. Pisma domačih je prejemal prek občine, nadzorovali so ga karabinjerji. In prav tu se mu je zgodila ljubezen, ko se je poročil z Lauro Aiello, ki je prebivala v istem kraju. Leta 1934 se je z ženo Lauro vrnil iz konfinacije domov v Vipavo in bil pod stalnim nadzorom italijanske policije, večkrat aretiran in zaprt po dan ali dva. Zaposlitve ni mogel nikjer dobiti, delal je doma na majhni kmetiji, ukvarjal se je s čebelarstvom, včasih je šel h kakemu kmetu na dnino in z 15

16 POGLED V PRETEKLOST veliko težavo preživljal sebe, ženo in štiri otroke. Meseca marca 1942 so ga osumili sodelovanja s partizani in ga septembra istega leta odpeljali v»battaglione speciale«(posebni bataljon) v mesto Arezzo v Toskani, kjer je bilo približno 1200 Slovencev in Hrvatov. Iz tega časa se je na njegovem domu ohranila dopisnica z dne , v kateri sporoča mami Francki, da mu ni treba pošiljati nobenega denarja, naj ga porabijo raje za njegove otroke. Februarja leta 1943 so naše fante in može italijanske oblasti odpeljale na Sicilijo, kjer so jih zajeli Angleži in jih odpeljali v francosko severno Afriko. Tu so nekaj mesecev tavali po raznih taboriščih v Tuniziji in v Alžiru. Zaposlili so jih kot delavce pri zavezniških vojaških enotah, kjer je Josip zbolel in ležal tri mesece v bolnici v Alžiru. Tudi od tu se je pisno javil sestri Ani in potožil, da že dolgo ni dobil od doma nobene pošte, sam pa je domov pisal vsak teden. Skrbelo ga je, kako je doma in kako je z otroki. Omenil je, da so morda napisali napačno njegov naslov, ki ga je še enkrat napisal s tiskanimi črkami in sicer:»prigioniere di guerra na/t soldato Kostanjevic Giuseppe 99, General hospital Algiers Algeria«. Z bolniško ladjo so ga prepeljali v južno Italijo, na kateri so bili pretežno Angleži in Američani in se tam zdravil še šest mesecev. Decembra leta 1944 je bil dodeljen delavski četi pri 5. ameriški armadi, kjer so prevažali varnostni vojaški material in opravljali razna dela tik za fronto visoko v hribih med mestoma Firence in Bologno ( Passo della Futa). Končno je junija leta 1945 prišel domov in takoj začel aktivno delati za masovno organizacijo SIAU (Slovensko italijanska antifašistična unija). Jeseni 1945 leta je bil izvoljen v Krajevni NOO Vipava, Krajevni ljudski odbor in v Občinski ljudski odbor 16 Vipava kot predsednik le- teh. Šlo je za honorarno zaposlitev. V prostem času se je ukvarjal s čebelarstvom in veliko je bral. Bil je med ustanovitelji čebelarske organizacije na Primorskem ter v društvu prejel priznanje Antona Janše II. stopnje. Od leta 1957 dalje pa je bil redno zaposlen kot referent za premoženjsko pravne zadeve in vodja evidence splošnega ljudskega premoženja pri Občinskem ljudskem odboru Vipava. Od leta 1959 pa je opravljal isto delo pri Občini Ajdovščina vse do upokojitve leta Ob tem je bil še član številnih društev in organizacij in vnet čebelar ter je deloval na mnogih področjih. Ljudem je rad svetoval v uradnih zadevah. K njemu so se obračali z raznimi prošnjami, nasveti in pritožbami. Bil je tudi vnet pritrkovalec vipavskih zvonov, posebno še v našem zvoniku sv. Štefana v Vipavi. Njegov dom v Vipavi je bila pisarna, odprta ves dan. Službeno je veliko ur prebil v Ajdovščini na Katastru, Zemljiški knjigi in na sodišču. Več let je bil predsednik poravnalnega sveta v Vipavi, sodnik porotnik pri Okrajnem sodišču v Gorici, član komisije za zbiranje zgodovinskega materiala, pisal je govore za različne priložnosti, z občinskim pooblastilom je sklepal zakonske zveze v Vipavi, vodil vremensko postajo v Vipavi in še marsikaj. Leta 1953 mu je umrla žena Laura, kar je bil hud udarec za vso družino. Po osmih letih vdovstva se je odločil za drugi zakon in se poročil z Nado Ružić z Reke, hčerko prvega hrvaškega bana v Zagrebu dr. Viktorja Ružića in matere Ivane Brlić Mažuranić, hrvaške pisateljice, ki so ji pravili hrvaški Andersen. Žena Nada je možu Josipu veliko pomagala v njegovi»domači«pisarni, Vipavci pa jo poznamo kot dolgoletno in zvesto sodelavko Vipavskega glasa. Vipava je leta 1953 gostila v Lanthierijevem dvorcu, takratnem Domu JLA, maršala Tita, Kardelja in druge člane spremstva, ko je bil predsednik takratne občine Vipava Josip Kostanjevic. Dopisnica, ki jo je Josip pisal svoji mami Frančiški iz Arezza v Vipavo. V tem zakonu se jima je rodil sin Gregor, ki je razveseljeval očeta in mater z marljivostjo, delavnostjo in odličnim uspehom v osnovni šoli v Vipavi in v gimnaziji v Ajdovščini. Žal pa je družina doživela hud udarec, ko so sina Gregorja, starega 19 let, mrtvega pripeljali v krsti v Vipavo iz Beograda, kjer je služil vojaški rok v jugoslovanski vojski, kar v tistih časih ni bil edini primer. Kljub številnim težkim časom v življenju je Josip ohranil vesel značaj in večkrat uporabljal hudomušne izreke. Tako jih nekateri še danes znamo povedati, kot je na primer:»če hočeš biti srečen eno uro, se moraš napiti, če hočeš biti srečen en dan, se moraš poročiti, če pa želiš biti srečen celo življenje, prični čebelariti!«ali pa:»uspehi se bleščijo na soncu, neuspehe krije zemlja!«in še»v vsakem žitu raste plevel!«na pokojnega»pepeta«imam tudi sama kar nekaj spominov. K meni je prihajal v strojepisnico na gospodarskem odseku občine Ajdovščina z listinami in koncepti ter mi narekoval besedila raznih odločb. Kasneje mi je nekega dne ob srečanju v Vipavi na tiho šepnil:»veš, Magda, zdaj grem v Ljubljano na pogreb Ljube Prenner«! O Ljubi Prenner nisem do takrat ničesar vedela. Pozneje mi je o njenem življenju marsikaj povedal in razumela sem ga, zakaj mi je vest, da gre na njen pogreb, tako šepnil. Dr. Ljuba Prenner je bila pisateljica in odvetnica, ki je takrat blestela v sodniških dvoranah in po vojni branila politične zapornike nove oblasti. Ob številnih funkcijah in delovnih mestih, ki jih je pokojni Josip opravljal v zelo težkih časih pred, med drugo svetovno vojno in po njej, je ostal vedno zelo ljudski, preprost in domač ter dostopen vsem, ki so ga potrebovali. Njegovo življenjsko pot lahko gledamo kot zgodovino Primorske v dvajsetem stoletju v eni osebi. Josip Kostanjevic je umrl v bolnici v Šempetru pri Gorici. Magda Rodman

17 POGLED V PRETEKLOST Naša teta Milka iz Vipave Na našo teto Milko mislim vsak dan, ker imam njeno kuhinjsko omaro, gredenco, kakor rečemo na Gorenjskem. Imam tudi tri mize in štiri kuhinjske stole, dva salonska stola in črno debelo jopico, ki ji jo je spletla moja mama. Štirideset let je stara. Volno sem prinesla iz Londona. Takrat se je bolj malo dobilo pri nas. Kuhinjsko pohištvo je naredil njen bratranec, mizar Ule iz Grahovega ob Cerkniškem jezeru. Tam so Uletovi pred 1. svetovno vojno imeli gostilno in trgovino. Vse je pogorelo med 2. svetovno vojno. Priimek pa so menda podedovali od francoskih vojakov. Čisto mogoče. Teta Milka je bila sestra Danijele, moje babice. Bila sta še dva brata, še ena sestra. Vem samo, da so bili vsi še doma, ko so jim umrli starši, in čez noč so se menda pojavili neki tuji ljudje, ki so si prilastili gostilno in trgovino. Rekli so, da je bila trgovina zadolžena. Močno dvomim. Milka je bila najstarejša. Danijelo je iz gostilne izvabil Alojz Batič, moj ded, ko se je peš vračal z ruske fronte proti Ozeljanu na Vipavskem. Ustavil se je spotoma v Grahovem. Menda brez ficka. Danijela mu je postregla - kako naj rečem - najbrž z vsem, kar je imela. Poročila sta se. Bil je zidar. Bila je stara Jugoslavija. Šel je delat v Beograd, pa v Gorico, končali so v Kranju. Brat Lojze je šel za fotografskega vajenca v Zagreb in je tam ostal. Hinko, najmlajši, je šel nekam na kmete, še premajhen za delo. Teta Milka je vse življenje skrbela zanj kot mama. Menda ga je le s težkim srcem pustila pri dobrih ljudeh. Moj ded je zidal tudi v Kranju. Tako je Hinko prišel v Kranj, v bližino sestre Danijele. Bil je dober stric njenim otrokom, moji mami, njenim trem bratom. Še jaz sem hodila tja kot otrok, na Primskovo. Še hodim k njegovemu sinu Hinkotu. In Hinko je tudi bratranec v Grahovem. Teta Milka je bila naša skupna stara teta. Imam sliko prababice in pradeda. Teta Milka je ti dve sliki imela nad posteljo. Teta Milka je bila izučena trgovka, šla je delat v Vipavo h trgovcu na vogalu. Za tiste čase je bila to verjetno velika trgovina. Prodajala je perilo, kuhinjske krpe, prte, tega se spomnim. Morda tudi blago na metre. Vse je bilo naloženo na police, tesno, vsaka reč v svoji vrečki. Bili so predalčki do stropa. In pult v obliki črke L, po celi dolžini in širini trgovine. In velika izložbena okna. Menda je bila teta Milka tako zelo predana trgovini, da se je lastniku prikupila, in menda je upala, da jo bo poročil, a nenadoma se je poročil z drugo. Ne vem, kdo je bil tisti trgovec, mogoče Italijan, menda je odšel nekam zavedno, a Milki je zapustil trgovino in hišo. Vse to mi je pravila že teta, potem še mama, a sem pozabila. Po koncu 2. svetovne vojne so teti Milki vzeli trgovino in dve stanovanji v hiši, očitno je bila v očeh liberatorjev (kakor jih je imenovala) veletrgovka! Nič ni pomagalo, da so bili v širši družini vsi partizani. Smela je ostati v najmanjšem stanovanju nad trgovino, smela je obdržati vrt in smela je delati v trgovini kot navadna trgovka. Dobila je majhno pokojnino in je skromno živela, tako skromno, da se mi je zdela kot Starsi tete Milke veverička. Spravila je vsak zamašek, vsako vrečko. Teta Milka je bila srčno predana trgovini! In vrtu! Delala je marmelado iz grozdja in gojila je krizanteme, velike, meter visoke, bele. Zdele so se mi kot velikanske kepe smetane. Vsak večer jih je pokrila z vrečkami iz celofana, da jih ni pomorila jutranja rosa. Ob vseh svetih jo je prišel iskat nečak iz Grahovega. Porezala je krizanteme in jih raznosila po grobovih. Ustavila se je tudi na Žalah, na grobu moje babice. Takrat je včasih spotoma obiskala mojo mamo, nečakinjo Vido, ki je živela blizu Kranja. Prinesla mi je grozdje v škatli za čevlje. Nisem bila ravno najljubša pranečakinja, ker sem bila nezakonska. Vedno mi je dala vedeti, da se ji smilim, vedno pa je bila prijazna. Ifigenija Zagoričnik Simonović Rodila se je 24. marca 1953 kot Eva Batič. Bila je nezakonski otrok, imela je težko otroštvo. V otroštvu očeta ni poznala, poiskala ga je šele, ko je odrasla. Ko se je njena mati poročila s pesnikom Francijem Zagoričnikom, jo je očim preimenoval v Ifigenijo Zagoričnik. Stanovala je v Kranju, nato pa odšla v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti študirala primerjalno književnost in slavistiko. Poročila se je z novinarjem Veseljkom Simonovićem. Leta 1978 se je preselila v London, kjer je 1985 diplomirala na Višji šoli za umetno obrt. Poleg oblikovanja keramike, nakita in slikanja na tekstil ves čas piše poezijo, v zadnjem času tudi v angleškem jeziku (Striking Root, London 1996). Zagoričnikova sodi med pomembne kulturne posrednike med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Od leta 2003 živi in ustvarja v Ljubljani. V letih je bila predsednica Slovenskega centra PEN. 17

18 POGLED V PRETEKLOST, TURIZEM Teta Milka se je pisala Trlikar. Bila je poročena, zelo kratek čas sicer. Zanosila je, otrok pa je ob porodu umrl. Morda še pred 2. svetovno vojno. Menda bi otrok lahko preživel, če bi dovolila carski rez, a je verjela v to, kar da Bog. To ji je menda mož tako zelo očital, da jo je zapustil. Bil je igralec iz Tržaškega gledališča. Prihajal je poredkoma, kadar so bili na turneji. Spomnim se je samo same, vedno same. Spomnim se njenega stanovanja, meščanskega pohištva v dnevni sobi, v shrambi pa je imela steklenice raznih zelišč, namočenih v žganje. In kozarce marmelad najrazličnejših barv. Kadar sem prišla k njej, mi je dala eno marmelado, vrečko čaja in robček. Imela je čudovito zbirko robčkov in rut. Z mamo sva šli nekajkrat k njej na obisk. Telefona nismo imeli. Dogovarjali smo se po pismih. To je bilo takrat pravo potovanje! Z avtobusom iz Kranja v Vipavo! In nikoli nisva prespali tam. Ostali sva uro, dve, šli na zadnji avtobus. Ko sem bila študentka, sem jo nekajkrat obiskala - premalokrat. Kasneje je mama podedovala avto pa jo je menda večkrat obiskala. A jaz sem bila takrat že v Londonu. Zadnjič sem jo videla verjetno leta Spomnim se je kot majhne, okrogle, dobrodušne starke. Umrla je, ko je bila stara skoraj 100 let. Tega je zdaj že več kot 30 let. Trgovino in stanovanje je zapustila trgovki, mlajši gospe, ker je lepo skrbela zanjo. Ta gospa je sicer morala enemu Milkinemu nečaku izplačati neko vsoto denarja, a trgovino je le prevzela in pred nekaj leti je bila še taka kot včasih. O teti Milki je gospa imela povedati same lepe reči. Menda je ob koncu življenja s palico udarila po tleh, da jo je gospa v trgovini slišala in je pritekla gor in ji ustregla v vsem, kar je želela. Menda je bila teta Milka zelo, zelo skromna, nezahtevna, do konca je skrbela za čistočo in red. Zaspala je, umrla med spanjem. Ko drugo jutro ni bilo nobenega trkanja s palico, je bilo gospe vse jasno. Vipava v objemu martinovih lučk Moji mami je teta Milka zapustila premičnine. Glede zapuščine se je oglasila še ena nečakinja, ki ji teta ni ničesar zapustila, ker je dala tik po 2. svetovni vojni na hitro prepisati eno stanovanje na svojo sestro, njeno mamo, da je preprečila nacionalizacijo cele hiše. Ta nečakinja je bila prepričana, da med premičnine ne spada bančna knjižica, ker denar ni v stanovanju. Petnajst let se je gnetla v čakalnicah sodišča, da bi si izborila knjižico z dvema pokojninama na računu. Ko je bila zadeva zaključena, je bilo stanovanje polno moljev. Vse je šlo v smeti. Rešila sem samo kuhinjsko pohištvo. V omari je sicer črv. Vem, ker je notri včasih kupček lesenega prahu. Lepo naključje pa je hotelo, da sem na nekem družinskem pogrebu srečala mizarja Uleta iz Grahovega. Pranečak tete Milke. Ugotovila sva, da je kuhinjsko pohištvo teti Milki naredil njegov ded. Zdaj pa on dela stole zame, da jih barvam. Tako je krog spet sklenjen. In teta Milka je pokopana v Grahovem, čisto blizu groba pesnika Balantiča. Moja mama pa je pokopana na Žalah, skupaj z mamo Danijelo, mojo babico, s sestro tete Milke. Teta Milka je vsako leto prinesla krizanteme tudi na Danijelin grob. Vsakega novembra pomislim na teto Milko in na njene bele krizanteme. Ifigenija Zagoričnik Simonović Po vipavskih ulicah so zasijale martinove lučke. Letošnje jesenske počitnice so bile za šolarje nadvse drugačne ter tudi nekoliko daljše, predvsem pa ustvarjalne. Čas so si krajšali z izdelovanjem martinovih lučk, ki jih je izdelovalo veliko pridnih rok. Sodelovali so tako Osnovna šola v Vipavi in Vrtec Vipava, Zavod za turizem TRG Vipava ter ostali navdušeni domačini. 18 Skupaj smo Vipavo nekoliko popestrili in ji kljub trenutnim razmeram vlili nekaj martinovega razpoloženja. Ko pade mrak, se sprehodite po Vipavi. Lučke v vsem njihovem sijaju lahko opazite na okenskih policah in v izložbah. Okrašene so s pestro paleto različnih barv, zanimivimi liki, upodobljene so celo živali in jesenski motivi. Ustvarjalnost res ne pozna meja. Med sprehodom po Vipavi in iskanjem vam najlepše lučke pa upoštevajte navodila in priporočila NIJZ. Navdušeni smo nad vašo odzivnostjo in ustvarjalnostjo. Vsem vam pa želimo veselo martinovanje v krogu družine. TIC Vipava VIPAVSKI GLAS Ustanovitelj in založnik: KS Vipava Uredniški odbor: Nataša Nardin odgovorna urednica, Luka Lango urednik rubrike Izza občinskih zidov, Barbara Repovš urednica rubrik o turizmu, Peter Skapin član. Grafično oblikovanje naslovnice: Benjamin Boben Fotografija na naslovnici: Natali Panič Nardin Grafična priprava: Prograf, Vipava Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica Naklada: 2100 izvodov Vipavski glas brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Občini Vipava. Kontakt: vipavski.glas@gmail.com

19 UTRINEK Zajčji grad Zajčji grad je manjši dvorec na vzhodnem koncu vasi Podnanos. Stoji ob cesti, ki vodi v Orehovico. Dvorec naj bi bil že v 15. stoletju pristava kartuzije Bistra, po razpustu samostana 1782 pa je postal lovska pristava senožeških gospodov Porcia. Okoli leta 1880 je dvorec posedovala družina Tavčar, na začetku 20. stoletja pa družina Zajec, po kateri je tudi dobil ime. Ta družina je objekt spremenila v gostilno in ob tej priložnosti na južni strani prizidala kraško kuhinjo. Cesta v Orehovico je dvorišče prepolovila in gospodarska poslopja z vrtom so ostala na drugi strani. Na severni strani je obzidano dvorišče, v katerega vodi z zahodne strani kamnit rustičen ločni portal s sklepnikom, na katerem je vklesana letnica Obraz jeseni - dotik minljivosti Jesen je kot ženska v zreli lepoti. Prihaja z mirnostjo in s toplino v očeh, s sadovi sončnih dobrot v naročju. Utrujeni roki ji počivata v mehkobi vetra, pozdravlja zapoznelo nabiralko medu na zmedeni roži, ki jo je ohladila jutranja rosa. Zadnjič hvaležno poljubi sonce, vedoč, da je čas vročih podvigov mimo. Svoj čar nosi neslišno, neizogibno se stara tja proti zimi. Sneg bo nežno zaprl vrata za njo. Vir: Umetnostna topografija Slovenije- Upravna enota Ajdovščina, ur. Helena Seražin, ZRC SAZU 2012 Fotografije Zajčjega gradu v Podnanosu nam je poslala Ida Semenič in priložila tudi nekaj svoje poezije. Fotografi, pozor! haiku čarobnost s pridihom skrivnosti zajčji grad PADLO LISTJE (rondelet) Padlo listje, v hladu zemlje zdaj počivaš. Padlo listje, včeraj si bilo še brstje. Danes tihi mir uživaš in s spomini čas prekrivaš, padlo listje. Na naslovnico smo tokrat umestili nagrajeno fotografijo Natali Panič Nardin. Natečaj za fotografijo za naslovnico naše revije pa teče dalje. Prepričani smo namreč, da je med nami veliko ljubiteljskih fotografov, ki radi zabeležite nepozabne trenutke iz svojega okolja, kar tudi pogosto objavite na družbenih omrežjih. Zdaj pa imate priložnost, da te fotografije pošljete tudi nam. Natečaj bo odprt do konca leta 2020, vsak mesec pa bomo v uredništvu izbrali fotografijo, ki jo bomo objavili na naslovnici in jo nagradili. Ob koncu leta pa bomo izbrali tudi najboljšo fotografijo leta in tudi to, seveda, nagradili. In kateri so kriteriji za fotografijo? Tema naj bo narava in kulturna dediščina v našem okolju. Fotografija mora biti v pokončnem formatu, pri kompoziciji upoštevajte vse grafične elemente, ki so del naslovnice, pri kakovosti fotografije morate zagotoviti profesionalne standarde (primerna ločljivost). Vaše fotografije pričakujemo na e-naslovu vipavski. glas@gmail.com vsakokrat do petega dneva v mesecu. Želimo vam veliko ustvarjalnosti in se veselimo sodelovanja z vami! Uredništvo Vipavskega glasa 19