Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Število objav: 4 Tisk: 4 Spremljane teme: Lions: 3 Jurij Šarman: 0 Leo klub: 1 Zbirka medijskih objav Lions, tedenska zbirka, za obdobje od do

2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Glavna tarča ukrepov bodo trgovci Zaporedna št. 1 Stran v zbirki: 4 Povzetek Medij; Doseg Delo; Stran: 4 Površina: 929 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor Marjeta Šoštarič, Jure Kosec Teme Lions...izdelkov. Poudarjajo, da so se lani spomladi med prvimi odzvali na pobudo resornega ministrstva in začeli presežke hrane v trgovinah donirati predvsem Lions klubom, ki so pokazali največ zanimanja in odgovornosti pri izvajanju projekta.»lokalni Lions klubi tako v številnih večjih Mercatorjevih trgovinah na... Tisk Naslov V ljubljanski Ljudski kuhinji obrok že za evro Zaporedna št. 2 Stran v zbirki: 7 Povzetek Medij; Doseg Večer; Stran: 4 Površina: 766 cm 2 Rubrika, Datum V žarišču; Avtor Špela Sadar Teme Lions...ulic stran, na Zaloški 42, pa s svojimi na zeleno prepleskanimi okenskimi okvirji vabi Ljudska kuhinja Zavoda pod strehco. Skupaj s Slovensko Karitas, Lions klubom Bled Golf, Rotarv Slovenija, Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in Rdečim Križem Slovenije so prenovili prostor, ki jim ga je v brezplačni najem... Tisk Naslov Janša, KPK in upravno sodišče: tudi Zalarjevi prstni odtisi Zaporedna št. 3 Stran v zbirki: 11 Povzetek Medij; Doseg Demokracija; Stran: 19 Rubrika, Datum Politika; Avtor Teme Vida Kocjan Lions Površina: cm 2...funkcionarja, ta pa potem ukrepa, ali pa organe pregona. KPK pa je po ugotovitvah sodišča v tem Jasna Šegan, predsednica upravnega sodišča in članica Lions kluba Ljubljana, seje ob boku Ljuba Jasniča, predsednika tega kluba, takole smejala, ko je obiskala Zorana Jankoviča, župana mestne občine Ljubljana. Predsednica... Tisk Naslov V vrtcu zbirali zamaške in rabljena oblačila, obutev in igrače Zaporedna št. 4 Stran v zbirki: 12 Povzetek Medij; Doseg Rogaške novice; Stran: 27 Površina: 290 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Andreja LipnikKrižan Teme Leo klub... m I I Predstavnica društva Sonček, Mateja Popit Prah, otrokom razlaga o njihovem delovanju. cfr II H i % fll 4 v m Eva Ogrizek (iz Leo Klub Rogaška), praktikantka Tjaša Kos in Anita Krumpak (iz Slatna stopimo skup). Starše, ki bi potrebovali rabljena oblačila, obutev, igrače za otroke ali... 2

3 Delo Stran: 4 Doseg: Površina: 929 cm 2 1 / 2 Glavna tarča ukrepov bodo trgovci Presežki živil Z uzakonjenimi donacijami za trgovce in podaljševanjem rokov uporabe do manjših količin zavržene hrane Ljubljana - Pri zmanjševanju EU ključno pri doseganju dolgoročnih in vseobsegajočih ciljev, ki! te.- Y Rimu pričakujejo; da bodo hrane, ki jo država proizvede na zelo velikih količin zavržene hrane imajo pomembno so najpomembnejši vlogo v prehranski rezultati programa po zgledu francoskega pakta trgovci. Njihov problematiki.»eu igra pomembno vlogo pri spodbujanju sodelosecih. vpliv na kmete, proizvajalce in potrošnike vanja vzdolž oskrbovalne verige, Slovenski model reševanja opazni v nekaj me- jim omogoča, da postanejo pomemben del rešitve problema, konodajni okvir dodatno ne ote- več kot 80 kilogramov hrane na zato mora poskrbeti, da njen za- V Sloveniji vsako leto zavržemo ki kaže kronično pomanjkanje žuje boljšega upravljanja presežne prebivalca, kar je sicer manj od ustrezne komunikacije med industrijo in potrošniki. pred kratkim zapisali predstav- a še vedno preveč. K zmanjšanju hrano,«so v posebnem poročilu povprečja v razvitejših državah EU, niki zgornjega doma britanskega teh zavržkovti lahko pripomogel parlamenta. Predlagali so, da EU tudi maja uveljavljeni pravilnik, po Jure Kosec za kategoriziranje živil uvede podobno hierarhijo, kot jo uporablja tudi po preteku zapisanega roka katerem je dovoljena poraba živil Marjeta šoštarič v primeru delitve odpadkov. Konč- uporabe»najmanj do«. Nič nenavadnega torej ni, da so trgovci postali glavna tarča ukrepov, s katerimi so v državah, kakršni sta Francija in Belgija, poskušali zmanjšati količino po nepotrebnem odvrženih živil. Pakt o preprečevanju presežkov hrane, ki ga je francoska vlada lani sklenila s predstavniki 25 vodilnih trgovskih verig, proizvajalcev in nevladnih organizacij, je bil prvi vseobsežen poskus vplivanja na vsakega od členov preskrbovalne verige. Dogovor med vlado in zasebnim sektorjem je eden od najpomembnejših ukrepov, s katerim hoče Francija do leta 2025 za polovico zmanjšati količino presežne hrane. Uzakonjene donacije Skupina 63 francoskih poslancev je konec prejšnjega meseca v parlamentarno razpravo poslala predlog zakona o obveznih donacijah presežnih živil. Francija bi lahko kmalu postala že druga država v EU, ki bi od velikih trgovskih centrov zahtevala, da vso hrano, ki je ne prodajo in ki ne ogroža zdravja ljudi, podarijo v humanitarne namene. Belgija je maja letos postala prva članica Unije, ki se je odločila za zakonsko ureditev področja, s čimer je trgovcem in proizvajalcem precej okrnila možnost izbire o tem, kaj storiti z živili, ki jih ne prodajo. Kljub pozitivnim socialnim učinkom, uzakonjanje obveznih donacij na ravni EU ne bi imelo večjih posledic na ekonomski in okoljski vidik problema, ki bi tako' ostal nerešen. V trgovskih centrih po podatkih evropske komisije nastane le nekaj več kot pet odstotkov presežne hrane. V Veliki Britaniji in na Nizozemskem zato menijo, da je sodelovanje med državami ni rezultat bi bil sistem, ki bi večjo pozornost namenil prerazdelitvi presežne hrane med ljudi bodisi s pomočjo prehranskih bank bodisi prek humanitarnih organizacij. Na Nizozemskem in v Britaniji največ nepotrebnih odpadkov nastane znotraj gospodinjstev. Izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov o vlogi odvečne hrane je ena ključnih prioritet nizozemske vlade, ki je maja, skupaj s Švedsko, predlagala uvedbo sprememb pri označevanju roka uporabnosti prehranskih izdelkov na ravni celotne EU. V Haagu so prepričani, da bi izboljšanje oznak, še posebno na živilih z dolgo dobo uporabnosti, pozitivno vplivalo na kupce in njihove preference. Politični problem Bolj kot se pomikamo proti jugu, bolj opazne postanejo razlike v ravnanju potrošnikov. V državah, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, je presežna hrana politični problem. Italija, ki od julija dalje predseduje svetu EU, bo vprašanju odpadkov namenila več pozornosti kot njene predhodnice - tudi zaradi izkušenj, ki jih je doživela v času gospodarske stagnacije. Ekonomski in socialni vidiki so tako pogosto v ospredju javnih razprav, ki poskušajo povezati proizvajalce in trgovce v sisteme medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Italijanska vlada je februarja napovedala vzpostavitev programa omejevanja presežkov hrane, pod okriljem katerega je združila 200 podjetji in organizacij, ki predstavljajo različne dele oskrbovalne verige, in jim naročila, naj primerjajo podatke in proučijo vzroke za nastanek vee kot šest milijonov ton presežne V skladu s tem pravilnikom imajo proizvajalci možnost, da živilom označijo trajnost kot datum uporabe ali kot datum minimalne trajnosti, kar je bistvena novost v sistemu označevanja. Do uveljavitve tega pravilnika namreč ni bilo dovoljeno trženje živil, ki imajo pretečen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti. V skupino tako označenih živil sodijo: testenine, riž, polenta, zdrob, olje, fižol, vložena oziroma konzervirana hrana, med in podobno. Trgovci imajo možnost, da taka živila prodajajo na posebnih policah ali pa jih podarijo (donirajo) socialno ogroženim. Po odzivih trgovcev sodeč, se ti ne odločajo za prodajo izdelkov z minimalno pretečenim rokom, po znižani ceni jih prodajajo na posebnih policah že tik pred iztekom zapisanega roka. V Mercatorju izdelke suhega programa (testenine, moke, 6lj3, vmfiifig ipd.) na dan izteka roka minimalne uporabne-;: sti v skladu z novo uredbo predaja zainteresiranim humanitarnim organizacijam. Humanitarne organizacije lahko te izdelke prevzemajo v njihovih večjih trgovinah, kjer predajajo tudi donacije svežih izdelkov. Poudarjajo, da so se lani spomladi med prvimi odzvali na pobudo resornega ministrstva in začeli presežke hrane v trgovinah donirati predvsem Lions klubom, ki so pokazali največ zanimanja in odgovornosti pri izvajanju projekta.»lokalni Lions klubi tako v številnih večjih Mercatorjevih trgovinah na dan prevzamejo presežke hrane. Gre za sveža živila, ki ostanejo na toploteki, v delikatesi, kruh in sladice, sadje in zelenjavo ter nekatera druga živila, ki se jim bliža iztek roka uporabnosti, na primer mleko in mlečni izdelki in podobno.«sreda 3

4 Delo Sreda Stran: 4 Doseg: Površina: 929 cm 2 2 / 2 Pravijo, da je njihov namen, da sveža živila prodajo sproti. Že več let izvajajo več ukrepov za zmanjšanje preostankov živil, saj jim kot dobremu gospodarju ni v interesu, da bi izdelke nabavljali in plačevali, nato pa bi jih morali zavreči. Izvajajo vrsto aktivnosti, ki po eni strani omogočijo, da imajo svežo ponudbo do zaprtja trgovine, po drugi pa z njimi zmanjšujemo količine ostankov hrane, ki naslednji dan ne smejo več biti v prodaji. Podobno politiko imajo tudi v Tušu, kjer izdelke s pretečenim rokom uporabe v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo zavržejo. Zbirajo jih ločeno in jih posredujejo pooblaščenemu zbiralcu, ki ima za svoje delo vsa ustrezna dovoljenja in certifikate.»ker pa se dobro zavedamo etičnih vidikov problematike presežkov hrane ter njihovega potenciala s humanitarnega vidika, smo v zadnjem letu v okviru zakonsko dovoljenih možnosti in ob naših osnovnih ukrepih še povečali sodelovanje pri različnih humanitarnih projektih in pobudah. Viške hrane iz naših izbranih trgovin po vsej Sloveniji dajemo za humanitarne namene različnim dobrodelnim organizacijam, ki pomagajo širokemu krogu prejemnikov.«v Rečem križu Slovenije in Slovenski Karitas, obeh največjih humanitarnih organizacijah pri nas, pravijo, da se z novim pravilnikom o podaljšani rabi določenih živil ni povečala preskrba njihovih centrov. Rdeči križ tudi ni razdeljeval hrane s pretečenim rokom trajanja. Pri razdeljevanju prehranskih izdelkov in druge materialne pomoči je osnovno vodilo organizacije spoštovanje dostojanstva prejemnikov pomoči, pravijo. Sicer pa da nekatera območna združenja sodelujejo ž večjiny trgovskimi centri, ki jim brezplačno donirajo presežke pripravljene hrane in te še isti dan razdelijo socialno ogroženim.'!^^hm^^^b^1s^hhhh ixihlji^^p%ivl i._^^-.i3 stb^'' v j^vti-jb^^^hmb^[bbk^bbw^es^tb^bbhm. ' «*ilssi '? WB^K^M&F?^ \\r*l. -js* " j^^^^^^^^^fr pir ' tj^^^ks. *& \_\_\ \ \ \ ki " 3H^t '.^^kk H^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^H^^^H^^^^^^^^r^t.. KE*"*3fi^ \ J^^H^^K..& {_& \s$f! 9_b& ssrakbbnnsrehsj^^hal^^^^^h^st^lfe '' ishe?. '. s \ M \ L iw'_tji ' VbjSS P_0 V SB \u ^*V^ ^v O. Evropska komisija od članic pričakuje, da bodo do konca dpsefetjd količine odpadnih mil zmanjšale za polov.co eoto Ur iti-». y 4

5 Večer Sobota Stran: 4 Doseg: Površina: 766 cm 2 1 / 3 Površina: 766 cm 2 V ljubljanski Ljudski kuhinji obrok že za evro direktor Zavoda pod strehco Zvonko Belič, nameravajo do septembra vzpostaviti sistem, ki bo prijaznejši do soci- Od Odprte kuhne za gurmane do Ljudske kuhinje, kjer nudijo kakovost za nizko ceno SPELA SADAR Tudi ta petek so se kot vsak ostali od marca do oktobra med 8. in 21. uro po Pogačarjevem trgu v Ljubljani mešale arome različnih svetovnih kuhinj. V Odprti kuhni namreč po različnih cenah (od 3,5 evra za sladico do 4 oziroma 5 evrov za porcijo glavne jedi) ponujajo od perzijske, tunizijske in egipčanske hrane do slovenske klasike, kot sta "šmorn" ali prazen krompir. Čeprav je bila ura še dokaj zgodnja, bilo je malo čez enajsto, je za postavljenimi mizami že sedelo lepo število ljudi, ki so uživali v raznovrstni ponudbi. Mlada sladokuska Julija nam je zaupala, da Odprto kuhno obišče skoraj vsak petek: "Najraje imam morsko hrano, vendar vedno preizkušam kaj novega." Cene se ji zdijo malce previsoke, "ampak očitno že mora biti tako," se nam nasmehne in se ponovno loti svojega obroka. Podobne pomisleke o ceni je imela tudi gospa Vita, čeprav priznava, da je hrana okusna. Njen mož Vito je ravnokar pojedel svojo egipčansko porcijo, ki je bila zelo dobra, meni pa, da je cena normalna. Podobno so menili tudi ostali jedci, ki so se navduševali nad pestro ponudbo. Nekaj ulic stran, na Zaloški 42, pa s svojimi na zeleno prepleskanimi okenskimi okvirji vabi Ljudska kuhinja Zavoda pod strehco. Skupaj s Slovensko Karitas, Lions klubom Bled Golf, Rotarv Slovenija, Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in Rdečim Križem Slovenije so prenovili prostor, ki jim ga je v brezplačni najem oddala Mestna občina Ljubljana. Kmalu obrok za 50 centov S partnerskim humanitarnim društvom Hrana za Življenje in gostinskim partnerjem Zavod S so v dobrem mesecu delovanja pripravili okoli 1300 obrokov. Dokler sistem ne bo v celoti zaživel, je cena obroka enaka za vse - med in 15. uro znaša 2,5 evra, med 15. uro in 16. uro pa lahko prinesete svojo posodo in za obrok, ki ga odnesete domov, plačate le evro. Vendar ne bo vedno tako. Kot nam je zaupal alno ogroženih. Pripravili so obrazce, s katerimi bodo ugotavljali upravičenost do subvencionirane prehrane. V sodelovanju s centrom za socialno delo, ki bo posamezniku podal mnenje o socialni ogroženosti, bo komisija zavoda "v skladu z razpoložljivimi kapacitetami iz prejetih vlog izbrala in dodelila to možnost tistim, ki so je najbolj potrebni," nam je razložil Belič. Nato bodo uporabniki dobili kartico, s katero bodo prejemali te obroke. Zanje bodo plačevali po 50 centov. Zavod pod strehco pa bo preko centra za socialno delo periodično preverjal ogroženost prejemnikov. Ob izboljšanju socialnega statusa bodo pravico do subvencioniranega obroka izgubili, saj bo pripadla nekomu, ki jo resnično potrebuje. Brez prostovoljcev in donatorjev ne bi šlo "Naš prvotni namen je zagotoviti tople obroke socialno ogroženim," je razložil Zvonko Belič. Kar pa brez prostovoljcev in donatorjev ne bi bilo možno. Že pri obnovi prostorov so bili prostovoljci neprecenljivi. Po Beličevih besedah jih je pomagalo kar 60; najmlajši je bil star 16, najstarejši pa 80 let. Cel mesec, kolikor časa Ljudska kuhinja že obratuje, je delalo 10 ključnih prostovoljcev. Dnevno v kuhinji in strežbi delujejo štirje, ki delu posvetijo 6 ur. Večina jih je brezposleni ali študentov, trije pa so k njim prišli po programu opravljanja družbenokoristnih del. Kot nam je povedal vodja Amos Jerebic, jim prostovoljcev res ne manjka, pomagajo jim vsi, od študentov do upokojencev. Sodelujejo pa tudi s šolami in fakultetami. Na Fakulteti za arhitekturo so naredili načrt požarne varnosti, na Fakulteti za računalništvo so jim pomagali pri postavitvi spletne strani, z gostinsko šolo pa imajo dogovor o opravljanju prakse njihovih dijakov. Hrano dobivajo iz več virov; pomembni so majhni zasebni donatorji. To so ljudje, "ki iz svojega vrta pripeljejo manjše količine sadje in zelenjave. To so manjše donacije, ki pa nam veliko pomenijo," je poudaril Jerebic. Imajo pa tudi večje donatorje, to so trgovine Lidl, Leclerc, Tuš in Mercator. Sestavine za osnovne obroke pa še vedno kupujejo. Pri tem jim je v veliko pomoč tudi Zavod S, saj jim je v uporabo ponudil svoje dobavitelje, pri katerih lahko hrano kupujejo po nižji ceni. Spodbuditi uporabo lokalno pridelanih živil Ljudje imajo do Ljudske kuhinje še vedno predsodke. In to čisto brez potrebe. Kot nam je zagotovila Darinka Pavlic Kamien, tiskovna predstavnica društva, ne strežejo hrane, ki je sestavljena iz slabih živil. "Trudimo se ohranjati kakovost, to je dobra, prvovrstna hrana," zagotavlja. Uroš Colja iz partnerskega društva Hrana za Življenje je dodal: "Želimo spodbuditi čim večjo uporabo lokalno pridelanih živil. Pripravljamo nabor jedi, ki so okusne, zdrave, hranljive in na rastlinski osnovi." Z njimi se očitno strinjajo tudi njihovi uporabniki. Na dan namreč pripravijo okoli 100 obrokov, od tega jih približno 30 prodajo za domov. In številka se še veča. Kosila pripravljajo tudi za otroke, ki pod okriljem Zveze prijateljev mladine letujejo v Ljubljani. Teh je okoli 60. Med njihovimi strankami pa so tudi upokojenci in družine. Sploh pri starejših je bil odziv zelo dober, pridobili so si celo redne stranke. Zaupali so nam, da jim najbolj teknejo jedi na žlico. Ko bo v bližnji prihodnosti sistem subvencionirane prehrane za socialno ogrožene zaživel, želijo streči kvalitetno hrano, da bi ljudje, ki pridejo sem na kosilo, plačali tržno ceno za obrok. "Z delom cene, ki jo običajno gostinci poberejo za dobiček, bomo financirali obroke socialno ogroženih," je načrt razložil Belič. Zavod pod strehco načrtuje tudi predavanja in delavnice o zdravi prehrani ter podobne aktivnosti. Namenjene bodo splošni javnosti, kar pomeni, da se jih bo lahko udeležil vsak. Za zdaj so s svojim stanjem in načinom delovanja zadovoljni, "ne bi pa se branili kakšnih finančnih donacij," nam je zaupal Belič. Njihov trud očitno ni zaman, saj je 60 otrok, ki pod okriljem Zveze prijateljev mladine počitnikuje v Ljubljani, kjer dnevno hodijo na kosilo hodijo v Ljudsko kuhinjo, svojo hvaležnost izkazalo na 5

6 Večer Sobota Stran: 4 Doseg: Površina: 766 cm 2 2 / 3 najlepši način. V zahvalo so otroci naredili velik kolaž in narisali nekaj risbic, ki bodo krasile stene prostorov Ljudske kuhinje. Prvoten namen Ljudske kuhinje je bil zagotoviti tople obroke socialno ogroženim V Odprti kuhni na Pogačarjevem trgu vonji svetovnih kuhinj za tiste z debelejšo denarnico 6

7 Večer Sobota Stran: 4 Doseg: Površina: 766 cm 2 3 / 3.. v Ljudski kuhinji pa obroki enake kakovosti od 1 do 2,5 evra. 7

8 Demokracija Četrtek Stran: 19 Doseg: Površina: cm 2 1 / 4 Janša, KPK in upravno sodišče: tudi Zalarjevi prstni odtisi Vida Kocjan, foto: fotomontaža, Polona Avanzo, arhiv Demokracije Upravno sodišče je v novem sojenju znova zavrnilo Janševo tožbo zoper sklepno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Pri odločanju sta sodelovali najmanj dve sodnici, katerih ravnanje je bilo v preteklosti močno sporno. Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo je vodil Zoran Klemenčič, 8. januarja 2013 izdala sporno poročilo, s katerim je obremenila predvsem Janeza Janšo, takratnega predsednika vlade in Slovenske demokratske stranke, se je Janez Janša na to poročilo pritožil. Janševo pritožbo zavrnili Upravno sodišče v Celju je Janševo pritožbo zoper sklepno poročilo protikorupcijske komijie zavrnilo. Janša se je pritožil še na vrhovno sodišče, to pa je sodbo upravnega sodišča razveljavilo in pritožbo vrnilo v vnovično odločanje ter s tem KPK in predvsem Goranu Klemenčiču prisolilo hudo pravno klofuto. Sodišče sodbo razveljavilo Vrhovno sodišče RS je nato v celoti razveljavilo prvo sodbo, s katero je upravno sodišče potrdilo sporno poročilo KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše z 8. januarja Sodbo so vrhovni sodniki razveljavili maja 2014, javnost pa je za to izvedela 11. junija. Na to se je sredi junija v pogovoru za Radio Ognjišče odzval tudi Janša in dejal, da sodba neposredno problematizira način, kako je KPK svoje ugotovitve sporočila javnosti. Dodal je, da je sodba»velika klofuta KPK in vsem tistim, ki so na podlagi tega sprejemali odločitve«.»posledice pa so nepopravljive. Zaradi tega sta padli dve vladi.«8

9 Demokracija Četrtek Stran: 19 Doseg: Površina: cm 2 2 / 4 Odločitev o spornem poročilu protikorupcijske komisije, ki jo je vodil Goran Klemenčič,je močno škodovalo ne samo Janezu Janši in njegovi družini, pač pa tudi Sloveniji in vsem državljanom, je danes v rokah ljudi, ki so povsem neverodostojni. Vrhovno sodišče RS je v celoti razveljavilo prvo sodbo, s katero je upravno sodišče potrdilo sporno poročilo KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše z 8. januarja Posledice poročila neznosne Spomnimo. KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča je v poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, objavljenem 8. januarja 2013, zapisala, da je pri Janezu Janši ugotovila kršitve protikorupcijske zakonodaje. Kot je znano, je KPK v poročilu zapisala, naj bi se bilo Janševo premoženje v obravnavanem času nesorazmerno povečalo za 210 tisoč evrov. Zaradi tega poročila, ki je javnosti dobro znano, je nato prišlo do vladne krize in razpada Janševe koalicije. Vodenje vlade je potem marca 2013 prevzela Alenka Bratušek, ki je tudi že odstopila z mesta predsednice, v Sloveniji pa smo spet v veliki vladni krizi. Napotki vrhovnih sodnikov Po izdanem poročilu KPK je Janša na Upravno sodišče v Celju vložil pritožbo zoper KPK zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Celjsko upravno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, Vrhovno sodišče RS pa je nato pritožbi ugodilo, sodbo v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v vnovični postopek. V sodbi so vrhovni sodniki zapisali, da je sporno, ali je KPK z izdajo sklepnega poročila delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili iz zakonodaje ter ali sta opravljeni nadzor in izdani akt (v tem primeru poročilo) v skladu z zakonskimi določbami. Po ugotovitvah sodišča je namreč KPK pristojna za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, vendar v obsegu in na način ter z ukrepi, ki ji jih daje zakon. Pri tem so vrhovni sodniki navedli, da zakon določa, da mora KPK, če funkcionar povečanja svojega premoženja po oceni KPK ne zna ustrezno obrazložiti, o tem obvestiti organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, ta pa potem ukrepa, ali pa organe pregona. KPK pa je po ugotovitvah sodišča v tem Jasna Šegan, predsednica upravnega sodišča in članica Lions kluba Ljubljana, seje ob boku Ljuba Jasniča, predsednika tega kluba, takole smejala, ko je obiskala Zorana Jankoviča, župana mestne občine Ljubljana. 9

10 Demokracija Četrtek Stran: 19 Doseg: Površina: cm 2 3 / 4 Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan (druga z leve) se zelo dobro razume z nekdanjima ministroma LDS Alešem Zalarjem in Katarino Kresal. primeru izdala sklepno poročilo, upravno sodišče pa ni presodilo, ali je bilo to skladno s pooblastili KPK. Upravno sodišče se je moralo v vnovičnem postopku natančno opredeliti do zadeve in jasno obrazložiti, kje ima KPK podlago za sprejetje sklepnega poročila, kot ga je sprejela. Sodnicam so naložili še, naj preučijo, ali je bilo s poročilom Janši poseženo v ustavne pravice, in odločijo na tej podlagi. Sodnice so odločale hitro Upravno sodišče je tokrat ukrepalo hitro in predvsem v nasprotju s tem, koliko časa si je za preučevanje zahteve za varstvo zakonitosti Janeza Janše vzela vrhovna državna sodnica Vesna Žalik. Tako je odločalo zelo hitro in v senatu Melite Ambrož kot poročevalke, Jasne Šegan (predsednice upravnega sodišča) Upravno sodišče je nato znova zavrnilo Janševo pritožbo zoper poročilo KPK, pri čemer so tri sodnice gladko prezrle vsa opozorila Vrhovnega sodišča RS. in Darinke Dekleva Marguč v drugem sojenju znova zavrnilo Janševo pritožbo zoper sklepno poročilo KPK. Prezrle so vsa opozorila Sodnice Ambroževa, Seganova in Dekleva Margučeva so tudi v vnovičnem sojenju ponovile napake iz prvega sojenja in prezrle vsa opozorila vrhovnega sodišča. Znova so namreč pavšalno ugotovile, da je KPK sporno sklepno poročilo izdala v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Janšev odvetnik Franci Matoz ob tem pravi, da so na upravnem sodišču Janezu Janši znova kratili ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva. KPK namreč sploh nima podlage za izdajo takšnega poročila, nikjer v zakonu ni določb o postopku sprejetja, izdaje in objave takega sklepnega poročila. Upravno Vinko Gorenak, poslanec in nekdanji minister za notranje zadeve, je že leta 201 n opozarjal na nujnost preučitve ravnanj nekaterih sodnikov, med drugim Darinke Dekleva Marguč, ki zdaj odloča o Janševi usodi. 10

11 Demokracija Četrtek Stran: 19 Doseg: Površina: cm 2 4 / 4 sodišče je torej prezrlo opozorilo vrhovnega sodišča: ker ima delovanje KPK v konkretnih primerih posebno družbeno težo ter so tudi posledice in učinki njenega delovanja lahko zelo hudi, sme voditi le postopke, za katere je stvarno pristojna, voditi pa jih mora po predpisanem postopku ter izdajati akte le v skladu s svojimi pooblastili. Iz obrazložitve sodbe sploh ne izhaja, da bi sodišče ugotovilo, kakšno vrsto nadzora nad premoženjskim stanjem je KPK izvajala. Navedbe, da je šlo za»poseben postopek nadzora«, so pravno zgrešene, pravi Matoz, saj zakon in poslovnik KPK ne določata posebnega postopka nadzora. Sodišče prav tako ni obrazložilo, kaj šteje kot dano možnost sodelovanja Janše v postopku KPK in možnost izreči se o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev. Dodajmo, da se bo Janez Janša na to sodbo vnovič pritožil in spet bo o isti stvari odločalo Vrhovno sodišče RS. Odločitev nerazumljiva odločitev sodnic upravnega sodišča, ki so prezrle vsa opozorila vrhovnega sodišča, je nerazumljiva samo na prvi pogled. Podrobnejši pogled namreč pokaže, da je bila poročevalka v drugem odločanju o Janševi pritožbi zoper KPK Melita Ambrož, namestnica vodje zunanjega oddelka v Celju in višja sodnica svetnica. Ambroževa je nato o zadevi poročala Jasni Šegan, predsednici upravnega sodišča, ki je to postala 24. februarja 2010 in velja za kader Aleša Zalarja, nekdanjega podpredsednika LDS in nekdanjega ministra za pravosodje. Šeganova je postala predsednica sodišča prav na Zalarjev predlog. Hkrati je članica in tajnica ljubljanskih lionistov, z Zalarjem pa je v odličnih stikih. Na spletu lahko najdemo tudi njene fotografije s sprejema pri Zoranu Jankoviču, županu mestne občine Ljubljana. Šeganova je Jankoviča obiskala skupaj z Ljubom Jasničem, takratnim predsednikom Lions kluba Ljubljana in zvestim Jankovičevim človekom. Šeganova je nato odločala o Janševi pritožbi. Sodniki so zaščiteni kot kočevski medvedi. Nekateri od njih si domišljajo, da lahko pri svojem delu kršijo človekove pravice in obstoječe pravne norme. Kršila zakon, odloča o Janši Odločala pa je tudi sodnica Darinka Dekleva Marguč, ki je pred leti»zaslovela«pri zadevi z bulmastifi, v katero je bil vpleten tudi Boštjan Zalar, brat Aleša Zalarja. Pri bulmastifih je šlo za stvari, domnevno povezane tudi s Katarino Kresal, nekdanjo predsednico LDS, nekdanjo ministrico za notranje zadeve ter tesno sodelavko in prijateljico Aleša Zalarja. Veterinarska uprava RS je februarja 2008 izdala odločbo o usmrtitvi bulmastifov, ki so dve leti pred tem hudo pogrizli Tržičana Stanislava Meglica. O odločbi je odločalo upravno sodišče, in sicer sodniki Darinka Dekleva Marguč, Alenka Belič in Boštjan Zalar. Ugotovili so, da odločba veterinarske uprave temelji na spremembah zakona o zaščiti živali, ki je začel veljati leto po napadu psov, zato so jo odpravili. Kaj se je pozneje zgodilo z bulmastifi, zaradi katerih je umrl Saša Baričevič, pa tudi vemo. Povejmo še, da je po Baričevičevi smrti februarja 2010 tudi pravnik Rajko Pirnat, dekan pravne fakultete, dejal, da je upravno sodišče v tej razsodbi naredilo veliko napako. Pirnatovo izjavo je 18. februarja 2010 objavilo Delo, v letu 2011 pa bi o tem morala odločati tudi KPK. Dekleva Margučevo nagradili Dekleva Margučeva, ki vodi oddelek na upravnem sodišču, je bila 23. maja 2013 imenovana za namestnico izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Poleg nje sta to postala tudi Miodrag Dordevič in Boštjan Zalar. Odločba o njihovem imenovanju je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 49/2013, pod njo pa je kot predsednica vlade podpisana Alenka Bratušek. Mandat traja dve leti z možnostjo vnovične izvolitve. Darinka Dekleva Marguč je leta 2007 kandidirala tudi za ustavno sodnico, pri čemer jo je podprlo 35 poslancev, proti pa jih je bilo 41, zato je njena kandidatura padla v vodo. Poleg nje sta za ustavna sodnika takrat neuspešno kandidirala Miodrag Dordevič, zdajšnji vrhovni sodnik, in Boštjan Zalar, ki prav tako nista prejela večinske podpore 46 poslancev državnega zbora. Za konec Odločitev o poročilu KPK, ki je močno škodovalo ne samo Janezu Janši in njegovi družini, pač pa tudi Sloveniji in vsem državljanom, je torej v rokah ljudi, ki niso verodostojni. Še več, iz dostopnih podatkov lahko ugotovimo, da so vsaj nekateri od njih v preteklosti pri sprejemanju odločitev kršili zakonodajo, nekatere naj bi obravnavala tudi KPK. Ker pa imajo zaslombo v politikih tranzicijske levice in trajen mandat, so zaščiteni kot kočevski medvedi in si domišljajo, da lahko pri svojem delu kršijo človekove pravice in obstoječe pravne norme. IS 11

12 Rogaške novice Petek Stran: 27 Doseg: Površina: 290 cm 2 1 / 1 V vseh enotah vrtca Rogaška Slatina smo čez leto marljivo zbirali zamaške. Zbirali smo jih v ekokotičkih in jih nato shranjevali v vreče vse do predaje. Predali smo jih Društvu Sonček, katerega člani so tudi nekatere otroci, ki so obiskovali naš vrtec. Ob predaji smo se tako otroci kot strokovni delavci zbrali ob napolnjenih vrečah. Ponje sta z vozilom društva prišla Leon Prah in Mateja Popit Prah. S seboj sta prinesla plakat in nekatere izdelke, ki jih v društvu izdelujejo in ob tem na zanimiv način otrokom približala njihovo dejavnost. V društvu povezujejo osebe s cerebralno paralizo in jim z raznimi akcijami pomagajo pri njihovem vključevanju v izobraževanje, rehabilitacijo in v življenje nasploh. Otroci so izkazali zanimanje za delo društva, najbolj pa so se izkazali ob nalaganju vreč v prikolico in kombi, ki soju dodobra napolnili. Ko sta nam predstavnika društva povedala, kako bodo uporabili zamaške, so otroci neposredno začutili koristi svojega dela za pomoč drugim. Starše, ki bi potrebovali rabljena oblačila, obutev, igrače za otroke ali tudi drugo pomoč, se lahko oglasijo pri: Karitas Celje ( ali ] Leo klub Rogaška, Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina (info(5.leorogaska.si) Slatna stopimo skup: Anita Krumpak ( ] l_ -_- v Zbirali tudi oblačila, obutev in igrače V maju smo izvedli tudi akcijo zbiranja uporabnih rabljenih f^m^^wmm&mmsmmmmmws i --f-m-* y _Lti' m i i ^^^i^fif i* K^t " _^ be1 ^_K-^_^_ii_K_H-^ ;^^b-h % - ^ t rl^j^_e- ^ &^ I I Predstavnica društva Sonček, Mateja Popit Prah, otrokom razlaga o njihovem delovanju. - i_- H i c fr «1 _ =*_ i i i KH_i_l - s m *m i _r, HI K II I K> i I S H t H *" _fl mwbm\\\\\\\mwbmm H M^k M\ W. j ' " <^_^ft '1^_[_l_^_^_^_^_^_^_^_B<l_^_^_^_^_l_^l i ] H raiiii ^' l>v ' i m\\\\\\\\\\\\\\mmmwwmm % jss^ fll KJ ^ H K_*. 4 *W^_^_^_^_^_^_^H 3I_W-L_- ^_^_^_H_^_^_^B K _' *" oblačil, obutev in igrač. Zbrane materiale smo predali kar trem organizacijam. V - H_k ' v ' 3mm\\\w m lm\\\m '^^ -_- SP^_^ l MMMMMMBfc? ; - '^ Wmmm\\\\m\\mmmm\m\\\\ Eva Ogrizek (iz Leo Klub Rogaška), praktikantka Tjaša Kos in Anita Krumpak (iz Slatna stopimo skup). lokalnem okolju obutev Oi ifiate j 4 j j_j_k H BsHB^^I JSflj^^HK i J_^^^H_[! j lop! Tudi ravnateljica Metka Fenko prinaša zamaške v eko kotiček. se povezujeta z družinami, ki potrebujejo pomoč organizaciji Slatna stopimo skup, s predstavnico Anko Krumpak in I.eo klub Rogaška, s predstavnico Evo Ogrizek. Obe predstavnici sta prevzeli nekaj za njihovo dejavnost trenutno najbolj potrebnih materialov. Preostalo smo predali organizaciji Karitas Celje, in sicer predstavnikoma Mihu Lenarčiču in Luku Viržunu. Veseli smo, da lahko na preprost in za vzgojo predšolskega otroka aktualen način doprinašamo k udejanjanju medsebojne pomoči med ljudmi. Kot koordinatorka vzgoje za humanost v našem vrtcu se zahvaljujem otrokom, staršem in strokovnim delavkam za njihovo sodelovanje in angažiranost. Andreja Križan Lipnik, svetovalna delavka vrtca 12