Enakost žensk in moških: kje smo? dr. Sonja Robnik

Transkripcija

1 Projekt sofinancira Evropska unija. Enakost žensk in moških: kje smo? dr. Sonja Robnik ENAKOST ŽENSK IN MOŠKIH ENAKOST ISTOST Pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. 1

2 Islandija Norveška Švedska Finska Nikaragva Ruanda Nova Zelandija Filipini Irska Namibija Slovenija Čad 0,58 0,568 0,551 0,55 0,499 Sirija Irak Pakistan Jemen - enaka prepoznavnost DE FACTO ENAKOST ŽENSK IN MOŠKIH - enaka moč - enaka udeležba DE IURE (ENAKOPRAVNOST) Globalni indeks enakosti spolov, WEF, ,858 0,835 0,822 0,821 0,809 0,804 0,801 0,799 0,796 0,789 0,

3 Indeks enakosti spolov EIGE (2017, podatki 2015) 68,4 66,2 Sodbe, dejstva ali govorice, ki temeljijo na nepreverjenih argumentih. Stereotipi Ljudje druge običajno stereotipiziramo na podlagi osebnih okoliščin: posameznicam/posameznikom pripišemo lastnosti na podlagi njihove skupinske pripadnosti. 3

4 Socialna psihologija: vrsta stališč, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena spremljajo jih močna čustva. Predsodki 5 stopenj (Allport): ogovarjanje izogibanje - diskriminacija - nasilje - genocid. Seksizem Celota prepričanj, stališč, vzorcev delovanj in praktičnih vsakdanjih delovanj, ki temeljijo na strogem ločevanju dejavnosti po spolu ter podeljujejo posameznicam/posameznikom posebne neenake lastnosti glede na spol. (Jogan, 1992) Povedano drugače: seksizem praviloma izhaja iz stereotipov o družbenih vlogah žensk in moških in vključuje prepričanje, da so osebe enega spola po naravi boljše kot osebe drugega spola. 4

5 Pomembno je, da se stereotipov zavedamo. Stereotipi so škodljivi, ko omejujoče vplivajo na naše življenjske odločitve, ali ko zaradi njih drugim onemogočamo polno izrabo potencialov. Nekaj družbenih posledic 5

6 Prevladujoče spolno tradicionalne izbire smeri šolanja. Vertikalna in horizontalna segregacija trga dela. Neenakovredna porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti. Neuravnotežena delitev politične moči. Nasilje nad ženskami Vsaki dve minuti ena ženska umre zaradi nosečnosti ali rojstva deklic vsak dan postane otroška nevesta. Ženske predstavljajo večino najrevnejšega prebivalstva na svetu in So lastnice zgolj 1 % posesti. Zaslužijo zgolj 10 % svetovnega dohodka. 1 od 3 bo v svojem življenju pretepena ali spolno zlorabljena. Vir: UN 87,5 milijona jih ne zna brati ali pisati. 6

7 Trg dela Ekonomska neodvisnost je eden najpomembnejših dejavnikov enakosti žensk in moških pomeni namreč možnost izbire, ta pomeni možnost upravljanja z lastnim življenjem, kar vodi do polne izrabe potencialov posameznice/posameznika in prispeva k družbenemu razvoju. 7

8 Skupna zaposlenost, let (2017) 78,0 76,9 EU 69,7 66,5 EU Vir: Eurostat Moški Ženske Pogodbe za določen čas, let (2017) 16,1 13,2 12,4 10,4 EU EU Vir: Eurostat Moški Ženske 8

9 Stopnja brezposelnosti (2018) 6,6 7,1 5,7 4,6 EU EU Moški Ženske Vir: Eurostat Plačna vrzel, , ,3 13,9 14,0 14,2 14,4 14,4 15,0 15,2 15,6 16,2 17,0 17,4 17,5 19,0 20, ,5 21,8 11, ,2 5,3 5,5 6,1 7,2 7,8 0 RO IT LU BE PL MT SE CY HU EL BG LT DK FR NL EU LV FL PT SK AT UK DE CZ EE Vir: Eurostat ; fotografiji: pexels.com 9

10 Plačna vrzel, 2016 () 7,0% 9,7% 12,2% 6,4% let let let let Vir: Eurostat prek EIGE Splošna vrzel v prihodkih, 2014 Indikator meri vpliv treh kombiniranih dejavnikov (povprečne urne zaslužke, mesečno povprečje plačanih ur (pred prilagoditvami za delo s krajšim delovnim časom) in stopnje zaposlenosti) na povprečne zaslužke vseh žensk zaposlitvene starosti (zaposlenih in brezposelnih) v primerjavi z moškimi ,6 22,8 22,8 24,1 19,2 19,6 47,5 43,9 44, ,2 10

11 Slovenija EU-28 80% 92% 74% 74% 20% 26% 26% 8% Predsedniško mesto Članstvo uprav Ž (%) M (%) Ž (%) M (%) Vir: EIGE,

12 Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja Zaposlenost s krajšim delovnim časom, let (2017) 31,1 13,7 8,1 6,0 EU EU Moški Ženske Vir: Eurostat 12

13 LV RO DK EL PT CY SK PL ES HR EE FL HU IT MT SE BE FR CZ EU-28 DE IE LU AT NL UK Razlog za zaposlenost s KDČ: skrb za otroke ali druge pomoči potrebne odrasle (2017) 50 47,2 47, ,1 19,2 19,5 19,8 20,8 17,3 14,1 14,9 11,6 12,3 34,9 35,6 35,8 32,7 29,2 29,3 26, , ,9 4,9 5,3 6,3 6,4 0 Poraba časa Zaposlene ženske Zaposleni moški Število ur/teden Gospodinjenje Skrb za otroke ur/leto 22 dni 65 delovnih dni 208 ur/leto 9 dni 26 delovnih dni Vir: Eurofond,

14 Delitev starševskega dopusta med zaposlene M in Ž v deležu od vsega starševskega dopusta (2010) Odsotnost z dela zaradi nege družinskega člana/članice (2017) M: dni Ž: dni 19 % 81 % Vir: NIJZ M Ž 14

15 31,6 % Da, sem že kdaj zamenjal/-a službo zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti 14,7% Ženske Moški 9,1% Da, sem se že kdaj odpovedal/-a napredovanju zaradi družinskih obveznosti 2,3% Ženske Moški 15

16 DK BE PL IE NL SK PT HU EE FR ES LV EL IT FL DE EU-28 CY UK AT LU SE LT HR MT CZ BG RO Tretje življenjsko obdobje Spolna vrzel pri stopnji tveganja revščine starejših od 65 let (2017) ,

17 Stopnja tveganja revščine upokojenih oseb, ,2 12,3 10,2 16,2 EU-28 EU-28 Moški Ženske Vir: Eurostat (EU-LC) prek EIGE Pokojninska vrzel ,21 38,49 37,28 36,56 23,94 20,09 21,24 18, EU-28 17

18 Vrsta zaposlitve Starševske obveznosti in odsotnosti Druge skrbstvene obveznosti Delo s krajšim delovnim časom Poklic Karierni razvoj Smer šolanja Stereotipi in pokojninska vrzel Dolžina kariere Pomemben dejavnik (re)produkcije neenakosti 18

19 Enake možnosti = izbira = upravljanje z lastnim življenjem = polna izraba vseh potencialov članic in članov družbe = družbeni napredek in razvoj Image: pixabay 19