NOVICE

Transkripcija

1 NOVICE Javni razpis DECEMBER 2017 Leto XII [TEVILKA vam lepoto ti{ine in sijaj son~ne vam àr plamena in mo~ vam sveìno zraka in tiho mo~ vam ljubezni, ki je v koreninah vsega. Uredni{tvo 3. DECEMBER PRAZNIK POGOVOR Z EDVARDOM KAVÎÊM, ÂSTNIM OBÂNOM KARITAS Z LJUBEZNIJO DO BLI@NJEGA OBNOVA JAN[EVEGA ÊBELNJAKA 1

2 Čebelarstvo Boštjan in Anton Noč Selo 42, 4274 Žirovnica Proizvajalec: s.p., Selo 42, Boštjan Noč 4274 Žirovnica Mazilo s pro kom vos in čebeljim olisom Mazilo s prop om in čebeljim vosk za se uporablja nego vsakodnevno kože. tljivim Osebam, obču abo upor na propolis, odsvetujemo. Serija Bee m Premiu polisom nj Uporabno najma propolis, uje vazelin, Izdelek vseb vosek lji lanolin, čebe ): Olus Oil, Sestavine (INCI lin,cera Alba Lano Propolis Cera, do konca: Na zalogi so različne vrste medu in velika izbira ostalih medenih izdelkov. Medene dobrote so na voljo tudi v lični darilni embalaži, ki bodo še kako dobrodošle v prazničnih dneh, ki se bližajo. Tako za posameznike kot podjetja. Neto količina: 30 g Srečno, uspešno in medeno leto 2018 vam želi Čebelarstvo Noč! Velik izbor raznovrstnih doma~ih jedi. Vabljeni! Nudimo vam: malice, kosila, jedi po naro~ilu, doma~e slovenske jedi, {truklje, cmoke, ajdove krape, hi{no plo{~o, sladoled, kremne rezine in druge sveže sladice. Po predhodnem naro~ilu tudi tele~jo kra~o. Sre~no 2018! Selo 17, 4274 Žirovnica T: M: Delovni ~as: od torka do nedelje 10 22h Vabljeni! KGZ Sava Rožna dolina 50, 4248 Lesce tel.: , fax: 04/ , info@kgz-sava.si, internet: - velik izbor sveže rezanih novoletnih jelk - velik izbor igrač za najmlajše ČURI MURI in BRUDER - darilni paketi - jabolčni in kakijevi krhlji Srečno - sok, kis in ajdova moka 2018! - peleti za kurjavo - lopate za sneg, sol za posipanje Trgovina Lesce tel.: , (nabava), , trgovina@kgz-sava.si Odprto: ponedeljek - petek , sobota DARILNI PAKETI KUPON ZA BOŽIČKOV POPUST NA VSE OTROŠKE IGRAČE OD %

3 Javni Aktualno razpis Spo{tovani in spo{tovane, leto se izteka in prihajajo prazni~ni dnevi, ko se za trenutek ustavimo. To je ~as dobrih èlja, obdarovanja in veselja. Sr~no upam in èlim, da boste prav vsi v teh dneh dele`ni nekaj dobrote, da ne boste sami in da se vam slabe stvari, ki so se zgodile v tem letu, v naslednjem ne ponovijo. Sam osebno in zaposleni na ob~ini smo tu zaradi vas in za vas. Trudimo se po najbolj{ih mo~eh in àl nam je, kadar vam ne moremo ustre~i. V naslednjem letu se bomo seveda trudili naprej, da nam bo vsem dobro in da se bomo dobro po~utili. Seveda so vsakr{ni odnosi dvosmerni in odvisni od nas mi je, da nekateri nimajo potrpljenja in vidijo le svoje osebne interese, pa naj gre za nepotrpe`ljivost pri gradnji kanalizacije ali za druge stvari skupnega pomena. K sre~i so v manj{ini, zato naj ponovim è izre~ene besede lepo je biti ùpan v na{i ob~ini. Vsem ob~ankam in ob~anom èlim, da vam bodo prihajajo~i prazniki prinesli veliko dobrega, lepega in da vas bodo v novem letu spremljali sre~a, zdravje in Leopold Poga~ar Ob prazniku V leto{njem letu devetnajsti~ obeleùjemo praznik na{e ob~ine in veselim se è naslednjega leta, ko bomo praznovali okrogli jubilej 20 let samostojne ob~ine, 20 let napredka in razvoja. V tem letu je bilo postorjenega kar nekaj na podro~ju obnove infrastrukture. Tu mislim na konkretno investicijo v gradnjo kanalizacijskega sistema na Bregu in obnove ostale infrastrukture, kot sta vodovod in javna razsvetljava, ter gradnjo plo~nika od Brega do Most. Poleg tega smo obnovili va{ko jedro na Rodinah, s pomo~jo evropskih sredstev smo opremili piknik prostore v Rekreacijskem parku Zavr{nica, pripravljata se OPPN in projektna dokumentacija za obvoznico Vrba, na Breznici se zaklju~uje obnova Jan{evega ~ebelnjaka, namestili smo solarne lu~i na avtobusni postaji v Vrbi, namestili varovalno mreò v Mostah pod kipom talca in {e vrsto drobnih stvari. Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo êbeljega parka na Breznici, ki pa je zaradi zamika razpisa odloèna. Nagovor ob 3. decembru, prazniku Trenutno z Direkcijo RS za infrastrukturo pripravljamo dokumentacijo za obnovo ceste, gradnjo plo~nika s kolesarsko stezo in avtobusnih postaj od Zabreznice do Breznice. Pri~akujem, da bodo dela stekla v naslednjem letu. Prav tako DRSI pomagamo pri projektu obnove regionalne ceste od Smoku~a do Rodin, ki se je zaradi odkupa dodatnih zemlji{~ s konca leto{njega prestavila v za~etek naslednjega leta. V kratkem bo potekala javna obravnava in razgrnitev sprememb prostorskega plana, ki nam bodo omogo~ile izvedbo nekaterih investicij v letu V prihodnjem letu na~rtujemo gradnjo parkiri{~a na Rodinah in dodatnih parkiri{~ v Zavr{nici, ureditev va{kega jedra v Smoku~u in asfaltiranje odseka ceste v Zavr{nici do stanovanjskih hi{, obnovo mosti~ka na lokalni cesti Rodine Hra{e, pri~el se bo postopek za prestavitev gozdne ceste ~ez pa{nik iz Zavr{nice v smeri Valvazorja in nadaljevala gradnja na Bregu. Na~rtujemo tudi nakup kombija za potrebe gasilcev in civilne za{~ite. Izvedba vsega na{tetega ne bi bila mogo~a brez sodelovanja vas ob~anov, ob~inskih odborov, ob~inskega sveta in ob~inske uprave. Vsem skupaj iskrena hvala z èljo po nadaljnjem sodelovanju in razumevanju. Seveda bi se dalo narediti {e ve~, {e bolje, {e hitreje in zato smo odprti za predloge in pripombe, ~e so le konstruktivne. Verjamem, da bo na{a ob~ina tudi v prihodnje Spo{tovane ob~anke in ob~ani Z èljo, da se k nam vrneta enotnost in optimizem vam iskreno ~estitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Leopold Poga~ar, ùpan So dnevi in trenutki, polni sre~e in miline, ko v radosti o~i zapremo in si tiho zaèlimo, da ne mine. Vesele boì~ne in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2018 Vam èli ùpan Leopold Poga~ar z ob~insko upravo NOVICE Ustanovitelj in izdajatelj: Breznica 3, Pravice izdajatelja: Medium 60c, Urednica: Polona Kus. Uredni{ki odbor: Helena âde`, Mirjam Fain, Samo Mekina, Ur{a Aljan~i~. Trènje oglasnega prostora: Miran Dolar. âsopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: 60c, Tel.: ali E-naslov: noviceamedium.si. ISSN: Tiskano na papirju s FSC certifikatom (trajnostno upravljanje z gozdovi). Foto na naslovnici: Klemen êpi~. 3

4 Aktualno svetel vzgled medsebojnega sodelovanja, napredka in zagotavljanja kvalitete ìvljenja. Rad bi vam povedal, da je lepo biti ùpan v na{i ob~ini, kajti se spreminja spreminja se, kot radi re~emo, na oko, spreminja se v modernizaciji infrastrukture in spreminjajo se pogledi na ìvljenje in delo v vaseh pod Stolom. Predvsem pa si upam trditi, da tu ìvimo pridni in po{teni ljudje. Ko grem med vas, sli{im pohvale, predloge in kritike, prav tako sli{im, da radi ìvimo tu in to je najbolj pomembno, to {teje. Zahvala (Iz govora ùpana na slovesnosti ob ob~inskem prazniku) 3. december praznik V Dvorani pod Stolom je 3. decembra potekala osrednja slovesnost ob ob~inskem prazniku, ki ga v posve~amo dr. Francetu Leopold Poga~ar je ob tej prilo`nosti podelil ob~inska priznanja za leto V po~asitev praznika je bila v Osnovni na ogled slikarska razstava, v Pre{ernovi rojstni hi{i so pripravili literarna ve~era. V svojem nagovoru ob 19. ob~inskem prazniku je ùpan Leopold Poga~ar povzel opravljeno delo v iztekajo~em letu in predstavil najpomembnej{e investicije, na~rtovane za leto Poudaril je, da uspe{na izvedba in priprava projektov ne bi bila mogo~a brez dobrega medsebojnega sodelovanja ob~anov, ob~inskih odborov, ob~inskega sveta in ob~inske uprave ter spomnil, da bo prihodnje leto praznovala 20 let napredka in razvoja. Povzetek slavnostnega govora objavljamo na uvodni strani Novic. V nadaljevanju programa je ùpan podelil ob~inska priznanja za leto 2017 in ùpanovi priznanji. se zahvaljuje lastnikom zemlji{~ ob obvozni cesti na Breg za potrpe`ljivost in razumevanje. Zagotavljamo, da bomo, takoj ko bo to mogo~e, vzpostavili prvotno stanje na vseh omenjenih zemlji{~ih. AED odslej tudi Na po{ti bo name{~en {e osmi avtomatski eksterni defibrilator v ob~ini. je v leto{njem letu AED è namestila na parkiri{~u v Zavr{nici, AED na po{ti pa je zadnji v na~rtovani mreì za pokritost ob~ine. Defibrilatorji se poleg omenjenih dveh nahajajo {e pri Osnovni na gasilskem domu v Smoku~u, v gasilskem domu v Zabreznici, v HE Moste, v Valvasorjevem domu in pri transformatorju na Bregu. Za ~im u~inkovitej{o uporabo razpolo`ljivih naprav v primeru nezgod bo spomladi prihodnje leto ponovno organizirala te~aj uporabe za vse zainteresirane ob~ane in za prve posredovalce. Polona Kus Toplo ognji{~e in smeh v o~eh, iskreno èlimo vam v prazni~nih dneh. Da zdravja in sre~nih dogodkov ne{teto, vam v obilju nasulo bi novo leto, vam èli Va{ki odbor Zabreznica Franci Jamar, Polona Kus, Edvard Kav~i~, Leopold Poga~ar, Tja{a ê{ek in Manca Novak Naziv ~astni ob~an za leto 2017 je za uspe{no in po`rtvovalno delo na podro~ju prostovoljstva prejel Edvard Kav~i~. Edvard Kav~i~ se je v prostovoljstvo vklju~il leta 1999 kot predsednik Dru{tva Takoj po vklju~itvi je pri~el tvorno sodelovati in usklajevati dejavnosti dru{tva, {e posebej pa se je posvetil izvajanju socialnega programa. V okviru tega je skupaj z ùpanom ob~ine nadaljeval s sre~anji z ob~ani, starej{imi od 80 let, z novoletnimi obiski ob~anov v domovih za starej{e in z obiskovanjem starej{ih nad 95 let na domovih. Edvard Kav~i~ je za~el razmi{ljati o programih za starej{e {e pred za~etkom slovenskega projekta Starej{i za starej{e. Leta 2003 je organiziral okroglo mizo na temo socialno varstvo starej{ih v na kateri so udeleènci spregovorili o aktualnih vpra{anjih kakovosti ìvljenja starej{ih ljudi, o oblikah pomo~i in kak{no obliko socialne varnosti lahko v prihodnje ponudimo starej{im ob~anom. Na posvet je âstni ob~ani 2002 Ciril Jalen 2003 Aleksander Meèk 2004 Vida Rojc, dr. med Janez P{enica 2009 Franc Legat 2013 Stanislav ôp 2017 Edvard Kav~i~ uspel privabiti predstavnike Ministrstva za delo RS, ZDUS-a, zdravstvenega doma, zavoda za socialno delo, doma starej{ih ob~anov, Rde~ega krià, Karitasa in sosednjih dru{tev upokojencev. 4

5 Aktualno Leta 2004 se je priklju~il ideji programa Starej{i za starej{e pri ZDUS. Dru{tvo je med prvimi vklju~il v projekt in postal pokrajinski koordinator za Gorenjsko, kjer deluje 379 prostovoljcev. Program Starej{i za starej{e je kot izjemen primer dobre prakse na podro~ju prostovoljstva za kakovostnej{e ìvljenje starej{ih prejel nagrado Evropskega parlamenta Dràvljan Evrope za leto Edvard Kav~i~ je tudi prejemnik dràvnega priznanja za prostovoljstvo za leto 2016, ki ga podeljuje predsednik republike. Po enajstletnem delu predsednika mu je dru{tvo v priznanje in zahvalo podelilo naziv ~astni predsednik dru{tva, sam pa je prevzel vlogo predsednika nadzornega odbora. Edvard Kav~i~ je s svojim nesebi~nim prostovoljnim delom s poudarkom na socialnem podro~ju, kakor tudi na podro~ju projekta Starej{i za starej{e, nedvomno veliko prispeval k prepoznavnosti in ugledu Dru{tva v ob~ini in {ir{em okolju. (Iz utemeljitve) Naziv ~astni ob~an je bil podeljen na predlog Dru{tva svetnikov NL@ Mete Zupan, Sebastijana Zupana, Eve Knez, Nina Rejca in Zvoneta Bulovca ter Leopolda Poga~arja, Mirana Dolarja, Izidorja Jekovca in Igorja ârnija. Plaketo za leto 2017 je za svoje uredni{ko in prostovoljno delo prejela Polona Kus. Polona Kus je leta 1999 s podjetjem Medium in pri~ela sodelovati pri nastajanju ob~inskega ~asopisa kot urednica. Prva {tevilka tedaj naslovljenih Novic izpod Stola je iz{la decembra tega leta, kot tromese~nik so izhajale do decembra 2004, ko je izdajanje ~asopisa prevzel Gorenjski glas z novim imenom Novice Novice ponovno ureja od leta 2010, odtlej izhajajo kot dvomese~nik. Ob 10. obletnici ustanovitve je bila urednica zbornika V zavetju Stola, leta 2010 pa je sodelovala pri pripravah na praznovanje 100. obletnice Pre{ernove ko~e na Stolu. Ob tej prilo`nosti so v sodelovanju s podjetjem Medium in PD Javornik-Koro{ka Bela izdali knjigo z naslovom Stol, mogo~ni sosed. Med njeno uredni{ko delo sodi {e knjiìca Pot kulturne ki jo je v zbirki Naj naj naj izdala Osnovna (2013) in zbirka prevodov Zdravljice z naslovom Zdravljica in njena pot v svet, ki je nastala ob 170. obletnici Pre{ernove Zdravljice. V 90. letih je sodelovala pri organizaciji dobro obiskanih kulturnih dogodkov in matinej za otroke v ôpovi rojstni hi{i. Dva mandata je ~lanica Sveta Zavoda za turizem in deluje v Planinskem in Kolesarskem klubu Zavr{nica. Polona Kus s svojim poklicnim in prostovoljnim delom pripomore k bolj{emu dru{tvenemu in dru`benemu razvoju ob~ine. (Iz utemeljitve)»spodaj podpisana se zahvaljujem svetnikom NL@ Meti Zupan, Sebastijanu Zupanu, Evi Knez, Ninu Rejcu in Zvonetu Bulovcu ter Leopoldu Poga~arju, Miranu Dolarju, Izidorju Jekovcu in Igorju ârniju, da so me predlagali za prejemnico plakete. Svoje delo opravljam z veseljem, sedaj {e s sveò spodbudo. Predvsem pa se èlim zahvaliti vsem, ki sodelujejo pri nastajanju vsakokratne {tevilke Novic. Leto{nja decembrska {tevilka je 46. po vrsti. Ob pripravi vseh se je oblikovala mreà»dopisnikov«, ki poro~ajo s svojih podro~ij in tako skupaj poskrbimo, da vas Novice ~im celoviteje seznanjajo z dogajanjem v ob~ini.«nagrado za leto 2017 je za dolgoletno delo na fotografskem podro~ju prejel Franci Jamar. Franci Jamar je aktiven na podro~ju fotografije è ve~ kot 64 let. Svoje fotografije je razstavljal kot aktiven ~lan Fotografskega dru{tva Jesenice in z njimi razveseljeval ~lane Dru{tva na izletih in vrsto let vestno skrbi za program Fotogalerije Jake ôpa v Zdravstvenem domu na Selu. Fotogalerija Jake ôpa je bila na pobudo FDJ ustanovljena leta V njej od takrat redno potekajo razstave fotografov, u~encev in tudi ostalih ljubiteljev likovne umetnosti. Franci Jamar je ob ustanovitvi z veseljem prevzel delo skrbnika galerije. Vsa leta aktivno sodeluje pri pripravi programa in postavitvi razstav. Zahvaljujo~ njegovi doslednosti in natan~nosti je galerija neprekinjeno gostila è preko 130 razstav in predstavlja prijetno popestritev kulturnega dogajanja v Prizadevno delo Francija Jamarja na fotografskem podro~ju in vestno vodenje galerije Jaka ôpa sta lahko vzor vsem ob~anom. (Iz utemeljitve) Franci Jamar je nagrado prejel na predlog SD Franci Jamar:»Nikoli si nisem mislil, da bom za svoje delo dobil nagrado. To je zame ìvljenjsko priznanje in nagrada za ves trud, ki sem ga vloìl v na{o fotogalerijo. Sam z delom zaklju~ujem zaradi zdravstevnih razlogov, a galerija bo ìvela naprej.«vokalna skupina Kreativo Na slovesnosti ob ob~inskem prazniku je ùpan podelil tudi dve ùpanovi nagradi. Prejeli sta ju zlati maturantki Manca Novak in Tja{a ê{ek.»manca Novak se je vsa leta obiskovanja Gimnazije Jesenice izkazala z odli~nim uspehom in priznanji, predvsem na podro~ju biologije in kemije. êprav mirna in tiha odlo~no stopa svojim ciljem naproti. Zanje je pripravljena vloìti veliko truda, kar se je izkazalo v delu raziskovalne naloge iz biologije, za katero sta s so{olko prejeli Krkino nagrado. Njena velika ljubezen pa so ìvali, zato izbira {tudija na Veterinarski fakulteti verjetno za nikogar ni presene~enje,«so v svojem mnenju zapisali u~itelji Gimnazije Jesenice. Manca dodaja, da si èli postati veterinarka za divje in eksoti~ne ìvali.»sedaj {e bolj verjamem, da mi bo to uspelo. Prejeta nagrada mi je dala dodaten zagon za {tudij. Pomeni mi veliko, saj je odraz vsega vloènega ~asa in truda v u~enje.«tja{a ê{ek, prav tako odli~nakinja Gimnazije Jesenice, se lahko pohvali s {tevilnimi priznanji z razli~nih podro~ij, med katerimi najbolj izstopa zlato priznanje na dràvnem tekmovanju iz geografije, ki ji je prineslo vstopnico za mednarodno tekmovanje junija 2016 v Beogradu. Zastopala je ekipo Slovenije in prejela bronasto medaljo. Zaradi odli~nega zastopanja {ole na mednarodni ravni je prejela srebrni znak Gimnazije Jesenice. Gimnazijo je Tja{a uspe{no zastopala tudi kot {portnica. Tja{a:»Priznanje je velika nagrada za ves vloèn trud, daje mi dodatno motivacijo za prihajajo~e izzive. Prav tako mi predstavlja zagotovilo, da se z delom in predanostjo da veliko dose~i in 5

6 Aktualno biti uspe{en na {tevilnih podro~jih. Moji na~rti za prihodnost so {e precej nejasni. Najprej èlim uspe{no dokon~ati Fakulteto za farmacijo, nato pa se usmeriti v tisto, kar me bo med {tudijem najbolj pritegnilo.«program prireditve v Dvorani pod Stolom je povezovala vsakoletna voditeljica Branka Smole. Z odlomkom iz predstave o Antonu Jan{i je nastopila Dramska skupina Julke Dolàn, svoj pevski repertoar pa je predstavila vokalna skupina Kreativo. Pred polno dvorano je skupaj z njimi zapel tudi Otro{ki pevski zbor Osnovne pod vodstvom Slavice Magdi~. Polona Kus, foto Klemen êpi~ Pogovor z Edvardom Kav~i~em, ~astnim ob~anom Iskrene ~estitke za prejeto priznanje. Letos maja ste iz rok predsednika Boruta Pahorja prejeli najvi{je dràvno priznanje na podro~ju prostovoljstva za leto Pred nekaj dnevi ste za va{e delo pri projektu Starej{i za starej{e prejeli zlato plaketo Zveze dru{tev upokojencev Slovenije, ste med najzaslu`nej{imi, da je omenjeni projekt prejel nagrado Evropskega parlamenta Dràvljan Evrope S kak{nimi ob~utki sprejemate naziv ~astni ob~an Ob novici sem bil zelo presene~en. Na podelitev sem {el s tak{nim»re{pektom«kot spomladi v predsedni{ko pala~o. A lahko re~em, da mi priznanje v doma~em okolju pomeni ve~ kot katerakoli druga nagrada. Kaè, da sem uspel narediti nekaj za soljudi in veseli me, da je bilo delo opravljeno tako, da so ljudje zadovoljni, da je bilo prepoznano kot uspe{no. Za~etki va{ega dela v Dru{tvu segajo v leto takrat ste si za cilj zadali izbolj{anje socialnega poloàja upokojencev. V DU@ sem se v~lanil tri leta po upokojitvi in na prvem ob~nem zboru sem bil izvoljen za predsednika. Prva naloga, ki sem jo nasledil, je bila borba za ohranitev na{e nepremi~nine zaradi nejasno zapisanega lastni{tva. Zgodba je dobila epilog na sodi{~u,»osvald«je nesporno last DU@. V dru{tvu so ob mojem prihodu dobro tekli programi {portnih, kulturnih in drugih dejavnosti, v meni pa je ves ~as ìvela ideja, da je poleg tega treba bolje poskrbeti za vklju~evanje starej{e generacije v dru`bo in izkoristek potencialov, ki jih imamo. Vedel sem tudi, da za uspe{no predstavljanje interesov upokojencev danes potrebujemo informacijsko opremo. Tako smo se postopoma za~eli opremljati z ra~unalniki, tu nam je precej pomagala ob~ina z odpisano opremo, in organizirali ra~unalni{ke te~aje. Med prvimi dru{tvi upokojencev smo s pomo~jo Petra Lu`nika uredili spletno stran in po~asi navadili ~lane, da so novosti spremljali na spletu. Za ra~unalni{ko plat na{ega delovanja izvrstno skrbi Janez Ferjan. Vsi na{i ob~ni zbori in predavanja so podprti z informacijsko tehnologijo in v zadovoljstvo mi je, da smo konkuren~ni okolju. Na{e dru{tvo predstavlja zelo velik del prebivalstva. Ob~anov starih nad 65 let je kar 24 odstotokov. Ko sem prvi~ kot predsednik sprejemal osemdesetletnike, jih je bilo 115, danes nas je 285. To je razlog, da smo v dru{tvu zelo zavzeti za izgradnjo doma in uspeli smo, da se je v prostorski na~rt umestil prostor za dom na Selu. V domovih za ostarele po Sloveniji je ta trenutek 45 na{ih ob~anov. Projekt Starej{i za starej{e se je za~el na podro~ju Ptuja in Ormoà, kjer so se sre~evali z velikim {tevilom ostarelih brez primerne oskrbe in iskali re{itve. V ta namen so pri~eli zbirati podatke o ìvljenju, potrebah in teàvah starej{ih, o ~emer ste razmi{ljali tudi vi in kmalu pri~eli soustvarjati projekt. Kak{ni so bili prvi koraki? V dru{tvu vsako leto pripravimo sre~anje za starej{e od 80 let. Obi~ajno je pri{la nekako tretjina povabljenih in vpra{ali smo se, kje so vsi ostali, zakaj jih ni. Za~eli smo poizvedovati in ugotovili, da baze podatkov o starej{ih, ki bi nam bila lahko v pomo~, nima nih~e. Tako sem pri{el na idejo o izvedbi ankete, podobno pa se je isto~asno dogajalo na ptujsko-ormo{kem podro~ju, kjer je è bila na delu ekipa strokovnjakov, in priklju~ili smo se projektu. Sprva smo bila zraven {tiri dru{tva, poleg è omenjenih {e Kamnik. Za~eli smo pridobivati podatke s pomo~jo prostovoljcev, ki so z vpra{alniki obiskovali starostnike. Seveda so morali od vsakega pridobiti dovoljenje. V~asih so naleteli tudi na odpor s strani svojcev, ~e{ da spra{ujemo po stvareh, ki se nas ne ti~ejo. Potrebna je bila velika previdnost, ~esar smo se vsi skupaj u~ili. Danes grejo prostovoljke skozi vrsto te~ajev in so ustrezno izobraène. Njihovo delo usklajuje koordinatorka Vojka Legat, ki je od vsega za~etka pri projektu. Tudi nekatere prostovoljke delajo è 20 let, kar je neprecenljivo. Kak{ne vrste pomo~i starej{i v na{i sredini najbolj potrebujejo? V Sloveniji je v 30 odstotkih najve~ji problem starej{ih osamljenost. V na{i ob~ini se s tem sre~ujemo bolj kot z materialnimi stiskami. Na{e prostovoljke, trenutno jih je 19, naredijo ve~ kot 900 obiskov na leto. Ljudje velikokrat potrebujejo le pogovor, pogosta je pomo~ pri prevozih, spremstvo na sprehodih, pomo~ pri vsakodnevnih opravilih. Nekatere je potrebno le»zbezati«ven, da potem druàbnost postane nepogre{ljivi del njihovega vsakdana. Vra~anje v socilano okolje se mi zdi zelo pomembno. Ko ljudje ~utijo, da je nekomu mar zanje, so zelo hvale`ni, zadovoljstvo pa ob~uti tudi prostovoljec. Sistem deluje, ~e se vzpostavi pristen odnos. Dobimo tudi pozitivne odzive od svojcev, ki vidijo, koliko je vredno, da ostarele star{e nekdo obiskuje. Zgodi se tudi, da na zunaj zgleda vse v redu, v resnici pa je ~loveku treba pomagati. Kadar naletijo na strokovno vpra{anje, prostovoljke obvestijo koordinatorico in ta ustrezne slu`be. Po enajstih letih predsednikovanja DU@ ste mesto prepustili nasledniku. Takrat ste prejeli naziv ~astnega predse- 6

7 Aktualno dnika, z delom nadaljujete tako v dru{tvu kot pri ZDUS. êmu se sedaj posve~ate najve~? Naj povem, da smo v teh letih v dru{tvu res kar nekaj naredili, da sem postal ~astni predsednik, pa je bilo zame veliko in nepri~akovano priznanje. Imel sem sre~o, da sem za delo uspel pridobiti sodelavce, kot so sedanji predsednik Zdravko Malnar, Janez Ferjan, Ferdo Kikelj, Matev` êmaàr, Nata{a Mali, Danica Bernik in ostali prizadevni organizatorji dejavnosti. Sam sem v dru{tvu {e aktiven, bolj pa me zaposluje delo pri ZDUS, v programskem svetu projekta Starej{i za starej{e, ki zdruùje skoraj 300 dru{tev. Zadolèn sem tudi za informacijsko podporo projektu. Od ro~nega zapisovanja na za~etku smo pri{li do spletne aplikacije, ki zagotavlja ustrezno shranjene in varovane podatke v skladu z vsemi predpisi od leta 2004 naprej. Prizadevam si tudi, da bi na ravni dràve uredili poloàj prostovoljcev. Ideja je, da bi posameznik lahko pridobil status prostovoljca, ki bi mu pri dolo~enih storitvah omogo~al ugodnosti, na primer popust pri prevozih in podobno. Tako razvitega prostovoljstva kot ga imamo mi, v sosednjih dràvah ne poznajo, po drugi strani pa za starej{e bolje poskrbi dràva. Kak{nih sprememb si v prihodnje èlite za status upokojenca? Veliko upokojencev ìvi z zelo nizkimi pokojninami. Tukaj smo bili kar nekaj let zapostavljeni in upam, da se bo to v prihodnosti uredilo. Treba je urediti osnovne dokumente, na primer glede dolgotrajne oskrbe, paliativne nege to pri~akujem, da se uredi jutri, ker je nujno. Predvsem pa èlim, da imamo starej{i dovolj mo`nosti, da se vklju~ujemo v dru`bo in tudi tako skrbimo za svoje zdravje in dobro po~utje. Polona Kus Obisk delegacije iz ob~ine Ivan~na Gorica V ponedeljek, 20. novembra, je obiskal ùpan Ob~ine Ivan~na Gorica Du{an Strnad s sodelavci. Obisk je bil namenjen sodelovanju obeh ob~in na podro~ju ~ebelarskega turizma. êbelarska dedi{~ina je skupni imenovalec obeh ob~in in tako tudi prizadevanja za razvoj ~ebelarskega turizma. Na gradu Podsmreka pri Vi{nji Gori je v 19. stoletju delovala ~ebelarska druìna Rothschütz, ki je zaslu`na za dana{njo prepoznavnost in raz{irjenost kranjske ~ebele. V Ivan~ni Gorici so se v sodelovanju s êbelarsko zvezo Slovenije odlo~ili, da 20. maja prihodnje leto v Vi{nji Gori postavijo spominsko obele`je kranjski ~ebeli. Gostje so ob obisku predstavili svojo namero, ùpan Leopold Poga~ar pa je spregovoril o aktivnostih, ki potekajo v zvezi s prvo obeleìtvijo svetovnega dneva ~ebel in razvoju produktov ~ebelarskega turizma. Na sre~anju je bil med drugimi prisoten predsednik ^ZS Bo{tjan No~ in predstavniki zavodov za turizem obeh ob~in, ki so se ob tej prilo`nosti dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Polona Kus Paviljon ~ebelji svet v pala~i Zdruènih narodov 20. maj svetovni dan ~ebel Generalna skup{~ina Zdruènih narodov bo 20. decembra v New Yorku odlo~ala o razglasitvi 20. maja, rojstnega dne Antona Jan{e, za svetovni dan ~ebel. Predlog je pri Zdruènih narodih vloìla Republika Slovenija na pobudo Bo{tjana No~a, predsednika êbelarske zveze Slovenije, v letu Ekonomsko-finan~ni odbor Generalne skup{~ine Organizacije zdruènih narodov je resolucijo o razglasitvi 17. novembra letos soglasno sprejel. Predlog ima podporo vseh ~lanic OZN, po pri~akovanjih je potrditev Generalne skup{~ine na plenarnem zasedanju bolj kot ne formalnost. V pala~i Zdruènih narodov je ob tej prilo`nosti na ogled interaktivni paviljon êbelji svet, s katerim Slovenija obiskovalce seznanja z ìvljenjem ~ebel, opozarja na njihov pomen in promovira pobudo za svetovni dan ~ebel. Plenarnega zasedanja v New Yorku se bo udeleìla tudi slovenska delegacija. Prvo uradno praznovanje svetovnega dne ~ebel bo potekalo 20. maja 2018 Polona Kus URE in OVE za Vabilo na delavnico u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije Sejna dvorana v prostorih Breznica januar 2018 ob Program Registracija udeleèncev Uvodni pozdrav, Anton Poga~nik, direktor LEAG Optimalna izbira ogrevalne naprave Andrej Svetina, energetski svetovalec mreè ENSVET Toplotne ~rpalke mag. Samo Cotelj, energetski svetovalec mreè ENSVET Teàve z vlago in plesnijo v bivalnih prostorih Joèf Poga~nik, energetski svetovalec mreè ENSVET Pomen kakovosti zunanjega in notranjega zraka Joèf Poga~nik, energetski svetovalec mreè ENSVET Finan~ne spodbude EKO Sklada Andrej Svetina, energetski svetovalec mreè ENSVET Razprava Delavnica je brezpla~na. Udeleènci bodo imeli tudi mo`nost individualnega brezpla~nega neodvisnega energetskega svetovanja. Obvestilo Sa{o Bohinec, predsednik Va{kega odbora Smoku~ v mandatu , obve{~am javnost, da sem v letu 2017 odstopil z mesta predsednika Va{kega odbora Smoku~ iz osebnih razlogov. 7

8 Delo politi~nih strank Vladni zakon o financiranju ob~in poskrbel, da bo kar 145 manj{ih ob~in na slab{em NSi je prepri~ana, da nas vlada pri zakonu o financiranju ob~in èli prepri~ati, kako bodo ve~je ob~ine na slab{em, ker imajo ve~ mlaj{ih prebivalcev in imajo zato ve~je stro{ke za socialno varstvo in pred{olsko vzgojo. Kaj pa manj{e ob~ine, tiste z velikim {tevilom kilometrov lokalnih cest in neurejeno komunalno infrastrukturo? Vlada o~itno pozablja na dejstvo, da se je obseg nalog ob~in nenehno pove~uje, sredstva za njihovo delovanje pa se konstantno zniùjejo. Povpre~nina je è pred {tirimi leti zna{ala 536 evrov, zato je nemogo~e govoriti, da se povpre~nina zvi{uje, tako kot trdi vlada. S tak{nimi ukrepi bo vlada ob~ine dobesedno prisilila, da se zdruùjejo. Tak{no poimenovanje lokalne samouprave je po na{em mnenju zgre{eno in ne vodi k enakomernemu regionalnemu razvoju dràve. Na bolj{em bo le 67 ve~jih ob~in. Mestna ob~ina Ljubljana bo prejela 2 milijona 108 tiso~ evrov ve~, Mestna ob~ina Maribor pa 571 tiso~ evrov ve~. Manj{e ob~ine pa bodo v povpre~ju dobile 2 % manj sredstev. pri tem na sre~o ne bo prikraj{ana. Po izra~unu nove formule bo prejela 0,23 % ve~ povpre~nine. Z vsako spremembo zakona o financiranju ob~in se poloàj ve~ine slovenskih ob~in le slab{a. ê se bo tak{en trend nadaljeval, bodo kmalu izni~eni vsi pozitivni u~inki, ki jih je po letu 1995 prinesla nova lokalna samouprava. Jurij Dolàn OO Slovenska demokratska stranka Slovenian DemocraticParty Spo{tovane ob~anke in ob~ani! Prihajajo mrzli dnevi z najtoplej{imi prazniki. S pogledom v o~i in s toplim stiskom rok si zaèlimo notranjega miru. Slovenska demokratska vam èli blagoslovljene boì~ne praznike ter zdravja in vsega dobrega in {e ve~ v prihajajo~em letu Vsem krajankam in krajanom tudi iskrene ~estitke ob dnevu dràvnosti, 26. decembru OBÎNSKI ODBOR Okrogla miza o zdravstvu V petek, 1. decembra, je v ôpovi hi{i ènski odbor pripravil okroglo mizo na temo Kako ozdraviti slovensko zdravstvo. Vsi imamo namre~ tak{ne ali druga~ne izku{nje s postopki zdravljenja, ~akalnimi vrstami za preglede in operacije, ve~krat tudi slabe. Zato je bil namen pogovora, ki ga je odli~no vodila Irena Pfeifer, predstaviti osnovne vzroke za slabo stanje v na{em zdravstvu ter nakazati mo`ne re{itve. Gostji ve~era sta bili poslanka SDS Jelka Godec in zdravnica ter predsednica strokovnega odbora za zdravstvo v stranki SDS Alenka Forte. Jelka Godec, ki je tudi predsednica preiskovalne komisije o zdravstvu v dràvnem zboru, je za~ela svoj nagovor s problematiko na ministrstvu za zdravje, kjer ministrica menja svoje kadre po teko~em traku, s tem pa nastaja zadrega pri iskanju pristojnih oseb za posamezno problematiko. Prav tako je ministrica zamenjala è celo vrsto (88) ~lanov sveta posameznih zdravstvenih ustanov z utemeljitvijo, da so novi ~lani bolj strokovni od prej{njih. Poseben problem obstaja s kadrovanjem generalnega direktorja Univerzitetnega klini~nega centra, kjer je ministrica po dolgem ~asu nastavila gospoda Kopa~a, pred kratkim pa ga je è pozivala k odstopu. Iz vsega tega je razvidno, da glavni problem v zdravstvu obstaja na pristojnem ministrstvu. Posebno teàvo v zdravstvu predstavlja program otro{ke sr~ne kirurgije, kjer je odstopilo ve~ zdravnikov kirurgov, predvsem zaradi slab{ih delovnih pogojev in nenazadnje tudi zaradi sistema nagrajevanja; za tako veliko odgovornost, kot je npr. operacija na odprtem srcu je vi{ina pla~ila v primerjavi s tujino bistveno preskromna. Tudi zato odhajajo zdravniki v tujino, {e bolj pa zaradi mo`nosti nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in urejenih delovnih razmer. Rak rano slovenskega zdravstva pa predstavlja korupcija. Le-ta se je {e posebej izkazala pri nabavi materiala in opreme, najbolj o~itno pa se je to dogajalo pri sr~no-ìlnih opornicah, kjer so bile iste kvalitete in znamke v tujini bistveno cenej{e. V nadaljevanju je spregovorila gospa Alenka Forte, dr. med. in specialistka interne medicine ter direktorica medicinskega centra Heliks. Je tudi predsednica Odbora za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS. Izpostavila je, da se kvaliteta zdravstva za~ne takrat, ko tudi zanj veljajo pravila konkurence. To velja tako za kvalitetno opravljeno delo zdravnikov in osebja, kot tudi pri zavarovalni{kem financiranju posameznih programov. V Sloveniji konkurenca skoraj ne obstaja. Pacienti pa hkrati ne vedo to~no, katere storitve dobijo iz osnovnega in katere iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nadaljnji korak pri reformi zdravstva je v preoblikovanju javnih zavodov v manj{e samostojne enote z dobrimi menedèrji, ki si med seboj konkurirajo. Glede predolgih ~akalnih vrst pa je omenila, da so na nek na~in umetno ustvarjene in da se danes prerado dogaja, da pacienti odhajajo k tistim zdravnikom, h katerim pridejo prej na vrsto, ne pa k tistim, ki so bolj{i. Svoje razmi{ljanje je zaklju~evala mnenjem, da je pri nas tudi preve~ neenakomerna porazdelitev splo{nih zdravnikov in da jih je premalo; zato si tudi oni vzamejo premalo ~asa za dobro obravnavo pacientov. Ve~er smo zaklju~ili s pogostitvijo {tevilnih in zadovoljnih udeleèncev okrogle mize. OO 8

9 Delo politi~nih strank / Mnenja bralcev Spo{tovane ob~anke in ob~ani Boì~ in tudi novo leto je ~as, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot, rezultate in pogledamo tudi naprej, v prihodnost. Mi smo s svojo prehojeno potjo zadovoljni, vendar ne toliko, da ne bi èleli {e bolj{e, za vas in za vse nas. Zato vam obljubljamo, da se bomo v prihajajo~em letu {e bolj trudili za na{o blaginjo, za razvoj vasi pod Stolom in za to, da bi ìveli pri nas sre~ni ljudje, zdravi otroci in zadovoljni starostniki. Na{i pogledi so zazrti v prihodnost, na{a razmi{ljanja pozitivna in to èlimo tudi vam. Neodvisna lista Neodvisna lista vsem ob~ankam in ob~anom, prijateljem in VESELE BO@I^NE PRAZNIKE IN SRE^NO NOVO LETO 2018 IN VAM ÊSTITA OB DNEVU SAMOSTONOSTI IN ENOTNOSTI. Podprite dru{tva v ob~ini z deleèm dohodnine Dru{tveno dogajanje je pomemben del ìvljenja v vsaki ob~ini. Vsakdo, ki pla~uje dohodnino, lahko dru{tvom pomaga, tako da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine. V je devet dru{tev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine. ê se za to ne odlo~ite, gre va{ega pol odstotka nazaj v prora~un, kjer tako vsako leto ostane ve~ kot 4 milijone evrov, ki bi jih dru{tva in druge nevladne organizacije lahko koristno porabile. Svojega pol odstotka lahko razdelite tudi med ve~ dru{tev, najve~ pet. Kako lahko darujete? Darujete lahko preko sistema e-davki, se pozanimate pri dru{tvih samih ali pa obi{~ete spletno stran dobrodelen.si. Tam je naveden seznam vseh organizacij, poi{~ete jih po po{tni {tevilki, ozna~ite, vpi{ete svoje podatke, si natisnete obrazec in ga do konca leta odnesete ali po{ljete na finan~ni urad. Va{a odlo~itev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Drevesa so za{~ita proti vetru Lastniki parcel ob Stagnah se premalo zavedajo dolgoro~nega pomena visokih dreves. V zadnjem desetletju so mo~na visoka drevesa v drevoredu bistveno bolj kot veter in po`led razred~ile àge lastnikov. Spo{tovane ob~anke in ob~ani! Ob~inski odbor vam èli prijetno praznovanje boì~nih in novoletnih praznikov. V prihajajo~em letu 2018 pa vam èlimo veliko sre~e in zdravja ter izpolnitev vseh skritih èlja. Ob~inski odbor Vsak dan je nov ~as za sanje, za male in velike èlje, za smeh in radost, za veselje. Vsak dan pot naprej nas pelje. Sre~no vam èlijo Vam vesel in blagoslovljen boì~. Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti naj Vam prinese veliko optimizma. V novem letu 2018 vam èlimo veliko osebne sre~e in miru ter izpolnitev vseh skritih èlja. Preve~krat pozabljamo, kako neprecenljiv pomen in vpliv imajo drevesa za ìvljenje. So tudi edina, ki vsaj delno zadrìjo vedno pogostej{e, mo~ne vetrove. Visoka drevesa v na{ih drevoredih ne bi smela biti le material za predelavo ali podporni stebri za ì~ne ograje parcel. So edina za{~ita za vasi pod Stolom, {e posebej za Vrbo, ki je zaradi svoje ravninske lokacije najbolj izpostavljena vetru. Mogo~e se premalo zavedamo, koliko ~asa je treba za rast tako visokih dreves. Ve~ generacij. Da se tak{no drevo poàga, pa lahko merimo v minutah. Dobro bi bilo, ~e bi imeli bolj spo{tljiv odnos do na{e lepe krajine in gledali na drevesa bolj trajnostno, kot to sedaj radi poimenujemo. Prav tako bi bilo dobro, da bi lastniki dreves, ~e je to mogo~e, poiskali druge re{itve, da pridejo do potrebnega lesa, recimo v gozdu. Saj ni nujno, da moramo vsako visoko drevo neko~ poàgati? Tako kot smo mi hvale`ni na{im prednikom, da so znali visoka drevesa v drevoredih ohraniti, bodo nam hvale`ni tudi prihodnji rodovi. V nasprotnem primeru bodo na{i pravnuki na mejah svojih parcel gledali samo ciprese, ki jih sedaj tako radi sadimo. Zato pozivam ob~inske organe naj z neko prijazno»trajnostno«gesto, kot je ozave{~anje preko medijev, reklamno kampanjo v obliki bro{ure ali plakata, apelirajo na lastnike parcel ob Stagnah in ostalih drevoredov in tako visoka drevesa nekako za{~itijo pred nadaljnjim red~enjem oz. uni~evanjem. Leonard Rubins, Vrba 9

10 Eko koti~ek Koledar individualnega odvoza odpadkov v 2018 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ P T S P T S P T S P T S P T S P T S JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S P T S P T S P T S P T S P T S Odvoz me{anih komunalnih odpadkov Ponedeljek: Rodine, Smoku~, Vrba, Doslov~e, Breznica od {t. 1 do 8a in od 13 do 28c Torek: Breznica nad pokopali{~em, Zabreznica, od {t. 1 dalje, razen od {t. 60 do 82 od {t. 60 do 82, Breg, Moste, Zavr{nica *razen pobiramo z enodnevnim zamikom od do Odvoz embalaè Ponedeljek: Rodine, Smoku~, Vrba, Doslov~e, Breznica, Zabreznica Sreda: Moste, Breg Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: in *razen pobiramo z enodnevnim zamikom Energenti in ogrevalne naprave Pred vgradnjo ogrevalnega sistema je prav, da toplotno za{~itimo ovoj stavbe. Pri novogradnji se è pod temeljno plo{~o poloì toplotno izolacijo in hidroizolacijo, starej{im stavbam pa obi~ajno hidroizolirajo temelje na razli~ne na~ine. Ustrezna toplotna izolacija zunanjih sten in stropa zgornje ogrevane etaè na zunanji strani ter vgradnja energijsko u~inkovitega lesenega stavbnega pohi{tva ob pravilnem prezra~evanju zagotavljajo majhno rabo energije. Majhna raba energije pomeni bolj{i ekonomski in ekolo{ki u~inek, zato se lahko izbira ogrevalnega sistema usmeri v bolj{e bivalne in delovne pogoje. Izbiro ogrevalnega sistema obi~ajno dolo~a vrsta energenta, ki naj bo okolju prijazen, ~im cenej{i in vedno na razpolago. Ob upo{tevanju priporo~il, da se uporablja obnovljive vire energije (OVE), je izbira la`ja. Splo{no o nekaterih energentih in ogrevalnih napravah Elektri~na energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije. Priporo~ljivo je, da uporabljamo modro ali zeleno elektri~no energijo. Modra je 100-odstotno proizvedena iz obnovljivih vodnih virov, zelena pa je tista, ki jo dobimo iz energije sonca, vetra, vode, biomase in geotermalne energije. Son~na energija v razli~nih oblikah je {e zastonj. Vrednost investicije solarnega sistema ima dve smeri. Sistemom za ogrevanje s plo{~atimi ali cevnimi sprejemniki son~ne energije (SSE) cena raste, fotovoltaiki pa pada. Lesna biomasa, ki jo imamo v izobilju, je zagotovo najbolj uporabljen vir energije za ogrevanje, zlasti na podeèlju. Teàve povzro~ajo zastareli kotli, dimni plini s pra{nimi delci in ve~ ali manj ro~no delo. Toplotne ~rpalke (T^) delujejo na energetsko u~inkovit na~in, ki zagotavlja ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov toplote iz na{e okolice. Slabe lastnosti T^ so {umenje in pihanje. Kotli na ekstra, lahko kurilno olje (ELKO), naj bodo nizkotemperaturni ali kondenzacijski. ELKO pridobivajo iz surove nafte, ki je fosilno gorivo. Zemeljski plin je vsestransko uporaben in ekonomi~en vir ogrevanja. Je najbolj kakovostno fosilno gorivo. V Sloveniji ga uporablja ve~ kot gospodinjstev (Petrol). Uteko~injen naftni plin (UNP) nastaja pri destilaciji nafte in pri pridobivanju zemeljskega plina. Hrani se lahko v individualnih ali skupinskih rezervoarjih. UNP je fosilno gorivo. Daljinsko ogrevanje je na~in ogrevanja stavb pri katerem toploto prena{amo od ve~jega vira toplote k porabnikom po cevnem omre`ju. Novosti na podro~ju ogrevanja Ogrevanje z IR (infrarde~i) grelniki, ki so nizkotemperaturni in brez pregrevanja. Ponujena je tudi 12-letna garancija. Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe son~ne energije neposredno v elektri~no energijo. Proces pretvorbe je ~ist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Pretvorba poteka preko son~nih celic. Zaklju~ek V gospodinjstvih pogosto uporabljamo dve ali celo tri vrste energentov in ogrevalnih naprav za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Od teh je ena ogrevalna naprava obi~ajno v rezervi. Pri izbiri ogrevalnega sistema so v veliko pomo~ seznami ogrevalnih naprav, ki so priloèni javnim pozivom za nepovratne finan~ne spodbude Eko sklada. Ob~ani na deèli se najpogosteje odlo~ajo za ogrevanje z lesno biomaso v kombinaciji s solarno energijo ali toplotnimi ~rpalkami, kar je ekolo{ko in ekonomsko ugodno. V mestih je vrsta ogrevanja obi~ajno predpisana s prednostnim priklju~evanjem na daljinski sistem oskrbe s toploto. Dodatne brezpla~ne informacije dobite v Svetovalnih pisarnah Ensvet ali po tel.: Energetski svetovalec mreè Ensvet Andrej Svetina 10

11 Kultura êbelnjak Antona Jan{e obnovljen Na Breznici je kon~ana temeljita obnova spominskega ~ebelnjaka Antona Jan{e. Obnova je bila zaradi dotrajanosti spomenika nujna, potekala je pod vodstvom Zavoda za turizem in in nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Kranj. Jan{ev êbelnjak je pri doma~i hi{i na Breznici, pri Kuharju, postavil o~e Antona Jan{e leta Prvotni ~ebelnjak je zobu ~asa kljuboval skoraj poldrugo stoletje. Leta 1877 so ga podrli in postavili nov ~ebelnjak, ki je do danes doìvel ve~ prenov. Leta 1965 so za obnovo poskrbeli ~lani doma~ega ~ebelarskega dru{tva. Na otvoritveni slovesnosti, 15. avgusta 1965, je predsednik ^D Antona Jan{e Valentin Razingar dejal:»êbelnjak smo obnovili in ga prilagodili nekako taki obliki, kot so jo imeli ~ebelnjaki v ~asu A. Jan{e po na{em podeèlju, v sporazumu in soglasju z Zavodom za spomeni{ko varstvo Kranj. Verjetno ni v temle ~ebelnjaku nobenega dela iz Jan{evega. êbelnjak pa stoji {e vedno na istem mestu kot neko~ Jan{ev.«Naslednjo prenovo je ~ebelnjak doìvel leta 2003, ko je na Breznici prvi~ potekalo praznovanje dneva slovenskih ~ebelarjev. Obnovo je vodila êbelarska zveza Zgornje Gorenjske, na ~ebelnjaku so zamenjali dotrajane dele, slamnato streho nadomestili s skodlami in uredili dostopno pot. Konec leto{njega poletja so se restavratorji ponovno lotili dela. Matja` Koman, direktor dotrajanosti nosilnih lesenih delov in napada insektov ter drugih konstrukcijskih nepravilnosti je bila rekonstrukcija ~ebelnjaka nujna. S posegi, ki so potekali pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Kranj, smo sku{ali vzpostaviti prvotno podobo ~ebelnjaka. Celostna obnova je tako prinesla zamenjavo dotrajanih delov in restavriranje panjskih kon~nic. Leseno streho je zamenjala prvotna slamnata, v notranjosti so bila izdelana naravna, zbita glinena tla. Notranjost ~ebelnjaka bo namre~ doslej dostopna za obiskovalce, v njej bo razstavljena ~ebelarska oprema. Pri urejanju zbirke so z nasveti sodelovali tudi lokalni ~ebelarji.«pri obnovi ~ebelnjaka so uporabili tradicionalne, naravne, obnovljive materiale, urejen pa je tako, da bi se v njem lahko ponovno ~ebelarilo. Vrednost obnove je 21 tiso~ evrov, financirala sta jo v polovi~nih deleìh in Ministrstvo za kulturo RS. Matja` Koman:»Jan{ev ~ebelnjak je eden prepoznavnej{ih elementov bogate ~ebelarske dedi{~ine na slovenskem in pomemben del turisti~ne ponudbe na{ega kraja. Z obnovo je ponovno vzpostavljena njegova pristna podoba in tako dodana vrednost osrednji to~ki ~ebelarskega turizma v ob~ini.«polona Kus V Gledali{~u Julke Dolàn nastaja Mati~ek Igralska skupina Julke Dolàn je bila v jesenskih mesecih zelo dejavna. Tako smo sodelovali na Martinovem ve~eru v dvorani na Breznici, na osrednji proslavi ob ob~inskem prazniku ter na ve~eru ljudskih pesnic v Vrbi, prav tako v po~astitev praznika. Nadaljevali smo z na{im izobraèvanjem oziroma gledali{kim seminarjem pod mentorstvom Mance Ogorevc, od za~etka meseca septembra pa pripravljamo tudi novo predstavo. Ve~er z doma~imi pesnicami Ob Pre{enovem rojstnem dnevu so se 4. decembra v njegovi rojstni hi{i ponovno predstavile doma~e pesnice. K mizi v izbi Pre{ernove rojstne hi{e è leta sedajo znani obrazi, a vsaki~ z druga~nimi verzi. Anka Marzidov{ek, Marija Smolej, Marja âmpa, Ivanka Poga~ar in Bernarda Resman so jih bile ob leto{njem prazniku pripravljene deliti z obiskovalci. Prvi~ se jim je tokrat pridruìla Nu{a Kozinc. Obiskovalce in nastopajo~e je uvodoma pozdravil direktor Zavoda za turizem in Matja` Koman. Poleg pesnic je v programu sodeloval Franc Legat, ki je povzel zapise Toma Zupana o Pre{ernu. Prijetno vzdu{je v izbi Pre{ernove rojstne hi{e je glasbeno obarval pevski kvartet Korona, program je povezovala Manca Murnik. Ve~er se je zaklju~il z druènjem ob pogostitvi s ~ajem in pecivom. Dogodek je potekal v organizaciji Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren in Zavoda za turizem in Polona Kus Odlomek iz ìvljenja Antona Jan{e na ob~inski proslavi Premiera malce bolj kme~ko obarvanega Linhartovega Mati~ka bo v soboto, 27. januarja 2018, v kulturni dvorani na Breznici. Vstopnice za predstavo je è mogo~e rezervirati na elektronskem naslovu gledalisce.jdagmail.com ali na telefonski {tevili (Ale{). Ale{ Jekovec KULTURNO DRU[TVO DR. FRANCE - BREZNICA Vam èli vesele boì~ne in novoletne praznike in sre~no, zdravo in uspe{no novo leto kd_drfpakreart.si 11

12 Kultura Literarni ve~er z Natalijo [imunovi} Zavod za turizem in je na Miklavèv dan v Pre{ernovi rojstni hi{i organiziral literarno-glasbeni ve~er s predstavitvijo knji`nega prvenca Natalije [imunovi}, zbirke kratkih zgodb z naslovom Sotto voce, in njenega mladinskega romana Ajda, vila z obzidja. Natalija [imunovi} in Helena Maru{ko Stare zidove Rib~eve doma~ije so poboàle lepe slovenske besede, misli o ìvljenju in minevanju, zvoki violine Tine Bu~ar in ~udovita glasba tria Cart z Ma{o Cilen{ek. Ob topli pe~i v hi{i se nas je zbralo nekaj ve~ kot 30. Moderatorka ve~era Helena Maru{ko nam je pripravila prijeten pogovor z avtorico, glavnim urednikom zalo`be Litera Orlandom Ur{i~em in glavnim urednikom Mohorjeve Celovec mag. Hanzijem Filipi~em. Natalijo [imunovi} z Zgo{e sicer bolj poznamo kot glasbeno ustvarjalko. Akademska glasbenica in profesorica violine in viole na Glasbeni {oli Jesenice nam zadnja leta odkriva svojo novo ljubezen, ljubezen do pisanja, za katerega pravi, da je njeno najljub{e pribeàli{~e duha. Natalijine kratke zgodbe so bile è ve~krat nagrajene, najbolj odmevno prav zgodba z naslovom Sotto voce, ki je predlani prejela prvo nagrado Dru{tva slovenskih pisateljev in revije Sodobnost. Priznanje stroke je avtorici dalo pogum, da svoje zgodbe izda tudi v knji`ni obliki, ~eprav skromno pripominja, da je pogum pokazal predvsem urednik zalo`be Litera, pri kateri je konec septembra iz{la zbirka Sotto Voce. Naslov knjige nosi glasbeni izraz, ki glasbeniku narekuje, naj izvajanje nadaljuje v bolj umirjenem oziroma subtilnem tonu. Zgodbe o ljudeh razli~nih poklicev so postavljene v bralcu zanimive in realisti~ne okvire, s katerimi se lahko poistoveti vsak izmed nas, hkrati pa nam ponujajo nove poglede. Kot je zapisala Anja Mugerli v spremni besedi:»zgodbe Natalije [imunovi} nas ne izpustijo, vodijo na do konca in {e ~ez, pri ~emer nam vedno pustijo dovolj prostora za razmislek, vse to pa so lastnosti dobre proze«. Kmalu za izidom prvenca je pri celov{ki Mohorjevi Celovec lu~ svetal ugledal {e Natalijin mladinski roman Ajda, vila z obzidja. Glavni urednik zalo`be mag. Hanzi Filip~i~ je poudaril pomen dobre mladinske literature, ki je pri nas manjka, kar je botrovalo odlo~itvi o izdaji Natalijinega rokopisa. Roman pripoveduje o Ajdi iz Kamnika, o pubertetni{kih iskanjih, vsakdanjih zgodbah o prijateljih, padcih, {olskih radostih, stiskah in teàvah s katerimi se soo~amo v odra{~anju. ârobna je bila tudi ~udovita melodija glasbe in besed, ki jo je v Vrbo prinesla Natalija [imunovi}. [e eden od dokazov, da pri nas na Deèli duh res veje mo~neje. Petra Kràn V {oli na ogled slikarska razstava V ~etrtek, 30. novembra, je bila v Osnovni odprta razstava slikarskih del ~lanov slikarske sekcije Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren. Odprtje razstave je bilo uvodni dogodek v po~astitev praznika Na slovesnosti sta obiskovalce pozdravila ravnateljica Ana Klemenc in podùpan Sebastijan Zupan. Prisr~en uvod v ogled slikarskih umetnin so pripravili pevci otro{kega zbora pod vodstvom Ma{e Hribernik s solistoma Injo Arn{ek in Tevèm Bijolom ter u~enke dramskega kro`ka pod vodstvom Katje Lah in Mojce Velepec z recitacijami. Polona Kus Me{ana pevska skupina Dr. France Pre{eren vabi na boì~ni koncert z gosti Farna cerkev na Breznici, 27. december ob vokalna skupina Lipa iz Litije ^lani MePS vsem ob~ankam in ob~anom èlimo vesel boì~ in sre~no 2018! Za razstavo ob leto{njem prazniku so v Kulturnem dru{tvu izbrali slike z motivi pokrajine, ki jo je opisoval Pre{eren, in kraje, povezane z njegovim ìvljenjem. Kot je pojasnil predsednik KD Joè Resman, so dela nastajala na slikarskih kolonijah dru{tva ob 8. februarju v preteklih desetih letih. Resman:»Razstava se zaklju~i z upodobitvijo Jan{evega ~ebelnjaka, ki obenem è napoveduje temo slikarske kolonije ob kulturnem prazniku prihodnje leto, ki se bo nana{ala na Antona Jan{o in ~ebele. Prav je, da se tudi slikarji vklju~imo v aktualno dogajanje in vse? skupaj med seboj poveèmo.«dragi mali in veliki škrati Nagajivo, veselo, prijazno novo leto in veliko {kratovskih dogodiv{~in vam èlimo. Naslednji~ se vidimo 21. januarja Nagajivo vabljeni! Brezni{ki [krati 12

13 Kultura Muzej preteklosti v Zabreznici Marjan Nadiàr è vrsto let zbira stare predmete. Na svojem domu v Zabreznici je uredil pravi muzej, v katerem hrani 230 kosov razli~nega orodja. Marjan je po poklicu lesarski tehnik. Pred 19-imi leti je v svojem podjetju postal trajni preseèk in odtlej je zaposlen v Zavodu za prestajanje kazni na Pov{etovi kot pravosodni policist. Njegov konji~ek je zbiranje starih predmetov, ki se jih je v petnajstih letih nabralo toliko, da je doma~o garaò in nadstre{nico spremenil v razstavni prostor. Poimenoval ga je Muzej preteklosti pod Stolom in se pri Zavodu za turizem in registriral kot ponudnik na Poti kulturne dedi{~ine. Marjan Nadiàr Orodje za delo doma in na polju Marjan:»V zbirki imam ve~inoma orodje za delo doma, na polju in v gozdu. Med vsemi naj omenim le vile z bunkami za nakladanje krompirja, sanke s kovinskim ogrodjem in lesenim naslonom, samotnice, slamoreznico, pajkl za lo~evanje ìta od plev, lesene in kovinske pluge, osipalnik, brane Ve~ji del sem dobil od starih star{ev, ki so imeli v Zabreznici manj{o kmetijo, nekaj tudi od znancev in prijateljev za»gajbo pira«, da ne bi vrgli stran. Hranim tudi komplet sodarskega orodja, ki mi ga je dala Marija Maurer. Njen o~e je bil namre~ sodar.«obiskovalcem Marjan razloì, kako in zakaj so razstavljene predmete neko~ uporabljali, saj je mnogo tega è od{lo v pozabo, kot pravi. Iz prve roke pa Marjanovo pripovedovanje dopolni njegova mama Marija Nadiàr, rojena Vovk, neko~ doma pri Korenu v Doslov~ah, kjer je bila velika kmetija. Marija rada pove, da je sorodnica nad{kofa Antona Vovka, njena teta Justi Poga~nik pa je bila oskrbnica Pre{ernove rojstne hi{e, kjer je bila sama zato pogosto na obisku, in to brez vstopnice. Prav tako s ponosom gospa pokaè zapu{~ino svojega tasta lovsko pu{ko in klobuk z»gamsportom«.»moj tast, Joè Nadiàr, je bil eden od za~etnikov Lovske druìne Stol. Lovski prijatelji, Rado Pintar - Komandeòv z Breznice, Ivan Avsenik - Kugov Franc Mo~nik - Gorjak s sv. Petra, Ivan Kràn - Komatarjev s Sela, Anton Zupan - Tonov z Breznice, Alojz Enoh, Slavko Dolar in Joè so se sestajali pri Vrbanovcu v Zabreznici in septembra 1947 prav tam ustanovili Lovsko druìno Stol, ki letos praznuje 70 let.«ob koncu ogleda Marjan pokaè {e kapelico, namenjeno va{kemu patronu sv. Lovrencu. Uredil jo je v spomin prednikom in doma~inom, ki so sodelovali pri gradnji nove cerkvice nad Zabreznico. Polona Kus Najem prostora oglas Podjetnica èli najeti prostor v v izmeri med 50 in 100 kvadratnimi metri. Dejavnost druìnskega podjetja z dvema zaposlenima je zbiranje, obnavljanje (~i{~enje, kitanje, ro~no bru{enje, barvanje na vodni osnovi ) in prodaja rabljenih predmetov sedem dni v tudi parkirni prostor. Kontakt : Danica, ali danicaonich69agmail.com Novi~ke iz knji`nice December je bil v knji`nici prazni~no obarvan. Na ustvarjalnih delavnicah za otroke smo izdelovali boì~no dekoracijo. Otroci so se imenitno zabavali tudi ob spremljanju prazni~ne predstave z naslovom Prav posebno darilo v izvedbi gledali{~a Pravlji~arna. Pestro bo tudi v novem letu. Januarja pripravljamo aktualno predavanje z naslovom Navade, razvade in novoletne zaobljube. Branka Strni{a nam bo pojasnila, zakaj se tako te`ko drìmo novoletnih zaobljub, zakaj se je tako te`ko odpovedati slabim razvadam, kako se spodbuditi, da odpravimo {kodljive razvade, kako oblikovati dobre navade, ki nam bodo olaj{ale vsakdan in nas gnale naprej. Da se boste preko celega prihajajo~ega leta po~utili ~im bolj izpolnjene in tako krepili tudi povezanost s seboj in drugimi, vabljeni v knji`nico v ponedeljek, 15. januarja 2018, ob 18. vam lepe praznike, sre~no novo leto in lepo vabljeni v knji`nico, na druènje ob knjigah tudi v letu 2018! Vsak med nami pod streho srca skriva svoje èlje. A le v ljubezni vsega sveta si lahko delimo veselje. Vsem Selankam in Selanom èlimo prijetne prazni~ne dni. V novem letu naj se vam izpolnijo vse lepe in skrite èlje. Va{ki odbor Selo Vesele in mirne božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter veliko uspehov v prihajajočem letu 2018, Vam želi Vaški odbor Moste Zala Hrast Bralni namig iz knji`nice Matije ôpa Kobo s pe{~in Pre{ernova dru`ba, 1981 Uredni{tvo britanskega ~asopisa Guardian je s pe{~in uvrstila na sedmo mesto lestvice najbolj{ih japonskih romanov. Avtor romana, Kobo Abe ( ) je bil sodobni japonski pisatelj svetovnega formata. Najbolj je znan kot romanopisec, posebej s pe{~in (1962). Gre za psiholo{ko napeto pripoved o ~loveku, ki se po naklju~ju znajde sredi pustih pe{~in, in ki ujet v prvinsko ìvljenjsko okolje doìvi popoln preobrat v svojem odnosu do vsega. 13

14 Izobraèvanje [olski novoletni koncert Nastopajo~i na novoletnem koncertu Osnovne 4. decembra so poskrbeli za ~arobno vzdu{je v Dvorani pod Stolom in poèli iskren aplavz publike. Koncert je bil pospremljen s sejmom novoletnih darilc, pri pripravi dogodka so sodelovali u~enci, u~iteljice, vzgojiteljice in star{i. Kot je v svojem nagovoru na koncertu dejala ravnateljica Osnovne Ana Klemenc, je za koncert v tednih pred dogodkom»dihala«vsa {ola. Na nastop so se pripravljali otro{ki in mladinski pevski zbor pod vodstvom Slavice Magdi~, pevski zbor 1. in 2. razreda z mentorico Ma{o Hribernik in plesalci Plesne {ole Bolero od 4. do 6. razreda pod vodstvom Andreje Jordan. V u~ilnici umetnosti je po zamisli Metke ûk nastajala scena, ~lani dramske skupine so z mentorico Lidijo Skoporec vadili vezno besedilo. V razredih in igralnicah so nastajala drobna darilca, ki so jih u~enci ponudili na stojnicah pred in po koncertu. Sejemski izkupi~ek je bil namenjen {olskemu skladu. Petra Sedminek Malnar, predsednica {olskega sklada:»odziv je bil letos res izjemen. Izkazali so se ponudniki na sejmu in obiskovalci. Izdelke so pripravili otroci {ole in vrtca, vzgojiteljice, u~iteljice in star{i. Slednji so se tokrat prav posebej zavzeli in prispevali li~ne ro~ne izdelke. Otroci so poskrbeli tudi za topel sprejem obiskovalcev koncerta, jih pogostili s ~ajem, suhim sadjem in pi{koti. Ta ve~er smo zbrali kar evrov.«sejem novoletnih darilc Iz Smlednika v Vrbo pe{ Skupina u~encev se je 2. decembra drugi~ pridruìla gojencem Vzgojno-izobraèvalnega zavoda Frana Mil~inskega na pohodu iz Smlednika v Vrbo. To je bilo 19.»kulturno romanje«v po~astitev Pre{ernovega rojstva. Iz Kranja proti Vrbi Filip, Benjamin in Tim Otro{ki pevski zbor, solist Tev` Bijol Prostovoljni prispevki, zbrani na sejmu novoletnih darilc, so namenjeni {olskemu skladu za financiranje dejavnosti posameznih razredov, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, zvi{evanje standarda pouka in podobno. Poleg è omenjenih so na koncertu nastopili {e ~lani Otro{ke folklorne skupine Breznica, pozdravne besede in vo{~ilo je nastopajo~im in obiskovalcem namenil tudi ùpan Leopold Poga~ar. Upravni odbor {olskega sklada se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k zbiranju prostovoljnih prispevkov, pripravi koncerta in sejma novoletnih darilc. Polona Kus Na pot se nas je ob 5. uri zjutraj iz Smlednika odpravilo okoli 40. Na na{i {oli smo se za pohod odlo~ili osmo{olci Benjamin Zupan, Tim Markelj in è izku{eni Filip Madon, ki se je z 42-kilometrsko razdaljo spopadel drugi~, ter u~iteljici Irena Bohinec in Polona Kus. Ob svitu smo prispeli v Kranj. V Pre{ernovem mestu smo najprej postali pri Pre{ernovem spomeniku, v Galeriji Pre{ernovih nagrajencev smo se nasmejali ob razstavi stripov Tomaà Lavri~a, ogledali smo si Pre{ernovo hi{o in poloìli cvetje na njegov grob. Potem pa pot pod noge proti Naklem, ~ez Posavec na Brezje in po Cesarski v Pre{ernovo rojstno hi{o v Vrbi. Na zadnjem delu poti se nam je pri hoji pridruìlo {e nekaj na{ih u~encev in u~iteljev, ravnateljica Ana Klemenc, ùpan Leopold Poga~ar in podùpan Sebastijan Zupan. V Vrbi sta in pripravila sprejem za pohodnike s kratkim programom in pogostitvijo. Na{i fantje so maratonsko razdaljo zmogli brez teàv in se zares izkazali z vztrajnostjo in vzdr`ljivostjo. Kako je bilo? Filip:»Bilo mi je bolj v{e~ kot lani, saj sem imel ve~ dru`be. Po poti smo si pripovedovali zgodbe in se pogovarjali. Hoja od Smlednika do Vrbe je bil prijeten izziv za son~no soboto. V{e~ mi je bil tudi Pre{ernov muzej in stripi, ki smo si jih ogledali. Tim:»Na pohodu je bilo zabavno, saj smo se s Filipom in Benjaminom hecali. Pot je hitro minila. Najte`je je bilo od Begunj do Vrbe.«Proti koncu se je vsem è malo vleklo in zadovoljstvo po uspe{no opravljeni preizku{nji je bilo veliko. Pohvalo si zasluìjo vsi mladi pohodniki. Mnogim njihovim vrstnikom bi se celodnevna hoja zdela preprosto»brez veze«. Polona Kus 14

15 Izobraèvanje Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 17. novembra, so v Osnovni {oli in sedmi~ zapored pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so na dan slovenske hrane, ki ga v Sloveniji obeleùjemo vsak tretji petek v novembru, zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je poudariti pomen zajtrkovanja in uìvanja lokalno pridelane hrane. Na{i otroci so tako zajtrkovali mleko s kmetije Toman z Brega, kruh Pekarne Resman z Zgo{e, jabolka s posestva Resje, maslo iz Mlekarne Planika in med iz {olskega ~ebelnjaka. Bile smo na 2. debatnem turnirju V soboto, 9. decembra, smo se debaterke z na{o mentorico Metko odpravile v ^rnu~e na impromptu debatni turnir na dràvnem nivoju. To pomeni, da tokrat nismo vnaprej vedele debatne trditve, pa~ pa smo pred vsako tekmo izvedele trditev in se pripravljale eno uro. Tema je bila zdravje in nanjo smo se vendarle pripravljale è tri tedne prej. Knedli: Lara Repe, Tja{a Dolar in Nika Valentar Slovenski zajtrk v dru`bi ~ebelarja Da je zajtrk res pomemben za zdrave prehranjevalne navade, so otrokom v vrtcu potrdili tudi gostje, ki so se jim pridruìli pri jutranjem obroku ùpan Leopold Poga~ar, predsednik êbelarske zveze Slovenije Bo{tjan No~, predsednik êbelarskega dru{tva Antona Jan{e Matja` Poga~nik in ~lani dru{tva Franc Pfajfar, Stanko No~ in Miro Razinger. V Osnovni sicer vse leto posku{ajo v jedilnike vklju~iti ~im ve~ lokalno pridelane hrane. Ravnateljica Ana Klemenc:»Shema sadja, zelenjave in mleka je v na{i {oli v celoti vezana na lokalne pridelovalce. Ob leto{njem tradicionalnem zajtrku smo se odlo~ili, da bomo uvedli tudi dan slovenske hrane. Enkrat v mesecu bo tako odslej na jedilniku {olske kuhinje»slovensko kosilo«. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih {olah in vrtcih poteka od leta Pri njegovi izvedbi poleg pobudnice, êbelarska zveza Slovenije, sodeluje pet ministrstev, Zavod RS za {olstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in ìvilskih podjetij, Zveza sadjarskih dru{tev Slovenije in druge organizacije. Po vzoru Slovenije je projekt uvedlo è ve~ evropskih dràv. Polona Kus Balonarji: Neà Babi~, Neà Jan in Izabela Letonja ter Knedli: Lara Repe, Tja{a Dolar in Nika Valentar smo debatirale na naslednje trditve: 1. Hrana, ki vsebuje veliko ma{~ob in sladkorja, bi morala biti ozna~ena z napisom»zdravju {kodljivo«. 2. Vsi otroci bi morali biti cepljeni proti otro{kim boleznim, ~etudi se star{i s tem ne strinjajo. 3. Pretirana uporaba interneta (stalna prisotnost na dru`benih omre`jih, igranje igric ) je najve~ja gro`nja za zdravje mladih. Turnirja se je udeleìlo rekordno {tevilo ekip iz vse Slovenije, in sicer 40 ekip, to pomeni 120 udeleèncev. In dosegle smo odli~en rezultat. Vse smo zmagale v vseh tekmah in Knedli smo se uvrstili na 3. mesto, Balonarji pa z eno to~ko manj na 4. mesto. Veselje je bilo izjemno. Med posameznimi govorci se je Tja{a uvrstila na 14. mesto in Lara na 18., ostale pa nismo veliko zaostale za njima. Imele smo se lepo, se zabavale, se spoznavale z ostalimi debaterji in se veliko nau~ile. Z mislimi pa smo è na januarskem turnirju v Mariboru. Debaterke Zima Leto{nja zima je {e posebej bela, a zato sem jaz {e bolj vesela. Ko zima pride med ljudi, otroke veseli, voznike jezi, stare ljudi pa skrbi. Ko z neba padajo sneìnke, vse punce uporabljajo svoje {minke. Vsaka sneìnka ima druga~no obliko, tako kot ljudje oliko. Vsepovsod stojijo sneàki in drìjo se kot korenjaki. Tako pri nas je, ko je zima, naj bo zadnja tale rima. 6. a 15

16 Izobraèvanje Prazni~ni mesec v vrtcu Cin, cin, cin, zvon~ki pojejo je odzvanjalo v vrtcu v mesecu v zadnjih dneh novembra smo pri~eli z novoletnimi ustvarjalnimi delavnicami po skupinah, saj smo pripravljali izdelke za stojnico na dobrodelnem koncertu {olskega sklada in nadaljevali z ustvarjanjem za prazni~no okrasitev vrtca. Vsi, od najmlaj{ih do najstarej{ih, smo se trudili po svojih mo~eh barvali, strigli, lepili in sestavljali kot pal~ki pomagal~ki dobrim moèm. Najbolj pa so se otroci razveselili snega in v zimskih radostih uìvali do prve odjuge. Naj dedek Mraz in babica Zima razveselita otroke z dobrinami, ki se jih ne da kupiti sneìnkami in radostjo z njimi ter ~asom s star{i ob prebiranju slikanic, poslu{anju pravljic, igranju druàbnih iger, na sprehodih v naravi. Sandra Dono{a Klavir je na prvem leto{njem nastopu blestel tako v solisti~nih to~kah kot tudi podpora in spremljava ostalim instrumentom. Foto: Sa{o Valjavec Glasbeno {olo obiskuje 71 u~encev Glasbena {ola Jesenice je letos upihnila 70. sve~ko na torti. Kljub zrelim letom prekipeva od otro{kega vrveà. Letos pouk obiskuje 71 u~encev. Na prvih dveh nastopih, 17. oktobra in 14. novembra, je nastopilo 37 u~encev na razli~nih instrumentih. Prvi~ je bilo na tovrstnem nastopu mogo~e sli{ati ~isto pravi klavir. Zelo smo hvale`ni, da je osnovna {ola ob finan~ni podpori ob~ine omogo~ila vgradnjo novih dvojnih vrat, skozi katera je sedaj v dvorano mo`no prepeljati tudi veliki klavir. Pianistom se na javnih nastopih ni treba ve~ zadovoljiti le s pianinom, temve~ se lahko kot ostali nastopajo~i predstavijo na svojem pravem instrumentu klavirju. Veseli smo te nove pridobitve. ê tudi vas zanima, kako zvenijo melodije mladih src na{e 70-letne»gospe«, vas toplo vabimo, da obi{~ete katerega od na{ih naslednjih nastopov. Klavdija Jarc Bezlaj Kaj po~nemo skavti, ko je zunaj tako mrzlo? Skavtski rek pravi:»skavt ne pozna dobrega ali slabega vremena le dobro ali slabo opremo.«torej, ko se stopinje spustijo pod ni~lo, to ne pomeni ni~ drugega, kot da nase damo nekaj slojev obla~il ve~ in gremo ven. Najmlaj{i bobri in bobrovke, so v novembru naredili zimske pi{kote presene~enja, ki so jih podarili svojim najdra`jim. V teh dneh raziskujejo gozdove in nabirajo mah za ùpnijske jaslice. Vol~i~i in volkuljice so na enem izmed sre~anj po gozdu opravljali razli~ne izzive in si s tem prisluìli sadje. Na gorilniku so si nato skuhali okusen dùngelski nektar Ata volka (po na{e kompot) in tako uspe{no premagali mraz. Izvidniki in vodnice so se v novembru urili v vezavah in si izdelali klopce, da bodo sobotna sre~anja v Rebru {e udobnej{a. Tudi popotniki in popotnice svoja sre~anja preìvljajo ve~inoma na prostem v njihovem skrivnem koti~ku, kjer vsaki~ znova zadi{i po toplem ~aju, dale~ naokoli pa odmeva smeh ob zapolnjevanju praznih strani njihovega dnevnika in ustvarjanju novih besednih zagonetk. Kljub mrazu nam skavtski duh ne ugasne! Decembra imamo skavti veliko lepih zadolìtev. Bili smo tesni sodelavci svetega Miklavà, ki je pri{el obiskat otroke v kulturno dvorano na Breznici, v cerkev na Breznici in v CUDV Radovljica. Zadnje dni boì~a bomo skavti sprejeli lu~ miru iz Betlehema in jo delili naprej po Zgornjesavski dolini z èljo, da plamen zagori ob ~im ve~ jaslicah na boì~ni ve~er. Lu~ miru iz Betlehema bo mo~ dobiti od 22. do 24. decembra po svetih ma{ah na Breznici in Za konec bi se vam radi zahvalili za sodelovanje pri papirni akciji. Skupaj smo zbrali 10 ton papirja in kartona! Veseli bomo, ~e pozimi ne boste vsega papirja pokurili, ampak ga boste vestno zbirali za spomladansko papirno akcijo v prvi polovici meseca maja. Vse èlje, ki letos se niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj ~im prej izpolni se njihov obet! Vsem krajankam in krajanom vesel boì~ in vse dobro v letu 2018 èli Va{ki odbor Breg 16

17 Izobraèvanje Ve~generacijski center v letu 2018 Pred letom dni je pri~el delovati Ve~generacijski center Gorenjske. V paleto razli~nih aktivnosti se je vklju~ilo 126 oseb. Na{e glavno vodilo je obogatitev ìvljenja ljudem razli~nih ciljnih skupin, predvsem ranljivim. In vsi smo kdaj ranljivi. Zato smo se vse leto trudili, da bi z raznolikostjo vsebin lahko vsak na{el nekaj zase. Veseli nas, da so med udeleènimi tudi tak{ni, ki so se odlo~ili, da poizkusijo in {e vedno ostajajo z nami. Po novem letu bomo prav zato nadaljevali s kreativnimi delavnicami z gospo Majdo Tr~ek, s pogovorno angle{~ino s [pelo Mrak, z Veri`nim eksperimentom s Stanetom Arhom, dramskimi delavnicami z igralko Manico Ogorevc in poleti s poletno {olo za otroke tudi starej{e. In {e veliko drugih aktivnosti se bo zvrstilo: delavnice umske vadbe; strokovna predavanja na razli~ne teme (v jeseni predavanje na temo raka dojk); {tudijski kro`ki (Po b~elah se vièj in Kako so v Ka{ariji v~asih ìveli); sredi{~e za samostojno u~enje, kjer bomo pomagali pri razli~nih vsebinah: za~etno ra~unalni{ko opismenjevanje, nadaljevalno ra~unalni{ko opismenjevanje, u~enje u~enja in prostovoljske akcije. Udeleènci delavnice z Manco Ogorevc Vabljeni prav vsi. Zagotavljamo vam, da se boste z nami imeli lepo. Razlogov za udele`bo je veliko aktivno preìvljanje prostega ~asa, prebujanje ustvarjalnosti in kreativnosti, skrb za zdravje, druènje, novi stiki, nova znanja in spoznanja Vse dobro vam èlimo! Katarina Jagi~ Upokojenci se pridno u~ijo angle{~ine Leto{nji september ni pomenil novega za~etka le za osnovno{olce, ampak tudi za nekatere upokojence, ki so ponovno sedli v {olske klopi in se za~eli u~iti angle{~ine. Te~aj angle{kega jezika v prostorih {ole poteka v organizaciji Ljudske univerze Jesenice in Dru{tva Pred za~etkom te~aja smo imeli rahle teàve z dolo~anjem teàvnosti, kar je vplivalo tudi na za~etno {tevilo udeleèncev. Ko pa smo za~eli z u~enjem, smo vsebino in teàvnostno stopnjo prilagodili predznanju slu{ateljev. To je pripomoglo k dobremu vzdu{ju v u~ilnici in {tevilu udeleèncev, ki se je ob~utno pove~alo. êtrtkove ve~ere smo tako popestrili z osnovami angle{ke slovnice ter osnovnimi dialogi, ki bodo udeleèncem koristili pri potovanju po svetu in sre~evanju tujcev v Sloveniji. Nau~ili smo se sedanjika in opisa poteka njihovega tipi~nega dneva, dialogov v trgovini, restavraciji, na letali{~u in {e veliko ve~. Te~aj, ki je obsegal 24 ur, je zelo hitro minil, saj so bile ure zelo spro{~ene in polne smeha. Z decembrom zaklju~ujemo s prvim delom te~aja, a se po novem letu vra~amo. V sklopu Ve~generacijskega centra Gorenjske bomo s te~ajem nadaljevali 18. januarja, zato vabimo tudi nove ~lane, da se nam pridruìjo. Vtisi te~ajnikov:»zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da se upokojenci lahko udeleìmo te~aja angle{kega jezika. S te~ajem sem zelo zadovoljna, obnovila sem kar nekaj osnovnega znanja si {e nadaljevalnega te~aja angle{kega jezika.te~aj angle{kega jezika obiskujem z veseljem. Skupina je zelo prijetna, prav tako tudi predavateljica [pela Mrak, ki ima z na{o skupino precej potrpljenja. Na te~aju sem obnovila znanje angle{kega jezika.vesela sem, da smo za~eli z osnovami. Je zelo ìvahno in delovno. Predavateljica se je prilagodila na{emu predznanju. Prijavila sem se tudi v nadaljevalni te~aj.«[pela Mrak, predavateljica Srečno 2018! 17

18 Upokojenci Ob zaklju~ku leta 2017 Dru{tvo tudi leto{nje leto zaklju~uje uspe{no. Uresni~ili smo vse zastavljene cilje {e ve~, bili smo soorganizatorji uspe{nega sre~anja upokojencev Gorenjske. Zdravko Malnar Dejavnosti smo izvajali v okviru socialnega programa, ~lanice in ~lani so se druìli in bogatili znanja v kulturno-izobraèvalnem programu, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice smo organizirali tudi te~aj angle{~ine. Pridobivali so spretnosti v programu ro~nih del in si {irili obzorje na turisti~nih izletih. Mnogi so izàrevali svojo energijo v programih za {port in rekreacijo: na pohodih, pri telovadbi, na kolesarjenjih, balinanju, kegljanju, na tenisu in namiznem tenisu, pri pikadu, nihajni krogli ali {ahu. Zelo smo veseli, da smo z lastnim delom in s pomo~jo sponzorjev uredili prostor za metanje nihajne krogle. Zimski {porti, smu~anje, tek na smu~eh in sankanje, pa so odvisni predvsem od zimskih razmer. V sekciji za starej{e smo z ob~ino organizirali sre~anje starej{ih ob~anov ob zaklju~ku leta. V okviru programa Starej{i za starej{e smo se na povabilo ùpana Leopolda Poga~arja sre~ali na ob~ini, kjer smo se pogovorili o na{em delu in nadaljnjem sodelovanju. V posebno ~ast si {tejemo, da je Evropski parlament Zvezi dru{tev upokojencev Slovenije (ZDUS) za program Starej{i za starej{e, v katerem na{e dru{tvo sodeluje è od samega za~etka, podelil nagrado Dràvljan Evrope. Na{e dru{tvo je ob obeleènju dneva ZDUS prejelo priznanje kot najbolj{e dru{tvo za leto 2017 v Pokrajinski zvezi dru{tev upokojencev Gorenjske (PZDU). Na{i ~lani so se udeleìli nekaterih tekmovanj, ki jih organizira PZDU Gorenjske, redno sodelujejo na tekmovanjih in sre~anjih v ob~ini in izven nje. Zgledno sodelujemo z ob~ino, z ob~inskimi in okoli{kimi dru{tvi ter s PZDU Gorenjske in Zvezo. Z na{im ùpanom smo obiskali ob~anke in ob~ane v domovih za ostarele in se z mladimi iz povezali v programu Simbioza giba. [e posebej smo se razveselili, da je na na{ skupni predlog z Neodvisno listo ~astni predsednik dru{tva Edvard Kav~i~ postal ~astni ob~an Tudi na druènje nismo pozabili. Pripravili smo dru{tveni piknik, ~lani sekcij se sre~ujejo ob osebnih praznikih in ob koncu leta, prostovoljke so se podale na izlet v Se~oveljske soline. Avgusta smo bili soorganizatorji sre~anja gorenjskih upokojencev Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem vsem, ki so nam pri delu kakorkoli pomagali. [e vedno dejavno sodelujemo s pobratenim DU [alek iz Velenja. Udeleìli smo se njihovega ob~nega zbora in Velenj~ani na{ega. Obiske smo si izmenjali tudi ob njihovem ob~inskem prazniku in slovenskem kulturnem prazniku. Ob izteku leta smo za organizatorje dejavnosti pripravili delovno sre~anje, na katerem smo predstavili poro~ila o opravljenem delu in se pomenili o na~rtih za v prihodnje. Za uresni~itev na~rtovanih dejavnosti so poskrbeli na{i organizatorji. Mednje uvr{~amo vodje programov, sekcij in njihovih pomo~nikov, zaupnice, ki so obenem tudi prostovoljke, prapor{~aka, nosilca àlne zastave, ~lane nadzornega odbora, ~astnega razsodi{~a in seveda upravnega odbora. Vsem navedenim, vsem ostalim ~lanicam in ~lanom na{ega dru{tva, posameznikom in organizacijam, ki so nam kakorkoli pomagali, se ob tej prilo`nosti iskreno zahvaljujem. Tudi v letu 2018 se bomo trudili razvijati nove dejavnosti, ki bodo ponujale dovolj zanimivih prilo`nosti za sodelovanje. Vabim vse ~lane dru{tva, ki niste vklju~eni v katero izmed na{ih dejavnosti, in seveda vse upokojence, ki {e niste na{i ~lani Hej, pridruìte se nam! Ob zaklju~ku leta vsem na{im ~lanicam in ~lanom ter ob~ankam in ob~anom èlim vesele boì~ne praznike, v prihajajo~em novem letu pa veliko osebne sre~e ter predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Zdravko Malnar, predsednik Dru{tva Napovedujemo Ob~ni zbor Ob~ni zbor Dru{tva bo v petek, 23. februarja 2018, ob 18. uri v kulturni dvorani na Breznici. Letovanje 2018 Od 5. do 12. septembra 2018 vas vabimo na letovanje na Dugi otok. Bivali bomo v hotelu Luka z all inclusive ponudbo. Cena letovanja je 385 evrov. Prijave zbiramo do konca januarja Akontacijo v vi{ini 50 evrov boste pla~ali v januarju. Za vsa dodatna vpra{anja lahko pokli~ete na telefon 041/ ali po{ljete sporo~ilo na naslov natasa.maliatelemach.net. Nadaljevalni te~aj angle{kega jezika Ljudska univerza Jesenice bo v prostorih {ole za ~lanice in ~lane dru{tva organizirala nadaljevalni te~aj angle{kega jezika. Te~aj bo potekal v ~asu od januarja do aprila. Zdravstveno predavanje 15. januarja 2018 ob vas vabimo v dvorano Gosti{~a Osvald na zdravstveno predavanje, tokrat z naslovom Dejavniki tveganja. Potopisno predavanje V dvorani Gosti{~a Osvald bo 19. februarja 2018 ob Marija Zupan~i~-Vi~ar predavala o Jordaniji. Breg pri Žirovnici T: Anja E: info@pridne-tacke.si Vesel božič in srečno novo leto 2018! Misli mi uhajajo med iskrene ljudi, med prijatelje Vam je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a s seboj prinašajo za prihajajoče praznike kar največ sreče. 18

19 Upokojenci V HE Moste Izleti v neznano ob koncu koledarskega leta imajo vedno poseben ~ar. Kam, kje, kaj odgovori na ta vpra{anja se skrivajo v zagonetnih ugankah, s pomo~jo katerih posku{amo zarisati postaje. Tokrat nas je pot vodila v HE Moste, v dom upokojencev na kavico in ogled projekcij, na{ cilj pa je bil starodavna [kofja Loka z mogo~nim Lo{kim gradom. Izbira prvega ogleda je bil zadetek v polno. Ve~ kot dve tretjini udeleèncev izleta {e ni imelo prilo`nosti, da si od blizu ogledajo HE Moste in HE Zavr{nica, na{o prvo slovensko javno elektrarno, ki je ob 90-letnici delovanja leta 2005 postala kulturni in tehni{ki spomenik Z avtobusom smo se pripeljali vse do plo{~adi, od koder se nam je odprl pogled na sotesko Kav~ke, na najvi{jo pregrado v Sloveniji in poslopje v globini. Med izletniki je zavr{alo; eni so obujali spomine na plavanje v Kav~kah in Radovni, drugi so se spomnili velikih gradbenih jam, spet tretji so se pogovarjali o letih dela v elektrarni, ki od leta 1952 obratuje kot prva elektrarna na reki Savi. Na plo{~adi sta nas sprejela vodja enote Savskih elektrarn Ljubljana, HE Moste, Anton Koselj in vodja obratovanja v enoti Janez Poga~ar. Ob shemah sta nam razloìla celotno pot vode po dovodnih ceveh do turbin in delovanje same elektrarne. Popeljala sta nas vse Foto: Nata{a Mali do strojnice s turbinami, ogledovali smo si ogromne generatorje, pokukali smo v kanal, kjer voda z lopatic odteka proti Savi, in ob~udovali najsodobnej{o opremo v stikali{~u. Seznanila sta nas tudi z njihovimi prizadevanji za zdravo okolje in varno delovanje same elektrarne. Lepo je, da spoznavamo Slovenijo in njene lepote, si ogledujemo znamenitosti sosednjih deèl, pravi dragulji pa se skrivajo tudi doma; enega izmed njih smo odkrili na zadnjem potepanju v leto{njem letu, za kar se vodstvu HE Moste najlep{e zahvaljujemo. Danica Bernik Sre~anje s starej{imi ob~ani gostiteljica je v sodelovanju z Dru{tvom pripravila predprazni~no sre~anje za ob~ane in ob~anke stare 80 let in ve~. Na sre~anju, 6. decembra v Gosti{~u Osvald, se je zbralo 63 ob~ank in ob~anov. Sre~anje ob~ank in ob~anov starej{ih od 80 let V uvodnem delu so nastopile citrarke Glasbene {ole Jesenice. Vse zbrane je pozdravil ùpan Leopold Poga~ar z dobrimi èljami za boì~ne praznike. Pozdrav in vo{~ilo je vsem navzo~im namenil tudi predsednik DU@, Zdravko Malnar. Janez Ferjan in Ferdo Kikelj sta ob tej prilo`nosti pripravila posnetke lanskega sre~anja. Bilo je prijetno ob obujanju spominov in dobri pogostitvi. Istega dne v dopoldanskem ~asu smo Leopold Poga~ar, Maru{a Pirih, Zdravko Malnar, Jerca Ti~ar in Ferdo Kikelj, obiskali ob~ane in ob~anke, ki ìvijo v Domu dr. Franceta Berglja in Domu dr. Janka Benedika. Z obiskom smo jim polep{ali predprazni~ne dni, jim zaèleli mirnih boì~nih praznikov in zdravja v letu Vsem, ki so v oddaljenih domovih, po{ljemo vo{~ilo in prazni~ni aran`ma po po{ti. Navzo~i na sre~anju v Gosti{~u Osvald se zahvaljujejo g. Leopoldu Poga~arju, Zdravku Malnarju in vsem, ki so pripravili to prijetno sre~anje in pogostitev. Vo{~ili smo V Mostah je 3. novembra dopolnila 92 let gospa Leopoldina Pagon. Zaradi zdravstvenih teàv je nismo mogli obiskati, zato smo ji poslali vo{~ilo. je 14. novembra dopolnil 92 let gospod Stanko ôp. Z zaupnico Ne`ko Pernu{ sva ga obiskali, mu vo{~ili za rojstni dan in izro~ili darilo. Gospod Stanko je {e vedno ustvarjalen, {e vedno se zaposluje z druìnskimi rodovniki, tudi zdravje mu kar dobro sluì. Na Breznici je 16. novembra dopolnil 90 let gospod Feliks Nabernik. Za rojstni dan smo mu poslali vo{~ilo in darilo. V Smoku~u je 19. novembra dopolnil 90 let gospod Du{an Florjan~i~. Tudi njemu smo poslali vo{~ilo. 3. decembra je dopolnila 92 let gospa z Rodin. Obiskali sva jo z zaupnico Tatjano Zuljan, ji vo{~ili in jo obdarili. Med nami je stekel prijeten pogovor. Gospa Marija {e vedno rada vrtnari. V Mostah je 8. decembra dopolnila 90 let gospa Kristina Stojan. Obiskala jo je zaupnica Marija Slamnik v dru`bi Antonije Lipnik. Gospa Kristina je dobrega po~utja in se rada druì s sosedi, da ji ob kavi in klepetu hitreje mine ~as. V Mostah je 11. decembra dopolnila 91 let gospa Ana Pintar. Obiskali sva jo z zaupnico Olgo Verbi~, ji vo{~ili in jo obdarili. Ob prijetnem klepetu je pripovedovala o svojem ìvljenju, predvsem o zaposlitvi pri gostilni~arki Osvaldovi. Ona je edina, ki bi {e lahko kaj ve~ povedala o prvih lastnikih gosti{~a, ki se {e danes imenuje so trenutki, naj trenutke vodijo sre~a, mir in zdravje. Jerca Ti~ar 19

20 Upokojenci Balinarski derbiji so v~asih kar stresni V okviru Dru{tva upokojencev è vrsto let deluje tudi balinarska sekcija. Namizni tenis Igralci namiznega tenisa se zbiramo v prostorih TVD vsak ponedeljek in petek od 18. do 20. ure. Balinarji DU@ Balinarji smo porazdeljeni v mo{ke in ènske ekipe, ob manj{i udele`bi pa sestavimo me{ano ekipo. Sre~ujemo se v ponedeljkih, sredah in petkih. Igramo na dveh balini{~ih, na mo{kem in ènskem. Krogle zavzeto bliàmo balin~ku, zbijamo in natan~no merimo milimetre. V igri uìvamo kot otroci, to vedo tudi bli`nji sosedje. Niti mraz ali drobno ro{enje nam ne zlezeta v kosti. ê so pogoji za balinanje res neugodni, se preselimo v balinarsko sobo in se preizku{amo v pikadu. [port povezujemo s prijetnim druènjem. Po vadbi se usedemo, poklepetamo, poskrbimo pa tudi, da miza ni prazna. Ob balini{~ih se v~asih zbere prijetna dru{~ina navija~ev. Udeleùjemo se tudi ob~inskih in obmo~nih tekmovanj in sre~anj. 24. oktobra 2017 smo v sodelovanju z dru{tvom TVD pripravili tekmovanje va{kih trojk. Ob otvoritvi tekmovanja je zbrane pozdravil predsednik DU@ Zdravko Malnar. Pomerilo se je pet balinarskih ekip, dve ènski in tri mo{ke. Sodniki so kar se da natan~no merili oddaljenosti krogel od balin~ka, ènske pa so poskrbele za okrep~ila med tekmovanjem. Zmagala je mo{ka ekipa Breg 2, drugo mesto je zasedla ènska tretje pa mo{ka ekipa Breznice. Medalje je podelil podpredsednik dru{tva TVD Samo Mekina. Po tekmovanju smo se ob prijetnem klepetu okrep~ali v gostilni Osvald. 18. novembra je na Jesenicah potekal ènski turnir v balinanju, nanj so bile povabljene tudi balinarke na{ega dru{tva. Tekmovalo je sedem ekip. Kak{no veselje, na{a ekipa je osvojila zlato medaljo! Ekipo so sestavljale Ivanka Ko{elnik, Helena [kantar in Mili Koùh. êstitamo! Slavko Kolman Igralci namiznega tenisa. Na fotografiji med nami tudi Zvone Ipavec. V juliju in avgustu zaradi vi{jih temperatur treninge opu{~amo. Na{e osnovno vodilo je skrb za zdrav ìvljenjski slog, v odmorih radi poklepetamo in si izmenjamo»kak{ne gospodarske«. Udeleùjemo se tudi tekmovanj v namiznem tenisu. Z velikim veseljem smo sodelovali v vseslovenskem projektu Simbioza Giba in se pomerili z u~enci osnovne {ole. Na tekmovanju upokojencev v [en~urju je Ivan Bor{tnik dosegel prvo mesto, v tolaìlni skupini pa je bil Ale{ Verbi~ drugi. Na treninge redno hodimo Ale{ Verbi~, Sre~o Pav{i~, Alojz Miklav~i~, Brane Ajdi{ek in Ignac Tomaì~. Na{a skupina se je v zadnjem letu precej razred~ila. Na àlost je zaradi bolezni Miran Mekina prenehal igrati, bolezen pa nam je vzela Zvoneta Ipavca. Zvone, zelo te pogre{amo. Pred sedmimi leti si se upokojil in se iz Nem~ije vrnil v Na Bregu si zgradil hi{o, v kateri si èlel preìveti jesen ìvljenja. Takoj si se aktivno vklju~il v Dru{tvo Bil si izredno dober {portnik. Udeleèval si se vseh prvenstev v namiznem tenisu, obenem pa si se redno vadil po programih dru{tva TVD Leta 2016 si zbolel za redko neozdravljivo boleznijo. Kljub temu si redno prihajal na treninge namiznega tenisa. Rabil si dru`bo pravih prijateljev. Tudi mi smo bili veseli, da si se druìl z nami. Znova in znova si nas preèmal s skromnostjo, dobrodu{nostjo in neustavljivo voljo do ìvljenja. Hvala, Zvone, za vse lepe trenutke. Ignac Tomaì~, za sekcijo namiznega tenisa Zahvala Ob boì~u in novem letu se prisr~no zahvaljujem tistim voznikom, ki ste se ustavili, ko sem s kolesom s svojega voznega pasu nenadoma zavila na nasprotnega. To se je zgodilo letos septembra pri odcepu za èlezni{ko postajo. Guma desnega ~evlja se mi je zagozdila v pedalo in nisem mogla ne zaviti ne zavirati. Ustavila sem se {ele, ko sem padla po cesti tik pred vami, ki ste potrpe`ljivo po~akali. Beseda hvala je premalo, a naj bo hkrati pohvala va{i sr~nosti. Mnogo dobrega vam èlim, Julka Mekina, Moste 20

21 Upokojenci Osteoporoza Osteoporoza je bolezen, ki zaradi slab{e kakovosti in zmanj{ane koli~ine kostne mase lahko povzro~i zlom kosti è ob najmanj{ih po{kodbah ali navadnih obremenitvah telesa. Na predavanju 20. novembra, je Zdravka Koman Meèk, dr. med., spec. gin. por., spregovorila o bolezni, za katero zboli 80 % ènsk in 20 % mo{kih. Po 50. letu starosti zboli 27.5 % ènsk in 14,6 % mo{kih po 60. letu. Prav tako obstaja precej ve~je tveganje za zlom kosti pri ènskah kot pri mo{kih, saj z upadanjem hormona estrogena pri ènskah v menopavzi kosti pri~nejo izgubljati svojo trdnost. Med dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze spadajo tudi starost, drobna telesna konstitucija, dolo~ene bolezni in zdravila, nezdrav ìvljenjski slog, nezdrave razvade, pomanjkljiva prehrana in telesna nedejavnost. Najpogostej{i so zlomi kolka, lahko se sesedejo vretenca zmanj{a se telesna vi{ina, lahko se pojavijo teàve z dihanjem in poìranjem. Za prepre~evanje bolezni je zelo pomemben zdrav ìvljenjski slog predvsem hoja, izogibanje nezdravim razvadam, kot sta kajenje in uìvanje alkohola, ter uìvanje zdrave prehrane, ki vsebuje dovolj do 50. leta starosti, mo{ki pa do 60. leta potrebujejo do 1000 mg Ca na dan, bolniki pa do 1200 mg. Za primerjavo: 2 dcl jogurta vsebuje od 250 do 300 mg Ca. Z dovolj gibanja na zraku in soncu si zagotovimo tudi nujen vitamin D. Pri ocenjevanju nevarnosti za zlom kosti lahko uporabimo tudi rizi~ni test FRAX, ki ga poi{~emo na ra~unalni{kem omre`ju. S pomo~jo vnesenih podatkov, kot so starost, spol, predhodni zlomi, zlom kolka pri star{ih, podatki o kajenju, jemanju kortikosteroidov in pojavu revmatoidnega artritisa ter pretiranega pitja alkohola, lahko izra~unamo tveganje za zlom. Zdravniki predpi{ejo zdravila samo, ~e pri ~loveku obstaja veliko rizi~nih faktorjev za nastanek osteoporoze. Ker je izobraèvanje zelo pomemben del preventivne dejavnosti v zdravstvu, se dr. Zdravki Koman Meèk zahvaljujemo za predavanje. Prav tako tudi mladima flavtistkama Mojci in Tisi za njun glasbeni uvod. Jana Zupan [ola zdravja [ola zdravja je krasna dejavnost, dostopna vsem. Bivanje na zraku, pravilno dihanje in krepitev vsake mi{ice v telesu. Le kaj si lahko èlimo ve~? Ob~utek, da nekaj naredimo za svoje zdravje. Na{e starej{e ~lanice si zasluìjo posebno spo{tovanje, saj se trudijo in vestno izvajajo vaje. Pravijo, da je njihov trud popla~an, saj se dobro po~utijo, z vajami okrepijo ravnote`je, manj teàv imajo z bole~inami v sklepih in {e in {e. Posebno bi se rada zahvalila na{emu predsedniku Dru{tva Zdravku Malnarju, ki nam je omogo~il, da lahko telovadimo na dvori{~u dru{tva. Zahvala gre tudi na{emu ùpanu Leopoldu Poga~arju, ki nam pomaga pri nakupu garderobe, s katero predstavljamo na{o ob~ino na vseslovenskih sre~anjih. Najbolj pa smo ponosne na njegovo kompliment, ki nam daje {e ve~ji elan in energijo. Zahvaljujem se tudi Ferdu Kiklju, ki je vedno pripravljen obeleìti na{e delovanje z lepimi fotografijami. Vsem {e enkrat lepa hvala ter sre~no, zdravo in uspe{no novo leto 2018, ~lanicam skupine pa èlim veliko zdravja in skupnih, prijetnih ur pri telovadbi in druènju ob kompliment (Odlomek) Vodja skupine Mila Ferjan Vas redno videvam, telovadke strumne, ko za Osvaldom jutro pozdravite bistroumne, je jutro potrebno zdravo za~eti, zato ste za~ele zadnje ~ase prav blesteti. Opazil sem tudi, da vreme in temperature, ne povzro~ajo vam nove gube. Drage ène, matere, dekleta vas pod Stolom, ne de`, ne sneg, ne veter ne zaustavi, ko v jutru sonce i{~ete, da vas pozdravi. Naj vam ~estitam za vztrajnost, pogum, z èljo iskreno, da vas ne mine, da {e naprej boste ostale tak' fine. 95-letnica Leopolda Tomana - Davorina V za~etku decembra letos so ~lani Zveze borcev za vrednote NOB obiskali vse svoje ~lane, starej{e od 90 let. Zaèleli so jim vse dobro v novem letu 2018 predvsem pa, da bi jim zdravje sluìlo {e mnogo ~asa. [e posebej smo bili veseli snidenja z najstarej{im ~lanom bor~evske organizacije Leopoldom Tomanom - Davorinom, ki je 28. oktobra letos praznoval svoj 95. rojstni dan. V prijetnem klepetu je ob na{em obisku v dru`bi h~erk in ène obudil spomine na mlada leta in delo na doma~iji. Polda izhaja iz zavedne slovenske druìne, po doma~e pri Beravsovih na Bregu, ki je bila med vojno partizanska. Kot mlad fant je bil aktiven v Sokolskem v katerem si je izoblikoval svoj pogled na svet. Ko je bil 29. marca 1943 mobiliziran v nem{ko vojsko, je v Lescah pobegnil z vlaka in se {e isti dan priklju~il partizanom Gorenjskega odreda na Jelovici. Partizanil je v Pre{ernovi, [ercerjevi in Kosovelovi brigadi in v Kokr{kem odredu. Po vojni je do upokojitve delal Jesenice. Bil je tudi dru`beno aktiven, sodeloval je pri ustanovitvi Lovske druìne Stol, è ve~ kot 60 let je tudi ~ebelar. Za svoje partizanstvo in aktivno delo po vojni je prejel dve dràvni odlikovanji in priznanja Kokr{kega odreda in [ercerjeve brigade. Ob zaklju~ku snidenja smo tovari{u Tomanu v imenu ob~inske organizacije ZB za vrednote in v imenu socialnih podelili spominski darili z èljo, da bi bil zdrav in tudi v prihodnje tako dobre volje in pozitivnega mi{ljenja. Ciril îro Dolar Tudi v letu ostanimo zvesti vrednotam in ciljem, kot so svoboda, suverenost, mir, po`rtvovalnost, ~love{ke pravice, dostojno ìvljenje in kot vodilo temu tovari{tvo. Sre~no! ZB 21

22 Karitas z ljubeznijo do bli`njega Ljubezen do bli`njega, dobrodelnost sta pojma, ki ju zdruùje latinska beseda»karitas«in obenem vodilo ljudi, ki delujejo pod okriljem Slovenske karitas. Od 27. novembra do 3. decembra je pod geslom Kje sem doma potekal leto{nji teden Karitas, teden ko prostovoljci k dobrodelnosti povabijo {ir{o javnost. Ob tej prilo`nosti sem k pogovoru povabila karitas Breznica, Sonjo Mance in Marijo Ko{ir. karitas Breznica z ùpnikom Marjanom Lampretom. Foto: Marjan Lampret. V Karitas deluje od novembra leta Sprva karitas Breznica vodila Marinka Filipi~, po enem letu pa jo je nadomestila Sonja Mance, ki to delo predano opravlja {e danes.»v na{i Karitas poleg predsednika, ùpnika Marjana Lampreta, deluje enajst ~lanic. Sestajamo se vsak prvi torek v mesecu, po potrebi pa se vmes sestane tudi {tiri~lanski odbor. ^lanice slednjega smo sestra Ernesta, Beata û~nik, na{a blagajni~arka Marija Ko{ir in jaz. V tednu Karitas smo kot vsako leto pripravili ko{are za darovanje izdelkov v na{ih trgovinah. Na Breznici so ljudje darovali 41 kg hrane in 2 kg pra{ka in 32 kg hrane. Vse bomo razdelili druìnam in posameznikom v stiski ob koncu leta.«dobrine, zbrane v tednu Karitas, bodo torej ljudem v stiski polep{ale prazni~ne dni, a pomo~ je potrebna skozi vse leto. Dobr{en dele` hrane ùpnijske Karitas pridobijo preko {kofijskih iz tako imenovanih evropskih zalog. Sonja:»To hrano dobimo na podlagi potreb, ki jih predhodno posredujemo [kofijski karitas Ljubljana. V leto{njem letu smo razdelili 3422 kg evropske hrane, sami pa smo dokupili {e 100 kg sladkorja, 150 kg pra{ka in razdelili tudi 48 kg podarjene margarine. Finan~na sredstva pridobivamo od podpornih ~lanov, ki vsak mesec darujejo po svojih mo~eh, med njimi smo tudi same prostovoljke, in iz ob~inskega prora~una. nam pomaga in podpira na{e delovanje, zelo dobro sodelujemo, za kar se iskreno zahvaljujemo.«seveda pa pomo~ ni omejena le na hrano. Marija:»Pomagati posku{amo, kjer je le mogo~e. Letos smo za druìno v stiski kupili nov pralni stroj in rabljen hladilnik, nekemu ob~anu smo obnovili pod, dvema srednje{olcema pomagali do avtobusne vozovnice, petnajstim otrokom do {olskih potreb{~in ter kupili in razdelili 31 m 3 drva. S sredstvi, ki jih zberemo sami, najve~krat poravnamo polo`nice.«ljudje, ki v resnici potrebujejo, pa se le redko sami oglasijo. Kot pripovedujeta sogovornici, namig najve~krat pride od sosedov, prijateljev. Sonja:»Mnoge stiske so skrbno prikrite. Pristopiti je treba na pravi na~in, z veliko mero ob~utka, da se ~lovek odpre, pusti blizu in sprejme pomo~. Skupaj z Marijo greva na obisk, se posku{ava pogovoriti in ugotoviti, kako lahko pomagamo. Sicer so ljudje hvale`ni in nam zaupajo. [e nikoli se mi ni zgodilo, da bi na{e delo kdo posku{al izkoristiti. Nevarnost je le ta, da dolgotrajna stiska povzro~i otopelost. ^lovek postane kar sprijaznjen, da dobiva pomo~.«miklavèvanje za otroke s posebnimi potrebami. Foto: Marjan Lampret. Kako pristopiti k osebi v stiski, ve{~ina komuniciranja, organizacijske spretnosti so nekatere izmed tem, ki se jih prostovoljke in prostovoljci Karitasa v Sloveniji jih je 11 tiso~ u~ijo na izobraèvanjih. Zaradi rokovanja s hrano potrebujejo tudi izpit iz higienskega minimuma. Marija:»Ve~ina na{ih izobraèvanj poteka na Brezjah. V ponudbi je tudi ra~unalni{tvo, a tega se ne lotimo. Smo vse starej{e in delamo kar»na pe{«, veliko pa nam pomaga Valerija û~nik.«delovanje ~lanic brezni{ke Karitas obsega {e pomembno, druàbno plat. Vsako leto junija v dvorani na Breznici skupaj s skavti pripravijo druàbno sre~anje za osebe s posebnimi potrebami,»sre~anje s son~ki«, in v septembru sre~anje za starej{e ob~ane in bolne.»na na{ih sre~anjih je dobrodo{el vsakdo, ne glede na kakr{no koli pripadnost. To je na{e poslanstvo prostovoljno pomagati vsem, brez razlik,«na{ pogovor skleneta Sonja in Marija. îsto za konec pa {e beseda o karitas Breznica, s katero se prostovoljke soo~ajo zaradi pomanjkanja prostora. Trenutno namre~ delujejo v prostoru pod ùpni{~em, ki ni primerno za hrambo. Hrano tako sproti delijo, obla~il pa niti ne zbirajo. Bolj{i pogoji se jim obetajo po izgradnji pastoralnega doma, ko se bodo preselile v sedanje verou~ne u~ilnice. Polona Kus V spomin gospodu Cirilu Brglezu ( ) Pisalo se je leto 2003, ko je Breznica po skoraj tridesetih letih ùpnikovanja g. Joèta Kluna pri{el novi ùpnik, g. Ciril Brglez. Gospod Ciril, s svojo preprostostjo in iskrenostjo ste se sku{ali pribliàti vsakemu ~loveku, ne glede na to ali je bil veren ali neveren. Radi ste imeli kraje pod mogo~nim Stolom in tudi ljudi, ki v njih prebivamo, kar ste dokazovali tudi s tem, da ste se, tudi ko niste bili ve~ ùpnik pri nas, ve~krat radi vra~ali v na{e kraje, zlasti na Zabre{ko planino. Kljub va{emu trudu pa vam v~asih ìvljenje med nami ni bilo najla`je. V tistih trenutkih ste se zatekli k molitvi, v èlji da bi se 22

23 Dru{tva teàve re{ile in bi bil naslednji dan la`ji. Prav osebno molitev ste s svojim zgledom vzpodbujali tudi med ùpljani. Tako smo na va{o pobudo pri~eli s celono~nim ~e{~enjem Najsvetej{ega ter obredi v ~ast Jezusovega in Marijinega srca. Ko razmi{ljamo o va{em devetletnem bivanju med nami, nam v u{esih odzvanjajo svetopisemske besede iz Psalma {tevilka 23: Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega ìvljenja. Znali ste namre~, g. Ciril, pristopiti k ~loveku, mu prisluhniti, videti njegovo stisko, predvsem pa pomagati tistemu, ki je bil pomo~i najbolj potreben. Pri tem se niste ozirali na to, ali je {lo za sobrata duhovnika, ko ste v te`ki bolezni skrbeli za duhovnika g. Toneta ter pomagali g. Pavletu in g. Klemenu, ùpljana ali ~loveka v stiski, ko ste v prazno stanovanje v nekdanjem ùpni{~u naselili g. Kukca, ki je potreboval streho nad glavo. V brezni{ki ùpniji je poleg farne cerkve {e sedem podru`ni~nih cerkva in zvon prav vsake od njih poje hvalo vam, g. Ciril. V letih svojega ùpnikovanja na Breznici ste namre~ pustili sled v vsaki izmed na{ih cerkva, najsi bo to nova fasada, nova streha, obnova notranjosti ali ureditev ogrevanja. Tako ste poskrbeli, da je sakralna dedi{~ina v na{i ùpniji lepo ohranjena in nam v ponos. Nenazadnje pa ste s svojo vedrostjo in odprtostjo, g. Ciril, pustili svoj pe~at tudi med mladimi v brezni{ki ùpniji. Spodbujali ste njihovo ustvarjalnost in kreativnost, saj ste se zavedali, da je to na~in, s katerim boste privabili {e ve~ mladih. Trudili ste se, da bi se mladi med seboj povezali kot skupina in tudi po birmi ostali {e naprej dejavni v ùpniji. Tako vam je uspelo obuditi mladinsko verou~no skupino. êprav ne ve~ rosno mladi, ste znali prisluhniti njihovim èljam in potrebam ter jim omogo~iti, da na svoj na~in poglabljajo vero in sooblikujejo ìvljenje v na{i ùpniji. Mladinska verou~na sre~anja so pripomogla tudi k temu, da so se med mladimi, ki so jih obiskovali, stkale prijateljske in tudi globje vezi. Sveti Pavel je v drugem pismu Timoteju med drugim zapisal»dober boj sem izbojeval, tek dokon~al in vero ohranil«(2. Timoteju 4,7). Prepri~ani smo, da te besede veljajo tudi za g. Cirila. Hvala vam, g. Ciril, za vse kar ste dobrega storili za nas, brezni{ke ùpljane, ohranili vas bomo v lepem pastoralni konj na [tefanovo Prireditveni prostor Konjeni{kega kluba Stol Ponedeljek, 26. december, od 11. ure naprej Vabljeni! Vesele boì~ne praznike ter sre~o, ljubezen in razumevanje v letu 2018 vsem ob~ankam in ob~anom {e posebej pa ~lanom na{ega kluba, èli Upravni odbor Konjeni{kega kluba Stol Novice iz PGD Zabreznica Zadnja dva meseca v letu smo gasilci pokrivali streho v Mostah in nudili pomo~ ob vetru in poplavah v ob~ini Bohinj. Ko pa potegnemo ~rto pod leto{nje leto, smo evidentiral Ob obisku delegacije s Hrva{ke skoraj prostovoljnih ur, namenjenih usposabljanju, intervencijam, tekmovanjem in sodelovanju na prireditvah. Opravili smo torej veliko delo v korist lokalne skupnosti in pri poàrni preventivi. Ob zaklju~ku leta so nas obiskali gasilci iz pobratenega PGD Lipik s Hrva{ke. Ogledali so si Zavr{nico, HE Moste ter poklicno re{evalno enoto na Jesenicah. Prijetno druènje ob izmenjavi izku{enj je kar prehitro minilo, predvsem {e, ker je potekalo ob ùpanovem bogra~u, za kar se gospodu Poga~arju lepo zahvaljujemo. Gasilci iz Zabreznice vam èlimo sre~no, veselo in zdravo novo leto ter upamo, da vam bo leto{nji koledar v{e~ vsaj tako kot preteklo leto. Klemen Rev Po sol po Krpanovo Trije s prijatelji so se v oktobru odlo~ili, da se do Piranskih solin podajo s konjsko vprego in preverijo, kako je s prevaànjem soli na ju`ni meji. No, {tartali niso ~isto od doma, konja in zapravljiv~ka so peljali v Izolo, ki je bila izhodi{~e dvodnevne odprave. Iz Izole so se podali proti Strunjanu in naprej po slovenski obali do solin, kjer so natovorili nekaj soli. Bla`, Du{an in Matja` z ekipo Del poti so prevozili po Parenzani, kjer se, kar pomnijo doma~ini, menda {e nikoli ni peljala kaka vprega. Na pomolu v Portoroù so pripravili kulturni program, v katerem je spregovoril tudi»evropski poslanec za dolo~itev meje v Piranu«. Polona Kus PRVA POMOČ RAČUNALNIŠKI SERVIS Računalnik z veseljem prevzamemo tudi na vašem domu! TUŠ Center Jesenice, 1. Nadstropje Servis namiznih računalnikov, prenosnikov, telefonov, reševanje podatkov

24 Mijini recepti za pi{kote Gr{ke zvezdice Testo: 140 g sladkorja, 140 g masla, 140 g ~okolade v prahu, 100 g zmletih orehov, 250 g moke, 1 jajce, 2 `lici kisle smetane Krema: 2 dl mleka, 2 rumenjaka, 2 `lici sladkorja, 2 `lici vanilin sladkor 1 zavitek vanilijevega pudinga, 120 g masla, rum po okusu, sladkor v prahu Priprava: Moki dodamo sladkor, orehe, ~okolado v prahu, na ko{~ke narezano maslo in rum. Ume{amo {e jajce in sladko smetano in zgnetemo v gladko testo. Testo pustimo 30 minut po~ivati v hladilniku, nato ga razvaljamo na debelino 2 mm ter z modelom izreèmo zvezdice. V naprej ogreti pe~ici pe~emo 7 minut pri temperaturi 170 C. Medtem ko 1 dl mleka segrevamo, dodajamo rumenjake, sladkor, 1 dl hladnega mleka in puding ter me{amo, dokler se krema ne zgosti. Maso ohladimo, nato dodamo penasto ume{ano maslo z rumom. Kremo dobro preme{amo, z majhno `li~ko ali vre~ko kremo kanemo na eno zvezdico in jo pokrijemo z drugo. Obe strani povaljamo v sladkorju v prahu. Pi{kote v dobro zaprti posodi in hladilniku lahko hranimo do tri tedne. Zimska kolesa Testo: 560 g moke, 420 g masla, 240 g sladkorja, 100 g raztopljene ~okolade, 1 jajce, {~epec cimeta Medena potica za boì~ Sestavine za medeno potico Kva{eno testo: 500 g p{eni~ne bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4 5 jaj~nih rumenjakov, 2 3 dl mla~nega mleka, {~ep soli, 1 ju{na `lica sladkorja, 1 ju{na `lica teko~ega medu. Medeno-orehov nadev: 150 g teko~ega medu, 600 g mletih orehov, 1 2 dl mla~nega mleka, 2 jajci, {~ep mletega cimeta, {~ep mletih klin~kov, {~ep stol~enih nageljnovih `bic, vaniljev sladkor, naribana limonina lupina, ½ dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce. Priprava Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo me{anico soli, mleka in kvasa. Zme{amo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati ~ez no~. Nadev: Med zelo po~asi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, prime{amo maslo in pribli`no polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s pi{kotnimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo {e za~imbe in jajci. Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lon~enih modelih. Dolìno razvaljanega testa dolo~imo tako, da izmerimo premer modela in pomnoìmo z dve. Testo, ki je po~ivalo ~ez no~, zjutraj {e enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namaèmo medeni nadev in potresemo s preostankom mletih orehov. Testo tesno zvijemo, poloìmo v nama{~en model~ek in ga postavimo na toplo, da {e enkrat vzhaja. Medena potica je te`ja in vzhaja po~asneje. Pred peko kola~ premaèmo z zmesjo mleka in jajc. Pe~emo v pe~ici, ogreti na 175 C, pribli`no 45 minut. Recept in foto: mag. Ur{ka Intihar Krema: 1 zavitek vanilijevega pudinga, ½ l mleka, 160 g sladkorja, 250 g masla, 4-5 reber ~okolade, malo ruma Dekoracija: kokosova moka, 4 5 reber ~okolade Priprava: Vse sestavine za testo zamesimo in pustimo po~ivati 10 minut. Nato testo razvaljamo in izreèmo kroge. Pe~emo pribli`no 15 minut v vnaprej ogreti pe~ici pri temperaturi 200 C. Za kremo skuhamo vanilijev puding po navodilih na vre~ki skupaj s sladkorjem. Ko se ohladi, mu dodamo spenjeno maslo. Na koncu prime{amo {e raztopljeno ~okolado in malo ruma. Po en krog namaèmo s kremo in pokrijemo z drugim krogom. Zunanji rob povaljamo v raztopljeni ~okoladi in potem {e v kokosovi moki. odprta cvetli~arna V Moji cvetli~arnici, ki je 8. decembra svoja vrata odprla zraven pekarne Planika ponujajo rezano cvetje in lon~nice, {opke in druge aran`maje za vse prilo`nosti, poskrbijo za aranìranje daril in urejanje grobov. V prazni~nem decembru v Moji cvetli~arnici lahko izbirate med razli~nimi boì~nimi zvezdami, ven~ki, novoletnimi aran`maji Za rezano cvetje v decembru velja 10-odstotni popust. Odprto vsak dan od 8.00 do ter od do 18.00, ob sobotah od 8.00 do Lepo vabljeni! P. K. 24

25 Zdravje Poskrbimo za svoja jetra Razmi{ljanje, da na{a jetra lahko predelajo vse, kar zauìjemo, je na àlost zgre{eno. Gre za najpomembnej{i organ»~i{~enja«telesa, pri filtriranju {kodljivih snovi pa se zgodi, da nekatere ostanejo v obtoku in jetra po{kodujejo. Vemo, da jetrom {koduje uìvanje alkohola, ampak obstajajo {e drugi na~ini, ki ta organ oslabijo. 1. Obdelana obdelana s kemi~nimi sredstvi z dalj{im rokom uporabe so bogata z ma{~obami in konzervansi, ki lahko po{kodujejo jetra. Tudi uìvanje ìvil, ki vsebujejo veliko ma{~ob in ogljikovih hidratov, lahko jetra»obteìjo«. 2. Nedejavnost Jetra igrajo pomembno vlogo pri prebavi. Aktivno ìvljenje prispeva k procesu prebave od trenutka, ko se za~nejo»kuriti«energije, ki jih oddajajo ogljikovi hidrati na najbolj u~inkovit na~in. 3. Preve~ ma{~ob Kombinacija sedentarnega ìvljenja in uìvanja obdelanih ìvil lahko privede do debelosti slednja pa do bolezni, kot je nealkoholni steatohepatitis (NASH) oziroma do kopi~enja prese`ka ma{~ob v jetrih, ki vodi do po{kodb in vnetij. 4. Dieteti~ni izdelki Tudi dieteti~ni izdelki lahko povzro~ijo po{kodbe na jetrih. Izvle~ki zelenega ~aja na primer pove~ajo zastrupitev jeter. Rezultati, ki jih doseèmo z dieteti~nimi izdelki, so videti lepi, vendar moramo biti pozorni na stranske u~inke. 5. êzmerno doziranje protibole~inskih zdravil Pretirano uìvanje nekaterih zdravil lahko po{koduje jetra, {e posebej, ~e jih uìvamo skupaj z alkoholom. Z novim letom pred vrati si mogo~e lahko zadamo, da se bomo bolj zdravo prehranjevali. Tudi ~e ste v odli~ni formi, je vedno dobro skrbeti za tako pomemben organ, kot so vam vesel boì~ in sre~no, zdravo ter uspe{no Elvira Devetak Modri lotos, center za celosten razvoj, vabi v {olo Chen taijiquan-a. Vadba bo potekala v Dvorani pod Stolom ob torkih od do 19.45, s pri~etkom 9. januarja. Chen taijiquan je meditativna borilna ve{~ina, ki jo na Kitajskem pou~uje è 21. Generacija druìne Chen. Temelji na principih kitajske filozofije in medicine, z redno vadbo pa lahko bistveno pripomoremo k izbolj{anju zdravja, po~utja in razvoju notranje mo~i. [olo vodi [pela Kolenc. U~iteljski certifikat si je pridobila v Chen vasi na Kitajskem. Prijave in dodatne informacije: zavod.modri.lotosagmail. com, , modrilotos.weebly.com BodiFit Funkcionalna vadba Dvorana pod Stolom Ponedeljki in ~etrtki Kontakt: Ajda Za nove ~lane v januarju 2018 prvi obisk brezpla~en Vabljeni! Naj z zdravjem bo in sre~o dare`ljivo. Doda naj {e ljubezen neminljivo. Pri~ara naj medeno nam toplino, ~ebelam cvetja, nektarja obilo. Sre~no 2018 vam èlijo ~lani êbelarskega dru{tva Antona Jan{e Breznica PRAZNIČNA PONUDBA -30% na cene tople puhovke izstopajoče spodnje hlače hitrosušeče kopalke WAXX Slovenija Breg 163, Žirovnica SREČNO

26 [port Matja` Zupan Novi rekordi Ultre in Osmice Prvi novembrski vikend sta na Valvazorju potekali Ultra in Osmica, sedaj è poznano maratonsko tekmovanje med rekreativci. Na 5. Valvasorjevem maratonu so padli novi rekordi v vseh kategorijah, sodelovalo je 78 tekmovalcev. Udeleènci 24-urne preizku{nje so vzpone po Rudni pri~eli nabirati è v petek ob 16h, v soboto ob 8h so se jim pridruìli {e tekmovalci 8-urnega maratona. Ale{ [tefe, organizator in oskrbnik Valvasorjevega doma:»vreme nam je bilo ve~ kot naklonjeno, pogoji so obetali lepo tekmo in napovedi so se uresni~ile. V prav vseh kategorijah smo dobili nove rekorderje! Na Ultri sta se mednje vpisala Alenka Ogrin z 21-imi vzponi in Miha Vidali s 26-imi vzponi. Na Osmici pa je v ènski konkurenci z novim rekordom 11 vzponov prepri~ljivo zmagala Mojca Koligar, med mo{kimi pa je z novim najbolj{im ~asom in 12 vzponi slavil zmagovalec na{e prve Osmice in rekorder Slovenske planinske poti Marjan Zupan~i~.«Udeleènci so tudi sicer dosegali zelo lepe rezultate. Med njimi naj {e posebej omenimo najmlaj{e med tekmovalci 12 let: Jan Zupan (6 vzponov), 10 let: Iza Rozman (5 vzponov) in Ana Bohinec (3 vzponi), 9 let: Jaka Zupan (4 vzponi), 8 let: Gal Rozman (5 vzponov) in Vid Bohinec (3 vzponi). Ale{ [tefe:»leto{nje tekmovanje je prvi~ potekalo v organizaciji Dru{tva Gornik, s prostovoljnim delom pa so pomagali prijatelji Valvasorja in drugi prostovoljci, za kar jim gre posebna zahvala. Prav tako se zahvaljujemo sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogo~ili kvalitetno izvedbo tekmovanja in lepe nagrade tekmovalcem, ter PD Radovljica in ekipi Valvasorjevega doma, ki sta poskrbela za topel obrok ob koncu tekmovanja. Se vidimo na 6. Valvasorjevem maratonu 2. in 3. novembra 2018!«Polona Kus Lepe in hude so na{e poti, ko hodijo po svetlobi in po temi. Vedno naj kje lu~ka gori, da se najbolj{e v nas ne izgubi! [tiristokrat na Valvazorju Niso redki pod Stolom, ki za sprostitev in rekreacijo hodijo na Valvazor. Tura je ravno prav{nja, da se zmiga{, ko~a na cilju odprta, po èlji vzpone {e vpisuje{ v knjigo»naskakovalci Valvazorja«. Peter Sitar iz Most se je v leto{njem letu vpisal kar {tiristokrat. V lanskem letu je Peter nabral 394 vzponov in letos si je zadal cilj 400. Dosegel ga je 13. decembra, tako jih bo do zaklju~ka akcije Naskakovalec Valvazorja na {tefanovo zagotovo padlo {e nekaj.»seveda sem zadovoljen, da je cilj doseèn, ~eprav ni {tevilka tista, ki je najpomembnej{a. Predvsem {teje po~utje. ê ne grem, mi nekaj manjka. Lani sem komaj preìvel tri tedne doma s po{kodovano Peter Sitar in Ale{ [tefe, oskrbnik Valvasorjevega doma nogo,«pripoveduje Pero, ki se je s hribi spoprijateljil po upokojitvi.»na Valvazor sem za~el hoditi pred {estimi leti. Sprva sem moral v prvem bregu po~ivati, da sem lahko pri{el do vrha. Sedaj grem tudi po dvakrat na dan, v~asih pa dopoldan na Roblek ali Golico, popoldan pa {e vedno na Valvazor. Hodim pa ve~inoma sam. Tako si po svoje odrejam ~as, tempo, pot, {e malo pogobarim, kak{no vejo odstranim s poti, na Po~ivavu pti~em nastavim poga~o Prijetno je tudi sre~evati poznane obraze. Za nekatere è vem, na katerem ovinku se bomo sre~ali.«zaklju~ek akcije Naskakovalec Valvazorja bo kot vsako leto v Valvasorjevem domu 26. decembra z razglasitvijo rezultatov za pe{ in kolesarske vzpone, podelitvijo priznanj in druàbnim sre~anjem. V leto{njem letu je v akciji sodelovalo okoli 100 pohodnikov. Polona Kus Vabljeni, da obi{~ete Dom pri izviru Zavr{nice v ~asu novoletnih praznikov Odprto od sobote, 30. decembra, do torka, 2. januarja. Vse dobro v novem letu vam èli Obilo kolesarskih uìtkov v letu 2018 vam èli KK Zavr{nica Ob na{i pe~i bo prijetno toplo tudi na silvestrovo kdor pride, pride. Informacije in rezervacija preno~i{~:

27 [port SSD vam vo{~i December je ~as, ko se oziramo nazaj in delamo»inventuro«iztekajo~ega se leta. Hkrati je tudi ~as, ko se oziramo naprej, v leto, ki prihaja. Delamo obljube, zaobljube, èlje zase in za bli`nje. Ko se v na{em klubu ozremo nazaj in naredimo»inventuro«iztekajo~ega se leta, lahko re~emo, da je bilo uspe{no. Na{i mladi skakalci so dosegli nekaj odli~nih in veliko dobrih uvrstitev na regijskih in dràvnih tekmovanjih ter v Mercatorjevi nagradni akciji»sko~ite v Mercator, podprite skakalce«z zbranimi glasovi sko~ili na drugo mesto. Na{a èlja je, take in {e bolj{e dose`ke nanizati tudi v letu, ki je pred nami. V bliàjo~ih se predprazni~nih dneh smo bli`je drug drugemu, polni nekega zanosa in pri~akovanja drug drugemu èlimo vse dobro, zato vam ~lani SSD èlimo: Sanka{ke novi~ke Mladinski reprezentant Bine Mekina iz Most se je v za~etku decembra udeleìl prve ~lanske tekme za svetovni pokal v tekmovalnem sankanju v avstrijskem Kühtai. Izmed 47 tekmovalci se je uvrstil v finale in dosegel kon~no 22. mesto v svetovni konkurenci. Konec leta bo prva mladinska tekma za svetovni pokal, kjer se mu bo pridruìl tudi brat Bla`. Do konca sezone jih ~aka {e pet mladinskih tekem in glede na formo {e kak{na ~lanska. PRIJETNE BO@I^NE PRAZNIKE TER ZDRAVO, SRE^NO, USPE[NO IN NEPOZABNIH TRENUTKOV POLNO LETO Bine Mekina. Foto: Branko Frelih Ur{ka [imnic Novak, SSD Pohodi mladih planincev Z novim {olskim letom smo se mladi planinci ponovno za~eli druìti na planinskih pohodih. Kroèk v leto{njem letu obiskuje 24 u~encev od 3. do 9. razreda. Sankanje z Valvazorja smo letos è preizkusili, vendar so vremenske razmere kmalu naredile svoje. Upamo, da bo v prihodnjih tednih zima sanka~em naklonjena, saj je sankanje po 6-kilometrski progi zadovoljstvo in zabava za staro in mlado. Klemen Rev Karateisti na svetovnem prvenstvu 22-~lanska reprezentanca Slovenske zveze tradicionalnega karateja, med njimi tudi 5 karateistov Karate kluba Mi-KI, se je udeleìla 2. Svetovnega prvenstva UWK/ITKF, ki je potekalo od 30. novembra do 3. decembra v Montecatini Terme v Italiji. Za za~etek smo se, tako kot è nekaj let zapored, udeleìli kostanjevega piknika v Zavr{nici. Raziskovali smo potke po Rebru, spoznavali nove planince in se seveda zabavali. Lepo novembrsko soboto smo izkoristili za obisk Valvasorjevega doma in sicer smo se z avtobusom peljali do Koro{ke Bele nato pa pot pod noge. Na{ zadnji izlet smo prilagodili vremenskim razmeram in smo bolj kot vi{inske, nabirali dolìnske metre. Izpred {ole smo jo krenili proti Bregu, ~ez Pi{kovico do Sv. Katarine, nato pa spust do Vintgarja in kraj{i vzpon na Blejsko Dobravo ter ~ez Kav~ke nazaj proti domu. Odli~en zimski izlet. V decembru nas ~aka {e no~ni izlet, ki se ga è vsi zelo veselimo. Ob tej prilo`nosti naj vam {e zaèlimo prijetne praznike ter uspe{no in predvsem dogodiv{~in polno novo leto. Planinski kroèk Svetovno prvenstvo je zajemalo tri najve~je zvrsti karateja: tradicionalni, generalni in kontaktni. Tekmovalo je ve~ kot 2300 karateistov iz 44 dràv. Reprezentanca SZTK je dosegla izjemne rezultate. Osvojila je 29 odli~ij, od tega 6 zlatih. Od na{ih karateistov je Denis âtak osvojil kar dve zlati medalji (dvakratni svetovni prvak), dve srebrni ter bronasto, Matija Legat bronasto medaljo, Karin Pazlar bronasto ter Aleksander Jovanovi~ srebrno medaljo. êstitke za odli~en nastop tudi Maticu Panjtarju in pohvale strokovnemu timu na{ih karateistov, sodnikoma Manci Urh, Luku Bajdi in selektorju Mirsadu Kova~evi}u - Mikiju. Mojca Legat 27

28 [port Plezalni ob izteku starega leta âs tekmovalnega zati{ja, aktivnih plezalnih priprav in u~enja plezanja najmlaj{ih ter plezalnih izletov za vse skupine. S tekmovalno skupino smo trenutno v obdo Plezalni izlet v PCL. Foto: Timotej Rajgelj bju aktivnih priprav na prihajajo~a tekmovanja. V kratkem se bomo udeleìli dveh hitrostnih tekmovanj, nato sledijo {e druge discipline: balvansko in teàvnostno plezanje. Treninge vsaj enkrat mese~no popestrimo z obiskom razli~nih plezalnih centrov v Sloveniji, predvsem pa v tujini (Avstrija), kjer so pogoji za treniranje precej bolj{i kot doma. V leto{njem letu okrepljena trenerska ekipa skrbi, da tudi otroci v mlaj{i in starej{i skupini po~asi razvijajo svoje gibalne in plezalne sposobnosti. V vadbe tako vklju~imo plezanje na veliki plezalni steni, plezalne igre za zabavo in u~enje tehnike plezanja na mali steni ter poligone, {tafete in razli~ne krepilne vaje za razvoj gibalne vsestranosti. V mesecu decembru smo s skupino mlaj{ih in starej{ih otrok obiskali Plezalni center Ljubljana. V Sloveniji je to edini plezalni center, ki nam na 1200 m 2 ponuja razli~en nabor plezalnih sten. Ugotovili smo, da smo kos tudi 17 m visokim stenam in se navdu{ili nad nekoliko dalj{imi smermi, kot na doma~i steni. Preizkusili smo tudi plezanje brez varovalca, ki se je po za~etnem strahu izkazalo za zelo zabavno. V prihajajo~em letu bomo organizirali {e nekaj podobnih izletov, tudi na druge lokacije. Ob izteku leta bomo na steno namestili nekaj novih smeri, tako da bo plezanje v novem letu {e bolj zabavno in izzivov polno. V januarju bomo za ~lane Plezalnega organizirali te~aj za Pripravnika {portnega plezanja, da bo tudi samostojno plezanje v naravnih plezali{~ih bolj varno. Ekipa PK@ Odbojka Kadeti so v novembru odigrali svoj drugi turnir. Tudi tokrat so àl obe tekmi izgubili, tako bodo v novem letu sezono nadaljevali v B ligi. Ekipa starej{ih de~kov je odigrala kar dva turnirja s kon~nim izkupi~kom ena zmaga in trije porazi. V ekipi igrajo od eden do trije mlaj{i igralci, ki so proti precej vi{jim in starej{im nasprotnikom pokazali zelo borbeno in sr~no igro ter napredek iz turnirja v turnir. Trenutno zasedajo ~etrto mesto od petih, tudi oni bodo tekmovanje v drugem delu sezone igrali v B ligi. Bliàmo se prvem turnirju male odbojke, kjer bodo kar trije igralci prvi~ uradno nastopali na turnirju; èlimo jim veliko dobrih obramb ter dobrih napadalnih akcij. Rekreativna tekmovanja Ob~insko prvenstvo v plavanju Sredi novembra se je na ob~inskem prvenstvu v plavanju na 50 m pomerilo skupaj 40 tekmovalcev. Tekmovali so v {tirih kategorijah in {tafetah. Glede na rezultate in obiskanost tekmovanja je videti, da znajo v vaseh pod Stolom otroci dobro plavati. Tekmovanje smo pripravili v sodelovanju z in ~lani DPD Bled. Slednji so predstavili potapljanje in otrokom omogo~ili, da so se tudi sami preizkusili. Rezultati Deklice razred: 1. Ajda Dono{a 1:15,33, 2. Liza Babi~ 1:23,23, 3. Neja Naja Ko{elnik 2:20,89 Deklice razred: 1. Manca Jenkole, 44,02, 2. Ema Dono{a 55,25, 3. Marcela Lu`nik 59,11 De~ki razred: 1. Anè Lu`nik 40,86, 2. Maj Bori~ 47,77, 3. Jan Berlot 49,39 Deklice razred: 1. Maru{a Jenkole 39,89, 2. Lana Mla~nik 47,79, 3. Nana Robi~ 53,50 De~ki razred: 1. Anè Koselj 50,73, 2. Marcel Vov~ak 55,89 Odrasli: 1. Alja` Bori~ 31,06, 2. Jani Koselj 33,79, 3. Jure Bori~ 35,34 Rezultati so v celoti objavljeni na spletni strain TVD. Plavalci vseh kategorij Namizni tenis Zadnjo soboto v novembru se je v domu TVD odvil è tradicionalni turnir v namiznem tenisu. V treh kategorijah se je pomerilo 20 tekmovalcev. Turnir smo pripravili v sodelovanju z Ob zanimivih borbah so prva tri mesta v posameznih kategorijah osvojili: Deklice O[: 1. Zala Vov~ak, 2. Ana Koselj De~ki O[: 1. Nejc Plahuta, 2. Marcel Vov~ak, 3. Jure Pavlin Mo{ki: 1. Ignac Tomaì~, 2. Ale{ Verbi~, 3. Jani Koselj 28

29 [port Pred{olska vadba in rojstni dan s TVD Tudi v leto{njem letu v na{i telovadnici poteka vadba za pred{olske otroke, ob koncu tedna pa za otroke organiziramo rojstnodnevna praznovanja. nalogami. Za ~im bolj celosten razvoj izvajamo razli~ne naravne oblike gibanja, raznovrstne na~ine, smeri in hitrosti gibanja na razli~nih podpornih povr{inah. Nau~imo se tudi upravljanja in rokovanja z razli~nimi rekviziti in {portnimi pripomo~ki, preko plesa pa skrbimo tudi za razvoj ustvarjalnosti. Ve~ informacij lahko dobite na vadbi ali na timy.rajgeljagmail.com. ê bi radi imeli rojstnodnevno zabavo s {portno-ustvarjalno tematiko, je rojstni dan v TVD idealna re{itev. Rojstni dnevi potekajo ob vikendih, v dveh terminih v soboto in nedeljo. Dejavnosti se izvajajo v telovadnici TVD po dogovoru pa v poletnem ~asu tudi v Zavr{nici. Glede na starost, spol in {tevil otrok lahko po lastni èlji izberete med razli~nimi tematikami. Za ve~ informacij kontaktirajte Sporty bar ( ). Timotej Rajgelj Vadba starej{e skupine. Foto: Timotej Rajgelj Telovadba za starej{o skupino (4 6 let) poteka ob ponedeljkih ( ) in petkih ( ) ter za mlaj{o skupino (2 4 let) ob torkih ( ). Na telovadbo se lahko vpi{e kdorkoli, potrebuje le udobna obla~ila in ~iste ~evlje ali copate. Termini {e niso zapolnjeni, tako da se nam {e vedno lahko pridruìte. V jesensko zimskem ~asu delamo v telovadnici, spomladi pa bomo kak{en termin organizirali tudi zunaj. S pomo~jo razli~nih sredstev na telovadbi razvijamo tako gibalno, kot tudi telesno, spoznavno, socialo in ~ustveno komponento otrokovega razvoja. Mlaj{i dobijo razli~ne gibalne informacije predvsem preko poligonov in enostavnih elementarnih iger, starej{i pa svojo gibalno vsestranost {irijo predvsem s kompleksnej{imi elementarnimi igrami in ^lani TVD Partizan, plezalnega, nogometnega in odbojkarskega kluba èlijo vsem ob~anom trdnega zdravja, sre~e, veselja in dobre kondicije v prihajajo~em letu Vabljeni v Zavrh bar, v objemu narave. V zimskem času odprto od 10h dalje. Če je sreča kapljica vode, če je zdravje žarek sonca in če ljubezen je čudoviti svet, vam želimo vsega za cel planet. Srečno Srečno

30 Kriànka SESTAVIL: BOŠTJAN OVSENEK PRIZORIŠČE ZIMSKIH OLIMPIJ- SKIH IGER 2018 PREDNIKI SLOVANOV NEDAVNO PREMINULI SLOVENSKI VZKLIK NA IGRALEC BIKOBORBI ŠUGMAN AFRIŠKA ANTILOPA GARI KASPAROV ČVEKARIJA VERDIJEVA OPERA MANJŠA NJIVA LEGA ZA SODE V KLETI, GANTAR (NAREČNO) SVETINJA NOVICE PTICA SELIVKA S ŠKARJASTIM REPOM KLAVIRSKA HARMO- NIKA ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC SPENCER ROK PERKO IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) AMERIŠKA FILMSKA LEGENDA (JAMES) GRŠKA GORA V TESALIJI GONJENJE JELENOV PREBI- VALEC IRAKA OKRASNI KAMEN Z LABRA- DORSKEGA POLOTOKA DEL TRADI- CIONALNE KITAJSKE MEDICINE VEČJA VALJASTA POSODA ZA TEKOČINE NEPLAČANI RAČUNI KRINKA, NALIČNICA TOMAŽ RAZINGAR IME PREBI- VALCA PO KRAJU IRSKA PEVKA DEL VODO. NAPELJAVE STAVBA ZA PRIREDITVE V ANTIKI LESENA PIPA S KRATKO CEVJO IN POKROVČ- KOM FIN. ARHIT. AALTO SL. MATE- MATIK (MILAN) REKA SKOZI NOVO MESTO ČINGIZ AJTMATOV OBMOČJE, PODROČJE KEMIJSKI SIMBOL ZA KOSITER PLAKAT VELETOK INDOKIT. POLOTOKA (4184 km) IZDELO- VALEC SKODEL MNOŽIČNO ODPUŠČA- NJE DELAV- CEV KREMA STENSKA PLOŠČA ZA PISANJE V ŠOLI SODIŠČE V ANTIČNIH ATENAH SOBICA V KMEČ. HIŠI KRAJANI TRGA ČREVESNO OBOLENJE, DRISKA AMERIŠKI DRAMATIK (GEORGE) SL. PISAT. KOCBEK EMIRJEVO PODROČJE MESTO NA SEVEROV. POLJSKE SONAROD- NJAKINJA IZPITJE NA DUŠEK OLIVER REED PUCCINIJE- VA OPERA SP. DEL AVTOMOB. MOTORJA DVANAJST MESECEV HRIB NAD BEOGRA- DOM SL. PISAT. (JANKO) BOS. NO- GOMETAŠ DŽEKO JESENSKI MESEC DRŽAVA IRANCEV AMERIŠKA ZV. DRŽAVA (JUNEAU) PRELOŽI- TEV NA KASNEJŠI ČAS GL. MESTO ITALIJE KEMIJSKI SIMBOL ZA INDIJ IVAN NAPOTNIK NAŠA IGRALKA (VESNA) TILEN ARTAČ FRANCOSKI DEPARTMA (ALBI) POLOTOK MALA AZIJA IT. FILMSKA IGRALKA LOLLO- BRIGIDA GLAVNO MESTO JORDANIJE TORI AMOS SLOVENSKI PIANIST BERTONCELJ PREBI- VALEC DRAČA ALRED NOBEL LOKAVT: množično odpuščanje delavcev, ODEON: stavba za prireditve v antiki, AREOPAG: sodišče v Atenah, ADE: am. dramatik, GANTNAR: lega Geslo prej{nje kriànke: NAJMAN NAREDI, KDOR NIMA NIKOLI ÂSA Nagrade prejmejo: Boris [tular, Breznica 32 Katja Kokalj, Breznica 34 Zdenka Leskovec, Moste 27b Nagrade prejmete v podjetju NAGRADNA KRI@ANKA Geslo kriànke po{ljite do 15. februarja 2018 na naslov 60c, Nagrade prispeva Moja 1. nagrada: {opek v vrednosti 30 evrov 2. nagrada: {opek v vrednosti 20 evrov 3. nagrada: {opek v vrednosti 15 evrov 30

31 Vesel božič in srečno novo leto STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A Delovni čas zobne ordinacije: po naročilu Delovni čas zobotehničnega laboratorija: od ponedeljka do petka od ure Informacije in naročanje po tel.: Samo Mekina, , UGODNO ZANESLJIVO BREZ ^AKANJA Sre~no 2018 Pametno s soncem za Zdravo in mladostno kožo. Nega z Ocean Miracle peel-off masko 100 % naravne, aktivne učinkovine, kožo revitalizira, učvrsti, navlaži in odpravi znake staranja. Nega obraza po metodi Cholley Hyaluronic mezoterapija (intenzivna vlažilna nega obraza) Selektivna fototermoliza (IPL - intenziven pulz svetlobe) pedikura depilacija nog Z aparatom Record 618 lahko izvajamo številne aplikacije fototermičnega odstranjevanja: moteče poraščenosti madežev aken tetovaž herpesa fotopomlajevanje kože Kozmetični salon Andreja Andreja Matučec, s.p., Moste 24a, Žirovnica Tel.: 04/ Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od ure sreda in ure petek od ure Hvala za zaupanje Srečno 2018

32 SUVERENO DO VSEH CILJEV! SUV 5008 SUV 3008 SUV LET JAMSTVA IN VZDRŽEVANJA OBVEZNO IN KASKO ZAVAROVANJE ZA 1 KOMPLET ZIMSKIH PNEVMATIK Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82); maloprodajna cena z DDV je EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 162 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 30%, doba financiranja je vezana na ročnost od 60 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan znaša 10,4% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 8,8%; financirana vrednost EUR; skupni znesek za plačilo EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi Optiway OSNOVNI SERVIS za dobo 5 let oziroma km (vključuje jamstvo, vzdrževanje in dvoletno pogodbeno garancijo) in avtomobilsko obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto ter paket zimskih pnevmatik; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Natančna specifikacija pogojev ponudbe je objavljena na spletni strani peugeot.si. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,6 do 5,2 l/100 km. Izpuh CO 2 : od 95 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel peugeot.si Prazni~ni december v restavraciji Ejga. Kulinari~no-animacijski program z živo glasbo 22. in 23. decembra. Igrala bosta Matija in Monika iz zasedbe Ful gas. V nedeljo 24. decembra vabljeni na tradicionalni boži~ni žur z Makijem. Lo~eni prostor za zaklju~ene družbe do 70 oseb. Prijave sprejemamo po telefonu ( ) ali po elektronski po{ti (ejga-jeseniceasiol.net). OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: Lesce, T: Želimo vam vesele božične praznike in dober vid v letu 2018! Sre~no in uspe{no 2018! Tudi očala so lahko praznično darilo!

Prikaži več