SPOROČILO ZA JAVNOST seja Sveta. Zunanje zadeve. Luxembourg, 21. oktober 2013 PRESSE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "SPOROČILO ZA JAVNOST seja Sveta. Zunanje zadeve. Luxembourg, 21. oktober 2013 PRESSE"

Transkripcija

1 SVET EVROPSKE UNIJE 15064/13 (OR. en) PRESSE 427 PR CO 53 SPOROČILO ZA JAVNOST seja Sveta Zunanje zadeve Luxembourg, Predsednica Catherine Ashton Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko PRESSE Rue de la Loi 175 B 1048 BRUSELJ Tel.: +32 (0) Faks: +32 (0) /13 1

2 Glavni rezultati seje Sveta Svet je obravnaval zadnje dogodke v zvezi s krizo v Siriji. EU je še vedno zelo zaskrbljena zaradi vse slabših razmer v Siriji, zaradi katerih je še toliko nujneje ustaviti vsakršno nasilje in trpljenje sirskih prebivalcev. Grozljivo prelivanje krvi in hude kršitve človekovih pravic je mogoče končati le s politično rešitvijo, ki bo privedla do enotne, vključujoče in demokratične Sirije. Svet je pozdravil poziv generalnega sekretarja ZN Bana Ki-Moona, da se še pred koncem novembra skliče mirovna konferenca v Ženevi. Vse sprte strani je pozval, naj se pozitivno odzovejo na ta poziv in se javno zavežejo verodostojni politični tranziciji, temelječi na doslednem izvajanju ženevskega sporočila. V okviru priprav na vrh vzhodnega partnerstva EU 28. in 29. novembra v Vilni se je seznanil z dogodki na tem področju. Ob tej priložnosti bi lahko bil parafiran pridružitveni sporazum z Republiko Moldavijo in Gruzijo ter podpisan sporazum z Ukrajino. Ministri so si izmenjali mnenja o napredku Ukrajine pri uresničevanju pogojev za morebitni podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. V času, ki je še na voljo pred vrhom, je treba odločno ukrepati in si prizadevati za konkreten napredek na treh področjih, in sicer pri usklajevanju parlamentarnih volitev leta 2012 z mednarodnimi standardi, obravnavi vprašanja selektivne uporabe prava in preprečevanju njegove pojavnosti ter izvajanju skupno dogovorjenih reform iz pridružitvenega načrta. Ministri so se med kosilom srečali z dobitnico Nobelove nagrade za mir Daw Aung San Suu Kyi, vodjo opozicije v Mjanmaru/Burmi, in razpravljali o tem, kako podpreti demokratične reforme v tej državi. Namen novembrskega srečanja delovne skupine je privesti predstavnike in poslovni sektor EU v Mjanmar/Burmo, da bi bil tako prehod v demokracijo deležen celovite podpore EU. Svet je tudi sprejel sklepe o Jemnu, Bosni in Hercegovini ter Srednjeafriški republiki /13 2

3 VSEBINA 1 UDELEŽENCI... 4 TOČKE RAZPRAVE Vzhodno partnerstvo... 6 Južno sosedstvo... 6 Egipt... 6 Sirija... 7 Libija Mjanmar/Burma DRUGE ODOBRENE TOČKE ZUNANJE ZADEVE Odnosi s Srbijo Bosna in Hercegovina Jemen Sodelovanje EU z Egiptom Srednjeafriška republika Gvineja omejevalni ukrepi Podpora Mednarodni agenciji za atomsko energijo Politike EU za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje Letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji SKLEPI, SPREJETI S PISNIM POSTOPKOM Popravek napovedi lastnih sredstev Če je Svet uradno sprejel izjave, sklepe ali resolucije, je to navedeno v naslovu zadevne točke, besedilo pa je v narekovajih. Dokumenti, na katere se sklicuje besedilo, so dostopni na spletni strani Sveta ( Akti, sprejeti z izjavami za zapisnik Sveta, ki se lahko objavijo, so označeni z zvezdico; te izjave so na voljo na spletni strani Sveta ali v tiskovnem uradu /13 3

4 UDELEŽENCI Visoka predstavnica: Catherine ASHTON Belgija: Dirk WOUTERS Bolgarija: Kristian VIGENIN Češka: Jan KOHOUT Danska: Villy SØVNDAL Nemčija: Guido WESTERWELLE Estonija: Urmas PAET Irska: Eamon GILMORE Grčija: Evangelos VENIZELOS Španija: Gonzalo DE BENITO SECADES Francija: Laurent FABIUS Hrvaška: Vesna PUSIĆ Italija: Emma BONINO Ciper: Ioannis KASOULIDES Latvija: Edgars RINKĒVIČS Litva: Linas A. LINKEVIČIUS Luksemburg: Christian BRAUN Madžarska: János MARTONYI Malta: George VELLA Nizozemska: Frans TIMMERMANS Avstrija: Michael SPINDELEGGER visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko stalni predstavnik zvezni podpredsednik vlade ("Tánaiste") ter minister za zunanje zadeve in trgovino podpredsednik vlade in državni sekretar za zunanje zadeve podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve ministrica za zunanje zadeve stalni predstavnik podkancler in zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve 15064/13 4

5 Poljska: Radosław SIKORSKI Portugalska: Bruno MAÇÃES Romunija: George CIAMBA Slovenija: Karl ERJAVEC Slovaška: Miroslav LAJČÁK Finska: Erkki TUOMIOJA Švedska: Carl BILDT Združeno kraljestvo: William HAGUE državni sekretar za evropske zadeve državni sekretar za evropske zadeve podpredsednik vlade, podpredsednik vlade in in zadeve Commonwealtha Komisija: Andris PIEBALGS Štefan FÜLE član član 15064/13 5

6 TOČKE RAZPRAVE Vzhodno partnerstvo V okviru priprav na vrh vzhodnega partnerstva EU 28. in 29. novembra v Vilni se je seznanil z dogodki na tem področju. Ob tej priložnosti bi lahko bil parafiran pridružitveni sporazumi z Republiko Moldavijo in Gruzijo ter podpisan sporazum z Ukrajino. Ministri so si izmenjali mnenja o napredku Ukrajine pri uresničevanju pogojev za morebitni podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. Treba je odločno ukrepati in si prizadevati za konkreten napredek na treh področjih, in sicer pri usklajevanju parlamentarnih volitev leta 2012 z mednarodnimi standardi, obravnavi vprašanja selektivne uporabe prava in preprečevanju njegove pojavnosti ter izvajanju skupno dogovorjenih reform iz pridružitvenega načrta. Južno sosedstvo Egipt Svet je na podlagi poročila visoke predstavnice EU po njenem nedavnem obisku Kaira obravnaval razmere v Egiptu. Glej izjavo visoke predstavnice po seji Sveta za zunanje zadeve /13 6

7 Sirija Svet je poglobljeno obravnaval dogodke v zvezi s krizo v Siriji, zlasti prizadevanja za politično rešitev konflikta, uničenje sirskega kemičnega orožja in obvladanje humanitarnih razmer. Sprejel je naslednje sklepe: 1. EU je še vedno zelo zaskrbljena zaradi vse slabših razmer v Siriji, zaradi katerih je še toliko nujneje ustaviti vsakršno nasilje in trpljenje sirskih prebivalcev ter poiskati politično rešitev v skladu z njihovimi legitimnimi pričakovanji. Obsoja uporabo sile s strani režima, ki je brez primere. Obsoja tudi sistematične kršitve mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v Siriji ter njihovo vse večjo razširjenost, vključno z vse številnejšimi napadi na verske in etnične skupnosti. Grozljivo prelivanje krvi in hude kršitve človekovih pravic je mogoče končati le s politično rešitvijo, ki bo privedla do enotne, vključujoče in demokratične Sirije. 2. EU pozdravlja poziv generalnega sekretarja ZN Bana Ki-Moona, da se še pred koncem novembra skliče mirovna konferenca v Ženevi. Vse sprte strani poziva, naj se pozitivno odzovejo na ta poziv in javno zavežejo verodostojni politični tranziciji, temelječi na doslednem izvajanju ženevskega sporočila. Znova poudarja, da mora biti cilj konference doseči, da se sporazumno in hitro ustanovi prehoden vladajoči organ s polnimi izvršilnimi pooblastili ter nadzorom nad vsemi vladnimi in varnostnimi institucijami. EU prav tako meni, da se bodo morale strani ob polnem upoštevanju ženevskega sporočila med konferenco dogovoriti o jasnih in nepreklicnih ukrepih ter kratkem časovnem okviru za politično tranzicijo. Mednarodni udeleženci konference Ženeva II bi morali spoštovati načela iz ženevskega sporočila. EU poziva opozicijo, naj strni vrste in dejavno sodeluje na konferenci, Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil pa, naj prevzame vodilno vlogo v pogajanjih. Še naprej je pripravljena sodelovati s koalicijo ter jo podpirati pri teh prizadevanjih in njenih odnosih s širšo mednarodno skupnostjo /13 7

8 3. EU je soglasno najostreje obsodila grozljiv napad s kemičnim orožjem 21. avgusta, ki pomeni očitno kršitev mednarodnega prava, zločin zoper človeštvo in vojni zločin v smislu Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Te zločine ter druga grozodejstva, kršitve človekovih pravic in zlorabe je treba raziskati, storilci teh dejanj in tisti, ki jih ukažejo, pa morajo zanje odgovarjati. EU znova poudarja, da je treba kaznovati vse takšne kršitve, tudi tiste, storjene bodisi s kemičnim in konvencionalnim orožjem bodisi z drugimi sredstvi, in opozarja, da lahko Varnostni svet ZN vprašanje razmer v Siriji kadar koli predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču, kot je Švica zahtevala v pismu Varnostnemu svetu z dne 14. januarja EU je resno zaskrbljena zaradi vse številnejše udeležbe skrajnežev in tujih nedržavnih akterjev v bojih v Siriji, kar dodatno razpihuje konflikt in ogroža stabilnost v regiji. Vse zadevne strani poziva, naj prenehajo podpirati omenjene skupine. 4. EU pozdravlja sklep Izvršnega sveta Organizacije za prepoved kemičnega orožja in Resolucijo Varnostnega sveta ZN 2118 (2013) z dne 27. septembra, v katerih je določeno, da bo Sirska arabska republika do sredine leta 2014 uničila ves material in opremo za kemično orožje. Sirska arabska republika mora zdaj izpolniti vse svoje obveznosti na čim bolj dosleden, vesten in pregleden način. EU poziva vse strani, naj inšpektorjem zagotovijo prost in neoviran dostop do vseh lokacij. Konkretno podpira skupno misijo ZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja pri izvajanju njenih pomembnih in nujnih nalog, pripravljena pa je razmisliti tudi o dodatni podpori. 5. EU se kot največja donatorica znova zavezuje, da bo sirskim prebivalcem stalno zagotavljala pomoč (tudi humanitarno), ki trenutno znaša skoraj dve milijardi evrov, in soglaša s priloženimi skupnimi sporočili o humanitarnih vidikih krize v Siriji. Po najboljših močeh si je treba prizadevati, da humanitarna pomoč doseže vse pomoči potrebne ljudi v Siriji in da se humanitarnim organizacijam omogoči neomejen dostop do njih. EU je pozdravila izjavo predsednika Varnostnega sveta ZN z dne 2. oktobra o humanitarnih razmerah v Siriji (S/PRST/2013/15). To izjavo predsednika je treba dosledno udejanjiti, pri čemer EU pozdravlja prizadevanja ZN, zlasti OCHA, v tej zvezi. Vse strani, zlasti pa sirski organi, morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo humanitarnim delavcem omogočili varen in neoviran dostop do prebivalcev, ki potrebujejo pomoč, na celotnem sirskem ozemlju, tudi prek frontnih črt in prek meja sosednjih držav. EU poziva vse sprte strani, naj med prekinitvami ognja na lokalni ravni omogočijo izvajanje humanitarnega dela in spoštujejo vse obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava /13 8

9 Globoko je zaskrbljena nad usodo milijonov notranje razseljenih oseb in beguncev, hkrati pa je hvaležna državam, ki imajo odprte meje in beguncem nudijo varno zatočišče. Znova se zavezuje, da se bo odzivala na humanitarne potrebe v Siriji in njenih sosednjih državah. Zaveda se, da so dramatične razmere med begunci, ki se zatekajo v sosednje države, vse bolj zaskrbljujoče tudi za države, ki niso v neposredni soseščini Sirije, in vplivajo tudi nanje. 6. Da bi EU pripomogla k učinkoviti rešitvi krize, bo še naprej sodelovala z Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil ter jo podpirala, tudi na območjih, ki so pod njenih nadzorom. Pozdravlja vzpostavitev sirskega sklada za obnovo s strani skupine prijateljev sirskega ljudstva kot pomemben korak za to, da se zagotovi, da bo prišla pomoč, ki jo potrebujejo sirski prebivalci, v prave roke. 7. EU podpira vizijo Sirije, ki bo izpolnila legitimne zahteve sirskega naroda po svobodnem, odprtem in vključujočem političnem sistemu, v katerega bodo vključeni vsi Sirci, v katerem bodo vsi uživali enake pravice, ne glede na svoje poreklo, pripadnost, vero in prepričanja, in v katerem bo priznana vloga žensk v družbi. SKUPNA SPOROČILA EU O HUMANITARNIH VIDIKIH KRIZE V SIRIJI 1. Podpreti je treba vsa prizadevanja za lažjo dosego dogovora v Varnostnem svetu ZN o nujnosti neoviranega dostopa humanitarnih delavcev in doslednem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. 2. Ob priznavanju osrednje vloge OCHA pri usklajevanju humanitarne pomoči je treba pozdraviti in podpreti smernice, ki sta jih Evropski raziskovalni svet in generalni podsekretar predstavila Varnostnemu svetu ZN in ki so v celoti skladni s sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 27. maja 2013, zlasti z odstavkoma 4 in 5 (spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zaščita civilistov in zdravstvenega osebja, odprte meje). 3. Izpostaviti je treba brezpogojnost in nujnost naslednjega: vse sprte strani morajo dosledno spoštovati mednarodno humanitarno pravo in svoje obveznosti glede zaščite civilistov ter prevzeti odgovornost za morebitne kršitve. Imeti morajo ničelno toleranco do ubijanja, pohabljanja in ugrabitev ter novačenja otrok v oborožene skupine, pa tudi do spolnega in seksističnega nasilja, zavedajoč se posebne ogroženosti žensk in otrok v tej zvezi; 15064/13 9

10 vse strani morajo zagotavljati varnost in zaščito vseh humanitarnih delavcev in zdravstvenega osebja. Omogočati morajo prost prehod medicinskih potrebščin na vsa območja ter varovati vse zdravstvene ustanove in reševalna vozila; Sirija bi morala zagotoviti potrebno dovoljenje za okrepitev humanitarnih operacij v državi, vse strani pa morajo omogočati neoviran dostop humanitarnih delavcev do pomoči potrebnih ljudi na celotnem ozemlju Sirije po vseh mogočih poteh, vključno s čezmejno pomočjo v skladu z operativnimi potrebami; vse sosednje države bi bilo treba spodbuditi, da ne zaprejo svojih meja oziroma jih znova odprejo ter nudijo varno zatočišče beguncem, tudi palestinskim, in jim zagotovijo enako obravnavo. Vse države donatorice bi morale v skladu z načeli porazdelitve bremena zagotavljati izpolnjevanje danih obljub in ob priznavanju izrednega bremena in nevarnosti za sosednje države še naprej nuditi finančno podporo, ki bo državam gostiteljicam omogočala odzivanje na vse večje humanitarne potrebe beguncev. Vse strani bi morale omogočati dostavo pomoči na podlagi preglednega, učinkovitega in prilagodljivega regulativnega okvira; v sodelovanju z razvojnimi akterji in mednarodnimi finančnimi institucijami je treba oblikovati regionalno strategijo za okrepitev povezav med humanitarno in razvojno pomočjo v vsej regiji, pri čemer je ena glavnih prioritet okrepitev lokalnih zmogljivosti z namenom zadovoljitve osnovnih potreb beguncev in prizadetega lokalnega prebivalstva; pri usmerjanju humanitarne pomoči je treba dosledno spoštovati humanitarna načela nevtralnosti, neodvisnosti in nepristranskosti. 4. Glede na resnost razmer in velike finančne omejitve sta učinkovitost in uspešnost pomoči ključnega pomena. Odločno je treba podpreti prizadevanja OCHA za zagotovitev rednega in natančnega poročanja vseh na terenu dejavnih partnerjev, tudi o humanitarnih potrebah, tekočih operacijah in ugotovljenih vrzelih. Vse humanitarne partnerje EU in njenih držav članic je treba spodbuditi, da kolikor je to mogoče okrepijo spremljanje svojih operacij, sodelujejo v usklajevalnih mehanizmih in izmenjujejo operativne podatke. Pri tem je treba spoštovati prošnjo na terenu dejavnih partnerjev, da specifičnih informacij ne razkrijejo javno, da s tem ne bi ogrozili lokalnega in mednarodnega osebja. 5. EU in njene države članice bi morale okrepiti prizadevanja za strateško in operativno usklajevanje odzivanja, izogibanje podvajanju ter spodbujanje bolj skladnega in komplementarnega pristopa. Komisija bo v ta namen sprejela praktične ukrepe /13 10

11 Libija Svet je glede na nedavne dogodke izmenjal mnenja o Libiji. Glej izjavo visoke predstavnice po seji Sveta za zunanje zadeve. Mjanmar/Burma Svet se je v okviru priprav na kosilo z Daw Aung San Suu Kyi seznanil s poročilom o stanju priprav na srečanje delovne skupine EU-Mjanmar/Burma, ki bo od 13. do 15. novembra v Yangoonu in Naypyidawu, ter obravnaval reforme, ki trenutno potekajo v Mjanmaru/Burmi /13 11

12 DRUGE ODOBRENE TOČKE ZUNANJE ZADEVE Odnosi s Srbijo Svet je sprejel stališče EU za prvo sejo stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med EU in Srbijo 21. oktobra v Luxembourgu. Bosna in Hercegovina Svet je sprejel naslednje sklepe: Svet opozarja na svoje sklepe iz julija Globoko je zaskrbljen, ker tretje srečanje v okviru dialoga na visoki ravni o pristopnem postopku oktobra 2013 ni prineslo pričakovanih rezultatov, zlasti pa, ker politični voditelji Bosne in Hercegovine še vedno niso uspeli izvršiti sodbe ESČP v primeru Sejdić-Finci. Svet v celoti podpira prizadevanja posebnega predstavnika EU/vodje delegacije in Komisije za posredovanje v zvezi s tem. Poudarja, da morajo politični voditelji Bosne in Hercegovine doseči potrebni napredek. Opozarja, da Bosna in Hercegovina ne more doseči nadaljnjega napredka pri približevanju EU, dokler ne poišče rešitve za primer Sejdić-Finci. Svet bo to vprašanje ponovno obravnaval na novembrskem zasedanju. Svet pozdravlja nadaljnjo prisotnost operacije ALTHEA, ki je usmerjena v krepitev zmogljivosti in usposabljanje, vendar lahko po potrebi še vedno prispeva k odvračilnim dejavnostim oblasti Bosne in Hercegovine. Svet s tem v zvezi kot del splošne strategije EU za Bosno in Hercegovino potrjuje pripravljenost EU, da v okviru obnovljenega mandata ZN na tej stopnji še naprej ohrani izvršilno vojaško vlogo v podporo prizadevanjem oblasti Bosne in Hercegovine za ohranjanje varnosti in stabilnosti. Ponovno izraža svoje strinjanje, da se operacija redno pregleduje, tudi na podlagi razmer na terenu, da bi dosegli napredek pri vzpostavljanju pogojev, ki omogočajo izpolnitev njenega mandata. EU ob podpori mednarodne skupnosti hkrati poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj pospešijo prizadevanja za uničenje odvečnega streliva in rešitev drugih odprtih vprašanj /13 12

13 Svet ponovno izraža nedvoumno podporo perspektivi članstva v EU Bosne in Hercegovine kot suverene in enotne države, ki ima pravico do popolne ozemeljske celovitosti. Ponovno potrjuje zavezanost svojim sklepom, sprejetim marca 2011, oktobra 2011 in junija Jemen Svet je sprejel naslednje sklepe: 1. Evropska unija pozdravlja do sedaj dosežen napredek na konferenci za nacionalni dialog. Pozdravlja vlogo prehodne jemenske vlade pod vodstvom predsednika Abda Rabbuha Mansourja Hadija pri zagotovitvi izvajanja tako zahtevnega procesa. Delegate sedaj poziva, naj delo dokončajo v okviru nedavno začetega tretjega plenarnega zasedanja. Priporočila konference za nacionalni dialog je treba po doseženem dogovoru o nerešenih vprašanjih uradno sprejeti in dejansko izvajati. Zaključek dela konference za nacionalni dialog bo bistven korak v tranziciji Jemna. 2. EU v skladu s sklepi Sveta z dne 24. junija 2013 znova poudarja, da je potreben odločen napredek v okviru mirnega, urejenega in vključujočega procesa tranzicije, ki bo omogočil izvedbo ustavnega referenduma in zatem splošnih volitev, v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v Zalivu in mehanizmom za njeno izvajanje. Ponovno poudarja tudi, da je pripravljena podpreti vključujoče, verodostojne in pregledne volitve v Jemnu. Vse strani poziva, naj se pragmatično in v duhu kompromisa lotijo prihodnjih izzivov in poiščejo rešitve za preostala kritična vprašanja, zlasti v zvezi s prihodnjim modelom države. Ponovno izraža tudi zaskrbljenost glede poskusov spodkopavanja, oviranja ali ogrožanja tranzicije. 3. EU istočasno poziva jemenske oblasti, naj nemudoma udejanjijo sprejete ukrepe za povečanje zaupanja v zvezi z vprašanji južnega dela države, kakor jih je v 20 priporočilih opredelil pripravljalni tehnični odbor konference za nacionalni dialog, ta pa jih je 11 odobrila, da bi se med vsemi prebivalci Jemna ustvarilo zaupanje v pozitiven izid tranzicije. 4. EU jemensko vlado poziva tudi k izvedbi nujno potrebnih reform, kot so zmanjšanje korupcije javnega sektorja, boljše upravljanje javne uprave (zlasti odstranitev "namišljenih delavcev" iz služb civilnega in varnostnega sektorja), napredek v smeri postopne reforme subvencij v duhu socialne kohezije in izvajanje akcijskega načrta za zaposlovanje mladih. Jemensko vlado poziva tudi k čimprejšnji sklenitvi sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom. Gospodarsko okrevanje in izboljšanje poraznih humanitarnih razmer v Jemnu sicer ne bosta mogoča /13 13

14 5. EU izraža zaskrbljenost zaradi negotovih varnostnih razmer v Jemnu in vse številnejših napadov. Ostro obsoja napad v kraju Sana'a 6. oktobra, v katerem je življenje izgubil uslužbenec nemškega veleposlaništva. Jemenske oblasti poziva, naj storijo vse, da bi raziskale ta incident in vse predhodne ter izboljšale varnost v tem mestu in v celotni državi. Močno je zaskrbljena tudi zaradi vse pogostejših ugrabitev v Jemnu, vključno z izsiljenimi plačili odkupnin, namenjenimi krepitvi terorističnih skupin. Varnost je bistven dejavnik za uspešno tranzicijo v Jemnu. 6. EU bo v zvezi s tem še naprej podpirala prizadevanja jemenskih oblasti za izboljšanje varnostnih razmer. Še naprej je odločena tudi pomagati jemenskim oblastem in prebivalstvu v njihovih prizadevanjih za zagotovitev boljše prihodnosti države. Sodelovanje EU z Egiptom Svet je sprejel sklepe o posebnem poročilu Računskega sodišča št. 4/2013 o sodelovanju EU z Egiptom na področju upravljanja: Celotno besedilo je na voljo tukaj. Srednjeafriška republika Svet je sprejel naslednje sklepe o Srednjeafriški republiki: 1. Evropska unija (EU) je resno zaskrbljena nad razmerami v Srednjeafriški republiki, kjer negotovost in popoln zlom javnega reda civilno prebivalstvo, zlasti otroke, ki so najranljivejši, izpostavljata hudim kršitvam človekovih pravic. Humanitarne razmere so skrb zbujajoče in pomenijo resno tveganje za celotno prebivalstvo. 2. EU podpira odločno ukrepanje Afriške unije (AU) in Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS) ter posredovanje na regionalni ravni, da bi s takojšnjim ukrepanjem prispevali k stabilizaciji Srednjeafriške republike, ki se je znašla na stičišču več območij, ki so jih prizadeli dolgoletne krize ali konflikti, divji lov, prisotnost tujih oboroženih skupin, vključno z Gospodovo odporniško vojsko, in naraščanje obsega čezmejnih terorističnih groženj. Spodbuja takojšnjo operativno vzpostavitev mednarodne podporne misije v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom (MISCA) in v zvezi s tem pozdravlja sprejetje Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2121 (2013) /13 14

15 3. EU opozarja, da pripisuje velik pomen zaščiti civilnega prebivalstva ter spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Za upoštevanje teh vrednot so odgovorne predvsem oblasti Srednjeafriške republike. EU jih spodbuja, naj sprejmejo konkretne ukrepe za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev pravne države, javnega reda in varnosti v celotni državi, tudi za zagotovitev neoviranega in povsem varnega izvajanja humanitarnih dejavnosti. Prav tako poudarja pomen prenehanja nasilja, zlasti do otrok in žensk, vključno s spolnim nasiljem, ter novačenja in uporabe otrok vojakov. EU prehodne oblasti poziva, naj storijo vse, da bi preprečile stopnjevanje napetosti med skupnostmi, in podprejo pobude, ki si prizadevajo za njihovo ublažitev. Tisti, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, bodo morali za svoja dejanja odgovarjati pred sodiščem. 4. EU ponovno poudarja svojo zavezanost sporazumu iz Librevilla z dne 11. januarja 2013 in izjavi iz N'Djamene z dne 18. aprila 2013, ki pomenita temelj za miroljubno politično rešitev krize v Srednjeafriški republiki. Vse prehodne oblasti poziva, naj proces tranzicije izvajajo v dobri veri in vključujoče vse do izvedbe volitev najpozneje v začetku leta 2015, ki bodo ustrezale mednarodnim standardom in bodo privedle do ponovne vzpostavitve ustavnega reda. 5. Resnost krize, s katero se srečuje Srednjeafriška republika, zahteva odločno, hitro in usklajeno ukrepanje mednarodne skupnosti. EU pozdravlja prizadevanja Združenih narodov in srečanje na visoki ravni, posvečeno humanitarni krizi v Srednjeafriški republiki, ki je potekalo ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov 25. septembra v New Yorku. 6. EU sicer pozdravlja vzpostavitev mandata neodvisnega strokovnjaka v zvezi s stanjem človekovih pravic v Srednjeafriški republiki v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Srednjeafriške prehodne oblasti spodbuja, naj tesno sodelujejo s tem strokovnjakom. 7. EU si bo v okviru celovitega pristopa še naprej odločno prizadevala za stabilizacijo razmer v Srednjeafriški republiki, tudi s finančno podporo MISCA. Svet v zvezi s tem Komisijo poziva, naj zagotovi takojšnjo uporabo mirovne pomoči za Afriko. 8. EU podpira ukrepanje Združenih narodov na terenu prek urada BINUCA, katerega mandat je bil z Resolucijo 2121 (2013) podrobneje usmerjen na tri prednostne naloge: politično posredovanje in pripravo volitev, človekove pravice in dostop do humanitarne pomoči /13 15

16 9. EU je najpomembnejši donator v Srednjeafriški republiki. Zagotavlja zlasti znatno humanitarno pomoč, katere obseg je bil v letu 2013 že dvakrat povečan. Svet pozdravlja in popolnoma podpira celovito humanitarno ukrepanje Unije v korist ogroženega prebivalstva v Srednjeafriški republiki ter njena prizadevanja, da bi z ozaveščanjem opozorila na to krizo. EU ostaja odločena podpreti prizadevanja prehodnih oblasti, da bi ponovno vzpostavile javno upravo ter zagotovile njeno nemoteno in nepristransko delovanje. 10. EU še naprej namenja razvojno pomoč Srednjeafriški republiki, zlasti za zadovoljitev potreb prebivalstva. Zaradi negotovosti je bilo treba nekatere projekte začasno ustaviti, drugi pa so upočasnjeni ali preusmerjeni, da bi bolje upoštevali trenutne razmere. Vsi projekti se bodo pospešeno nadaljevali, takoj ko bodo to omogočale varnostne razmere na terenu. Časovni načrt prehoda v demokracijo bo v obdobju politične tranzicije vodilo za dodatne ukrepe. 11. EU spodbuja mednarodne partnerje, vključno z AU, naj okrepijo podporo Srednjeafriški republiki in podprejo mednarodne pobude, ki spremljajo proces tranzicije v državi. Gvineja omejevalni ukrepi Svet je podaljšal omejevalne ukrepe EU proti Republiki Gvineji do 27. oktobra Sankcije so v obliki omejitev vstopa v EU in zamrznitve premoženja. Podpora Mednarodni agenciji za atomsko energijo Svet je dodelil 8,05 milijona EUR iz proračuna EU za podporo dejavnostim Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) na področju jedrske varnosti in preverjanja. Sredstva bodo namenjena spodbujanju vsesplošne uporabe mednarodnih instrumentov na področju neširjenja in jedrske varnosti, izboljšanju zaščite materiala in opreme, ki bi lahko postala predmet širjenja, ter izboljšanju odkrivanja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi materiali ter odzivanja nanj. Politike EU za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje Svet je sprejel sklepe o zagotavljanju nadaljnjega uresničevanja učinkovite politike EU do novih izzivov, ki jih prinaša širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov, kot jih lahko preberete tukaj /13 16

17 Letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji Svet je sprejel drugi del letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji (poročila za posamezne države), glej dok /13. Prvi del (tematska poročila) je bil sprejet 6. junija SKLEPI, SPREJETI S PISNIM POSTOPKOM Popravek napovedi lastnih sredstev Svet je s pisnim postopkom, ki se je zaključil 21. oktobra, sprejel svoje stališča o predlogu spremembe proračuna št. 6, s čimer je odobril popravek napovedi lastnih sredstev 1. V primerjavi s prejšnjim popravkom se financiranje iz neto carine in lastnih sredstev na podlagi davka na dodano vrednost zmanjša (- 4,0 milijarde EUR oziroma - 383,8 milijona EUR), medtem ko se financiranje iz lastnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka in glob poveča (3,1 milijarde EUR oziroma 1,2 milijarde EUR). 1 Finska delegacija je glasovala proti /13 17