Proučevanje korozijske odpornosti betonov
|
|
- Jasmin Žibert
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Proučevanje korozijske odpornosti betonov Boštjan Gerbec, univ. dipl. inž. kem. tehn., Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. P ropadanje betonov je poleg subjektivnih napak pri projektiranju, proizvodnji in uporabi betona velikokrat tudi posledica delovanja različnih agresivnih vplivov iz okolja. Projektiranje korozijsko odpornih betonov zato temelji tudi na proučevanju kemijskih procesov, ki delujejo na beton škodljivo. Zelo agresivno delujejo na beton sulfati. Poleg magnezijevega sulfata zelo uničujoče na betone vpliva amonijev sulfat, ki je prisoten v komunalnih odpadnih vodah. V prispevku je predstavljena metodologija določevanja korozijske odpornosti cementnega kamna. Predstavljeni so rezultati preiskave agresivnega delovanja odpadne vode na formiran cementni kamen, ki je vgrajen v armiranobetonske elemente centralne čistilne naprave Ljubljana-Zalog. Uvod Korozija betona je proces, pri katerem se spreminjajo kemijske, fizikalne in mineraloške značilnosti agregata in hidratiranega cementa cementnega kamna. Posledica korozije, ki jo opredelimo tudi kot fizično in kemijsko delovanje na relaciji beton-okolje, je degradacija materiala, ki se kaže kot poškodba strukture in poslabšanje mehanskih lastnosti betona. Fizično korozijo najpogosteje povzročajo erozija, kavitacija, temperaturno delovanje oziroma izmenično zmrzovanje in odtaljevanje. Kemijsko korozijo povzročajo kemijske reakcije betona z okoljem, pri čemer se spreminja struktura betona. Izgled vzorcev cementnega kamna po 6-mesečnem obremenjevanju v medijih Projektiranje betona odpornega proti koroziji in posledično napovedovanje življenjske dobe betonskih objektov temelji na Eurocode 2 ENV 992- in standardu SIST EN 206- oziroma na SIST 026. Standard določa stopnje izpostavljenosti glede na delovanje okolja in hkrati priporoča (predpisuje) sestave betonov, ki so odporni na agresivne vplive, ki jih posamezne stopnje izpostavljenosti predstavljajo. Nekateri betonski tehnologi vidijo pomanjkljivost standarda v tem, da je potrebno dokazovanje odpornosti uporabljenega betona pred določenim agresivnim vplivom le v primeru, ko pride do odstopanja od predvidene oziroma priporočene sestave in trdnostnega razreda. Zato avtorji, kadar niso popolnoma prepričani o korozijski odpornosti betona, ki ga projektirajo, nemalokrat predpisujejo še dodatne varnostne oziroma zaščitne ukrepe, največkrat v smislu projektiranja višje trdnosti in boljše zmrzlinske odpornosti, kot je potrebno, ali pa v smislu predpisovanja dodatnih nebetonskih zaščitnih plasti, kot so polimerne folije in premazi, ki se vgrajujejo v betonsko jedro ali na njegovo površino. Uporaba dodatnih zaščitnih plasti je velikokrat upravičena, predvsem v primerih zelo agresivnega okolja, na katerega cementni beton ni odporen. Včasih pa le poveča stroške izvedbe. bstojnost projektiranih betonov se v glavnem lahko napove še pred vgradnjo in eksploatacijo z dokazovanjem njihove korozijske odpornosti. Zato so na razpolago dokaj zanesljive in uveljavljene standardizirane metode za dokazovanje odpornosti proti fizikalno mehanskim vplivom (npr. v smislu dokazovanja predvidene trdnosti, abrazijske odpornosti, odpornosti na zmrzovanje-tajanje, odpornosti proti prodoru vode, odpornosti proti krčenju zaradi izsuševanja, odpornosti na temperaturno delovanje itd.). Manj pa so poznane in uveljavljene metode preskušanja korozijske odpornosti proti vplivom v kemijsko agresivnem okolju. Te temeljijo na ugotavljanju sprememb fizikalno mehanskih in kemijskih lastnosti betona po pospešenem intenzivnem obremenjevanju v agresivnem okolju s povečano koncentracijo snovi, ki na beton delujejo škodljivo. 2 2 Kemijska korozija betona Kemijska korozija je izmenjava snovi med betonom in okoljem, pri čemer poteče kemijska reakcija in ima za posledico močno spreminjanje lastnosti betona. Nastopi lahko na površini ali v njegovi notranjosti, kjer povzroči poškodbe cementnega kamna. Agresivno kemijsko okolje, ki ga standard SIST EN 206- povzema za talno vodo in zemljine, dejansko predstavljajo naravne in industrijske vode ali odplake ter onesnažen zrak. Na podlagi poznavanja koncentracije agresivnih snovi v okolju in poznavanja sestave oziroma narave formiranega cementnega kamna, ki ga sestavljajo hidratirani cementni minerali, lahko napovemo vrsto kemijske korozije. Tako je na primer znano, da je kristalizirano apno v betonu vodotopno, zato se izlužuje. Ker je močna baza, prva vstopi v reaktivni stik s snovmi iz okolja. Prav tako je alkalna narava cementnega kamna vzrok za neobstojnost betonov v kislinah. Najbolj destruktivno vpliva na beton žveplena kislina. Povzroča razkrajanje silikat in bremenjevanje vzorcev cementnega kamna v medijih 0/2005 GRADBENIK 33
2 aluminat hidratov, pri čemer nastaja sadra, ki povzroča nabrekanje. Kislinska korozija preide v sulfatno, kadar S 2 v stiku z vlažnim betonom tvori S 3. Kislina razjeda beton, pri tem nastali kalcijev sulfit pa oksidira v sulfat. Sufatne vode v stiku z večjo vsebnostjo kalcijevih aluminat hidratov C 3 AH 6 in C 4 A ter z apnom iz betona povzročajo kristalizacijo novih količin etringita in sadre, ki zaradi povečanja prostornine rušita kristalno strukturo v betonu. Kadar sta v vodi raztopljena magnezijev klorid (MgCl 2 ) in/ali magnezijev sulfat (Mg ), takoj reagirata z apnom iz betona. Pretvorba Ca(H v skoraj netopni Mg(H ima za posledico močno znižanje alkalnosti iz p na ph 0. Pri tako znižani alkalnosti se zmanjša stabilnost kalcijevih silikat in kalcijevih aluminat hidratov, ki začnejo razpadati. Pojav je znan kot magnezijeva korozija. Kadar nastopajo magnezijevi ioni v kombinaciji s sulfati, je korozija bolj uničujoča, ker hkrati nastopa tudi sulfatna korozija. V prisotnosti večje količine kloridov, ki sicer povzročajo korozijo armaturnega železa, je vpliv sulfatov na beton šibkejši. Tvori se manj, zaradi povečanja prostornine, škodljivega etringita in kalcijevega sufat dihidrata, ker sta v raztopini kloridov manj topna. Podobno povečana koncentracija v vodi prisotnih karbonatov povzroči znižanje vsebnosti etringita, ki se s karbonatom pretvori v slabo topen CaC 3, ki se nalaga v porah betona. Na betonskih konstrukcijah poleg sulfatov največ škode povzroča agresivna ogljikova kislina, ki nastane iz v vodi raztopljenega. Raztaplja CaC 3 v Ca(HC 3, kar povečuje trdoto vode. Reakcija poteka reverzibilno po CaC Ca(HC 3 Jasno je, da takrat, kadar sta v vodi raztopljena tako kot Ca(HC 3, nastopi ravnovesje, pri katerem je voda stabilna oziroma neagresivna ne glede na stopnjo karbonatne trdote. Lahko pa voda celo z višjo karbonatno trdoto v primeru prebitne koncentracije postane agresivna. Možno je tudi obratno, kadar voda izgubi del raztopljenega in s koncentracijo Ca(HC 3 ni več v ravnotežju. V tem primeru doseže ravnotežje tako, da se del Ca(HC 3 razkroji do ravnotežne koncentracije. Pri tem se izloča CaC 3, kar preprosto imenujemo tudi pojav sige. Globina karbonatizacije oziroma padca alkalnosti pod ph 9,5 na vzorcih cem. kamna po 6-mesečnem obremenjevanju 3 Mehke vode brez pa so neprimerno bolj škodljive kot trde, ker za stabiliziranje nizke trdote praktično ne potrebujejo prostega. Ves raztopljen je zato v agresivni obliki. V naravnih vodah, je poleg Ca(HC 3, ki določa trdoto vode, smer vzpostavljanja ravnotežja odvisna tudi od koncentracije raztopljenih drugih soli. Tako je v navzočnosti kloridov in sulfatov doseženo ravnovesje že pri nižji koncentraciji prostega. Njegova agresivnost je zato večja. Soli šibkih baz (npr. NH 3 ) in močnih kislin (npr. ) so močno agresivne. d organskih kislin, ki povzročajo kislinsko korozijo, pa sta najpogostejši ocetna in mlečna kislina. Huminske kisline, tudi pri ph 4 ne povzročajo večje korozije, ker je kalcijev humat, ki nastane v cementnem kamnu, netopen. Značilno okolje, kjer se prepletajo skoraj vsi zgoraj navedeni procesi kemijske korozije, je morska voda. V naravnih in industrijskih vodah pa so poškodbe betonov največkrat posledica predvsem dveh prevladujočih procesov: izluževanja ali raztapljanja komponent, ki se tvorijo najprej na površini, nato postopoma tudi globlje, ko proces napreduje navznoter posledica je zmanjševanje mase, nabrekanja in pokanja, ki sta posledica tvorbe ekspanzivnih produktov, nastalih pri reakciji s sulfati. 2. Sulfatna korozija Sulfatna korozija je ena najpogostejših in najmočnejših korozij betona. Vpliv sulfatov se izkazuje v nabrekanju in pokanju betona, kar je posledica tvorbe ekspandirajočih produktov. Poleg magnezijevega sulfata zelo uničujoče vpliva na betone amonijev sulfat (NH 4. Njegovo zelo agresivno delovanje na beton je najverjetneje povezano z naraščanjem topnosti kalcijevega sulfata v raztopini amonijevega sulfata. Tvori se dvojna sol Ca. (NH 4.. Korozija sulfatnih raztopin je v veliki meri odvisna od kemijske sestave oziroma njene konstitucije. Glavni vzrok neobstojnosti betonov je tvorba kalcijevega sulfoaluminat hidrata etringita iz hidratiranega trikalcijevega aluminata in sadre, ki nastaja iz sulfatov iz vode in apna v hidratiranem cementu. Reakcija med Na 2 in Ca(H, ki se sprošča pri hidrataciji cementa po Ca(H + Na 2. 0 Ca NaH + 8 Nastali Ca. 2 dalje reagira s kalcijevim aluminat hidratom in tvori manj topni kalcijev sulfoaluminat hidrat etringit, ki zaradi povečanja volumna povzroča ekspanzijo betona. Reakcija poteka po 4Ca. Al (Ca. ) + 6 3Ca. Al Ca. 3 Znano je, da so cementi z nizkim odstotkom C 3 A komponente odpornejši proti koroziji sulfatov, kot cementi z višjo vsebnostjo C 3 A. Poleg količine C 3 A je pomembna tudi oblika te komponente. Kristaliničen C 3 A je bolj reaktiven od steklastega. V določeni meri reagira s sulfati tudi C 4 AF, medtem ko C 3 S in C 2 S v glavnem ne reagirata, a je bilo ugotovljeno, da visoka vsebnost C 3 S komponente pri sulfatno odpornem cementu z nizkim odstotkom C 3 A prav tako povzroča neodpornost cementa proti sulfatom. 3 Preskušanje korozijske odpornosti v kemijsko agresivnem okolju Pri projektiranju korozijsko odpornih betonov se vedno soočimo z vprašanjem, na katero vrsto agresivnega vpliva naj bo beton odporen. Na podlagi iz- 34 GRADBENIK 0/2005
3 kušenj vemo, da so betonske poškodbe poleg subjektivnih napak največkrat posledica spleta več neugodnih okoliščin, kot so na primer vpijanje vode zaradi pritiska podtalnice ali zaradi kapilarnega vsesavanja, pri čemer nastopi izluževanje apna, reakcije hidratiranih cementnih mineralov s sulfati in kloridi iz vodnih raztopin, karbonatizacija zaradi reakcije z ogljikovim dioksidom itd. Navzemanje betona s kloridi ali karbonatizacija za beton nimata nujno negativnih učinkov. Nasprotno, vemo, da velika koncentracija kloridov zavira sulfatno korozijo. Tvori se znatno manj sulfoaluminat hidrata in sulfat hidrata, ker sta v raztopini kloridov bolj topna. Prav tako nastajanje večje količine netopnega karbonata zaradi znižanja koncentracije Ca ionov preprečuje nastanek hidratiranega sulfoaluminata etringita. 3. Proučevanje korozijske odpornosti betonov na komunalno odpadno vodo centralne čistilne naprave Zalog (6) 3.. Pristop k projektiranju betona Stopnja poškodb betona zaradi korozije je odvisna od kakovosti oziroma vrste cementa, agregata, načina priprave in vgrajevanja betona. Največkrat je vzrok propadanja betona kemijska korozija hidratiranih cementnih mineralov oziroma formiranega cementnega kamna. Zaradi prisotnosti sufatov v odpadni vodi CČN Zalog so bili betoni izdelani iz sulfatno odpornega cementa CEM I 42,5 N SR z manj kot 3 % C 3 A. Pomemben vpliv na propadanje armiranobetonskih konstrukcij imata porna struktura betona in vsebnost kemijsko nevezane porne vode. Porna struktura betona določa njegovo propustnost na različne snovi, tudi vodo in kisik, ki sta potrebna za začetek kemijske reakcije z armaturnim železom. Upogibna tlačna trdnost [MPa] dni 28 dni 56 dni 6 mesecev Časovni prirast trdnosti vzorcev po recepturi pri različni obremenitvi Pri večji količini porne vode, kadar je beton delno nasičen z vodo, je hitrost korozijskih procesov največja. Avtor projekta betona je zato pri načrtovanju sestave betonov uporabil kemijske dodatke za znižanje potrebne zamesne vode in za izboljšanje betonske porne mikrostrukture (superplastifikator receptura in kombinacija aeranta in plastifikatorja receptura 2). Hkrati je beton projektiral z najvišjo stopnjo odpornosti proti prodoru vode PV-III Preskušanje korozijske odpornosti V vodah, kjer se pričakuje sulfatna korozija, se na podlagi dosedanjih izkušenj pri nas in v svetu za ugotavljanje korozijske odpornosti betonov uporabljajo metode, na osnovi katerih ugotavljamo spremembe formiranega cementnega kamna. Poleg metode, ki temelji na merjenju ekspanzije zaradi sulfatnega nabrekanja oziroma tvorbe etringita, sta uveljavljeni Kindova metoda in t. i. hitra metoda po Koch-Steineggerju. Tudi ostale metode, ki so v bistvu le modifikacije navedenih, temeljijo na ugotavljanju odpornosti formiranega cementnega kamna v simuliranem časovnem obdobju po obremenjevanju v mediju. Korozijska odpornost je vedno določena s koeficientom (Ko) korozijske odpornosti, ki pomeni razmerje med upogibnimi trdnostmi vzorca, obremenjenega v določenem mediju po določenem času in upogibnimi trdnostmi kemijsko neobremenjenega etalonskega vzorca. zrak dest.voda odpad.voda odpad.voda 0x odpad.voda 20x odpad.voda 40x 5 Za proučevanje korozije cementnega kamna na CČN Zalog smo vpeljali kombinacijo modificirane Kindove in Koch-Steineggerjeve metode*. Cementni kamen smo v laboratoriju izdelali po enaki sestavi, kot je bil formiran v betonski mešanici, vgrajeni v AB elemente CČN Ljubljana-Zalog. Vzorce strjenega cementnega kamna velikosti x x 6 cm smo negovali 7 dni na 00% relativni vlagi in nato še 28 dni na zraku s 50% relativno vlago. Del prizmic smo še naprej negovali na zraku in v destilirani vodi (etalona), del pa smo jih obremenili z odpadno vodo iz čistilne naprave. Na podlagi rezultatov kemijske analize odpadne vode smo za simulacijo povečane agresivnosti odpadne vode povečali koncentracijo agresivnih ionov tako, da smo pripravili raztopine, ki so se med seboj razlikovale po koncentraciji agresivnih (sulfatnih) ionov oziroma po stopnji agresivnega delovanja na cementni kamen: destilirana voda, odpadna voda brez dodatnih agresivnih snovi, ki predstavlja 0 x povečano (dodanega 0,5 % amonijevega sulfata in 0,08 % kalijevega glede na kemijsko analizo, ki predstavlja 20 x povečano (dodanega,0 % amonijevega sulfata in 0,036%kalijevega glede na kemijsko analizo, ki predstavlja 40 x povečano (dodanega 2,0 % amonijevega sulfata in 0,072 % kalijevega glede na kemijsko analizo. dpadna voda je vsebovala za cementni kamen korozivne substance, kot so NH 4 -N = 2,4 mg/l, N3-N < mg/l in sulfat = 27,8 mg/l pri ph vrednosti 7,0. dpadno vodo smo tako koncentrirali z navedenimi snovmi, pri čemer smo amonijeve in sulfatne ione dodali v obliki agresivnega amonijevega sulfata. dpadno vodo in odpadno vodo s povečanimi koncentracijami agresivnih snovi smo vzdrževali na ph = 7,0 tako, da smo jo ves čas trajanja preiskave titrirali z 2N žveplovo VI kislino. Na ta način smo zagotovili, da je bila vsebnost sulfatnih ionov ves čas preiskave v pribitku. S tem, ko smo izgubo sulfata v raztopini nadomeščali s titracijo z žveplovo VI kislino, smo istočasno tudi vzpostavili stalno enake pogoje, ki jim je izpostavljen preiskovani cementni kamen. S kontrolo navzemanja sulfata v raztopini ugotovimo sposobnost reagiranja cementnega kamna (hidrata) z raztopino sulfata. Sulfatni ioni difundirajo v otrdeli cementni kamen in reagirajo s cementnimi hidrati, pri čemer nastaja etringit 3Ca. Al Ca. 3. Pri reakciji sproščeni hidroksilni ioni H reagirajo s, ki jo dodajamo pri titra- 0/2005 GRADBENIK 35
4 6 Koeficient odpornosti Koeficient odpornosti,6,4,2 0,8 0,6 0,4 0,2 0,4,2 0,8 0,6 0,4 0,2 0 4 dni 28 dni 56 dni 80 dni Čas obremenjevanja 4 dni 28 dni 56 dni 6 mesecev Čas obremenjevanja ciji raztopin odpadnih vod glede na porast ph zaradi sproščanja H iz cementnega kamna. Nastanek etringita spremlja močno povečanje volumna, ki povzroča propadanje betona oz. njegovega cementnega kamna. Razen poškodb zaradi povečanja volumna znižuje tudi trdnost, s tem ko zrahlja strukturo in pri tem prekinja povezavo med hidrati cementa. Novotvorba ima za posledico nastanek razpok in s tem povečan difuzijski presek, kar pospeši in poveča navzemanje sulfata. Preiskavo korozijske odpornosti cementnega kamna v odpadni vodi z večkrat povečano smo izvedli predvsem v smislu ugotavljanja sulfatne korozije, pri čemer smo po 4-, 28- in 56- dnevnem ter 6-mesečnem obremenjevanju proučevali vzorce cementnega kamna po negi v različnih medijih na podlagi: zunanjega izgleda vzorcev, razvoja upogibnih trdnosti, Receptura : K koeficient odpornosti v odpadni vodi K -0x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 0 x povečano K -20x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 20 x povečano K -40x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 40 x povečano Receptura 2: 2K koeficient odpornosti v odpadni vodi 2K -0x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 0 x povečano 2K -20x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 20 x povečano 2K -40x, koeficient odpornosti v odpadni vodi z 40 x povečano K 2K K K-0x K-20x K-40x Koeficienti odpornosti za recepturo glede na destilirano vodo 7 Primerjava koeficienta odpornosti cementnega kamna po recepturah in 2 glede na zrak K-0x 2K-0x K-20x 2K-20x K-40x 2K-40x spremembe mas vzorcev. Pri preiskavi sta bila etalonska primerjalna medija destilirana voda in zrak, ki smo ju izbrali predvsem zato, ker ne vsebujeta korozijsko agresivnih sulfatov, katerih vpliv smo sicer preiskovali cenjevanje korozijske odpornosti betona Cementni kamen, ki je bil izdelan na osnovi dveh receptur za beton, smo ocenili kot korozijsko obstojen, ker: poroznosti vzorca niti na površini niti v prerezu, dimenzij vzorca, je izkazoval stalen prirast upogibnih trdnosti v 6-mesečnem obdobju (upoštevajoč Kindovo metodo * ), je znašal koeficient odpornosti K(2)* glede na etalon > 0,9 (v smislu dosedanjih izsledkov podobnih raziskovalnih nalog ZRMK po vpeljani Koch-Steineggerjevi metodi*), je znašal koeficient odpornosti K(6)* glede na etalon > 0,8 (po Kindovi metodi*), ni bilo zaznati padca upogibne trdnosti po 6-mesečni negi v medijih, mase vzorcev. Na vzorcih, ki so bili obremenjeni s 40 x povečano koncentracijo agresivnih snovi v odpadni vodi, smo zaznali komaj opazno ekspanzijo in izločanje soli na površini vzorcev. Sama ekspanzija kot posledica tvorbe etringita, zaradi nizke koncentracije aluminatnih ionov v cementu bistveno ne ogroža strukture formiranega cementnega kamna, kar je razvidno tako iz vizualnega pregleda poroznosti kot tudi rezultatov meritev globine karbonatizacije in upogibnih trdnosti. Zelena obarvanost vzorcev v odpadni vodi in v odpadni vodi s povečano koncentracijo amonijvih, nitratnih in sulfatnih ionov, je verjetno posledi- ca tvorbe dvojne soli CaS. 4 (NH 4 )2S. 4, ki po rezultatih preiskave sodeč ne vpliva destruktivno na preiskan cementni kamen. Globino karbonatizacije v cementnem kamnu smo izmerili na podlagi obarvanosti raztopine fenolftaleina na prelomni površini preskušanca. Indikator se pri prehodu v alkalno območje betona pri ph 9,5 obarva vijolično. Globina karbonatizacije z znižanjem alkalnosti pod ph 9,5 je po 6-mesečnem obremenjevanju v medijih na vseh preiskanih vzorcih nizka in v nobenem primeru ne presega 2 mm. Cementni kamen po obremenjevanju praktično ohrani visoko ph vrednost, kar pomeni, da nudi ustrezno alkalno zaščito pred morebitno korozijo armaturnega železa. Proces sulfatne korozije cementnega kamna se konča v razdobju med 28 in 56 dnevi izpostavljenosti korozivnemu delovanju medijev, kar utemeljujemo z zaznavno rastjo upogibnih trdnosti ne glede na vrsto medija (slika 5) in z rastjo koeficienta korozijske odpornosti glede na destilirano vodo v navedenem razdobju (slika 6). Koeficient korozijske odpornosti glede na zrak je za recepturo 2 nekoliko nižji kot za recepturo (slika 7), kar pripisujemo predvsem bolj porozni in manj gosti betonski mikrostrukturi, ki je nastala zaradi uporabe aeranta (pri recepturi 2) namesto superplastifikatorja (pri recepturi ). Tudi globina karbonatizacije je zato v primeru cementnega kamna po recepturi 2 nekoliko večja. Meritve mas vzorcev so pokazale ves čas preiskave konstantno težo, kar nas napeljuje na oceno, da preiskani cementni kamen ni podvržen bistvenim difuzijskim procesom. Tudi v primeru obremenjevanja s 40 x povečano koncentracijo agresivnih ionov, ko smo po 6- mesečnem obremenjevanju na površini vzorcev zasledili izlo- 36 GRADBENIK 0/2005
5 čanje soli, nismo zaznali bistvene spremembe teže. Na podlagi rezultatov preiskave kemijske korozije smo ob pozitivnih rezultatih tekoče kontrole odpornosti proti prodoru vode ocenili, da so betoni in AB konstrukcije, katerih gradnik je preiskani cementni kamen, korozijsko obstojni ob predpostavki dovolj kakovostne vgradnje in nege betona. Zato smo predlagali, da se po končani negi betona temeljito pregleda vse betonske površine, ki so podvržene potencialni agresiji odpadne vode, pri čemer je potrebno evidentirati: območja razpok in lasastih razpok, območja površinske odprte poroznosti, območja segregacije oziroma vidnega medzrnskega prostora, območja luščenja cementne skorjice, območja morebitne nezadostne krovne plasti betona nad armaturo ali katerekoli druge poškodbe betonske površine. V delu nivoja vodne gladine je tveganje za korozijo armaturnega železa v betonu največje. Z večanjem oddaljenosti od nivoja v potopljeni del betona verjetnost korozije hitro pada, kar je posledica majhne koncentracije kisika v vodi in počasne difuzije skozi nasičen beton. Za navedena območja in za potencialna korozijska žarišča kot so delovni oziroma dilatacijski stiki ter območje nivoja vode, kjer deluje fizična korozija, smo predlagali izdelavo tehnoloških rešitev varnostnih oziroma zaščitnih ukrepov, sicer pa smo bili mnenja, da betonskih površin ni potrebno dodatno zaščititi pred vplivom delovanja odpadne vode. 4 Literatura. Eurocode 2 ENV 992--: Design of Concrete Structures Part, General Rules and Rules for buildings, SIST EN 206-, 2003: Beton,. del Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost, SIST 026, 2003: Beton-.del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost Pravila za uporabo SIST EN Koch A., Steinegger H.: Ein Schnell prüfverfahren für Zemente auf ihr Verhalten bei Sulfatangriff, ZKG, zv. 7, 960, str Dimic D.: Študij odpornosti različnih vrst cementov proti vplivu sulfatov, magistrsko delo, Gerbec B.: Zaključno mnenje o korozijski odpornosti cementnega kamna, ki je vgrajen v AB elemente CČN Ljubljana-Zalog II. faza, št.dn /03, GI ZRMK d.o.o., Maultzsch M., Dimic, Šuput, J.: Effect of admixtures on the sulphate resistance of concrete. In:st slovene German Seminar on Joint Projects in materials Science and Technology: Portorož, Kavčič J.: Pogoji in vzroki nastanka korozije betona iz portland cementa, Zbornik razprav ZRMK, 96, str.3 6. * Po Kindovi metodi je merilo za stopnjo korozijske odpornosti koeficient odpornosti K(6) po 6-mesečni negi vzorcev v agresivnem (preiskovanem) mediju za razliko od Koch- Steineggerjeve metode, pri kateri je čas agresivnega tretmaja 56 dni oziroma 2 meseca, tako da koeficient korozijske odpornosti označimo s K(2). (Kind. V. V:»Korozija cementa i betona u hidrotehničkim objektima«, 959 in Koch A., Steinegger H.:»Ein Schnell prűfverfahren fűr Zemente auf ihr Verhalen bei Sulfatangriff«, ZKG, zv.7, 960) GRADBENI INŠTITUT ZRMK d.o.o. GRADBENI CENTER SLVENIJE Dimičeva 2, 000 Ljubljana tel.: 0 / , faks: 0 / http: //gcs.gi-zrmk.si, e-pšta: gcs@gi-zrmk.si Informacijski, svetovalni in izobraževalni center za graditev, obnovo, vzdrževanje in bivanje SVETVANJE V okviru GCS delujejo svetovalne pisarne, ki so namenjene občanom: PRIDBIVANJE UPRAVNIH DVLJENJ (ponedeljek od 6. do 8. ure) bčanom so na voljo nasveti o pridobitvi upravnih dovoljen pri novogradnji in adaptaciji. Cena svetovanja znaša 5.000,00 SIT, DDV je vključen v ceno. GRADBEN SVETVANJE Toplotna in hidro zaščita objektov (ponedeljek od 5. do 8. ure) bčanom so na voljo nasveti o toplotni in hidro zaščiti objektov, sanaciji vlage, izolacijskih materialih in sistemih za gradnjo ravnih in poševnih streh, teras, balkonov, fasad, oken ter ostalih obodnih in etažnih konstrukcijskih sklopov, tlakov, zaključnih oblog itd. Svetujemo pri zasnovi, gradnji, vzdrževanju, prenovi in sanaciji objektov. Cena svetovalne ure znaša 5.000,00 SIT, DDV je vključen v ceno. Statika in nosilne konstrukcije (sreda od 4. do 7. ure) bčanom so na voljo nasveti v zvezi s statiko, zidanimi, armiranobetonskimi, lesenimi in drugimi nosilnimi konstrukcijami, potresno varnostjo objektov, vzdrževanjem in sanacijo vidnih betonskih elementov, rekonstrukcijo spomeniško zaščitenih in drugih starejših objektov itd. Svetujemo pri zasnovi, gradnji, vzdrževanju, prenovi in sanaciji objektov. Cena svetovalne ure znaša 5.000,00 SIT, DDV je vključen v ceno. Na svetovanje se je potrebno najaviti, prijave sprejemamo vsak ponedeljek, tel.: 0/ ZNAK KAKVSTI V GRADITELJSTVU Razpis za ocenjevanje za Znak kakovosti v graditeljstvu za leto 2005 je objavljen na Informacije: Neva Jejčič, tel.: 0/ , faks: 0/ , e-pošta: neva. jejcic@gi-zrmk.si. IZBRAŽEVANJE Seminar»STRATEGIJA VARSTVA PRED ZEMELJSKIMI PLAZVI«, , Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Delavnica»LCCA IN CELVIT NAČRTVANJE PRI PRENVI STAVB«, , Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Informacije: Katja Repič, tel.: 0/ , faks: 0/ , e-pošta: katja.repic@gi-zrmk.si. 0/2005 GRADBENIK 37
Microsoft Word - Vabilo s prijavnico_ZBS_junij2019.docx
vabita v sredo, 5. junija 2019 na seminar SPLOŠNO O ZAHTEVAH ZA BETON IN SESTAVINE BETONA Datum: 5. junij 2019 Ura: od 10.00 do 14:00 Kraj: SIST, Šmartinska cesta 152, Ljubljana (predavalnica 2. nadstropje)
Prikaži večBETONPROTEKT RP
BETONPROTEKT RP Mikroarmirana reparaturna malta 1504-3: PCC malta za konstrukcijska popravila, razred R2 (R4 pogojno) Dober oprijem na podlago Plastična konsistenca z nizkim v/c faktorjem Omejeno krčenje
Prikaži večZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PODLIVANJA PREFABRICIRANIH PORR PLOŠČ V PREDORU KRIŢIŠKI NA ŢELEZNIŠKI PROGI KOŠANA GORNJE LEŢEČE S PROSTORSKO STABILNIM NEKRČ
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PODLIVANJA PREFABRICIRANIH PORR PLOŠČ V PREDORU KRIŢIŠKI NA ŢELEZNIŠKI PROGI KOŠANA GORNJE LEŢEČE S PROSTORSKO STABILNIM NEKRČLJIVIM SAMOZGOŠČEVALNIM BETONOM Boštjan Gerbec, univ.dipl.inţ.kem.inţ.,
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži več10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra
10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje
Prikaži večBETONPROTEKT RTF
BETONPROTEKT RTF Mikroarmirana neskrčljiva groba in fina reparaturna malta za navpične in stropne površine betona, s hitrim prirastkom trdnosti, razreda R4 Malta z hitrim prirastkom trdnosti, kar omogoči
Prikaži večMicrosoft Word - TL SikaGrout -311.doc
Tehnični list Izdaja 29/10/2012 Identifikacijska št.: 02 02 01 01 001 0 000004 SikaGrout -311 Visokokvalitetna, malo skrčljiva, nabrekajoča zalivna malta Opis proizvoda SikaGrout -311 je enokomponentna,
Prikaži večDRI 2019
POVZETEK PREDAVANJ 7. MEDNARODNE KONFERENCE O BETONSKIH VOZIŠČIH V PRAGI 1. Modernizacija avtocestnega odseka D1 (Ing. Radek Matl, Direkcija za cestni promet in AC v ČR) Leta 2011 leti začeli modernizacijo
Prikaži večBetonarna Sava, d.o.o. BREZPLAČNI TELEFON Blejska Dobrava 123 B obrat Hrušica, 4276 Hrušica CENIK BETONOV ozn. vrste
CENIK BETONOV ozn. vrste betonov namen EM cena v brez DDV cena v z 22% DDV ČRPNI BETON granulacije Dmax 16 in 32 mm R1 C25/30 XC2 Cl 0,2 Dmax16 S3 temelji, plošče, stebri, vezi, industrijski tlaki m3 61,00
Prikaži večBEL PAPIR Zaščita kanalizacijskih struktur s kristalno tehnologijo Z Jim Caruth Vodja tehničnih storitev Xypex Chemical Corporation Predčasno poslabša
Z Jim Caruth Vodja tehničnih storitev Xypex Chemical Corporation Predčasno poslabšanje armiranobetonskih konstrukcij je postalo svetovni problem zaradi pretiranega stroškovnega učinka, vpliva na okolje
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večPRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev
PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:
Prikaži večBETONPROTEKT F
BETONPROTEKT F Fina masa za izravnavo in protikorozijsko zaščito betonskih površin, SIST EN 1504-2: PCC zaščitni premaz za beton Dodatna zaščita betona pred korozijo Zaščita pred poškodbami zaradi zmrzovanja
Prikaži večCENIK SVEŽIH BETONOV 2019 oblak group d.o.o., Tržaška cesta 1a, SI 1370 Logatec Številka: 1/2019 Velja od KI
CENIK SVEŽIH BETONOV 2019 oblak group d.o.o., Tržaška cesta 1a, SI 1370 Logatec betonarna@oblak.si, www.oblak.si Številka: 1/2019 Velja od 1.3.2019 KIBELNI BETONI Z vami od leta 1901 oznaka trdnostni oznaka
Prikaži večMINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p
MINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p. +386 31 334 212 www.ultima-md.si info@ultima-md.si OSNOVNO Naziv: MINERAL d.d.,podjetje za pridobivanje, predelavo in montažo naravnega
Prikaži večUPORABA BBTM IN UTLAC V PRAKSI
V ŠIŠKI NAJMODERNEJŠE IN INOVATIVNO NAKUPOVALNO SREDIŠČE SPAR dr. Dejan HRIBAR (STRABAG, TPA) DAN ZBS 2019 INOVACIJE RAZVOJ Ali gremo naprej? VSEBINA 1. SPLOŠNO O PROJEKTU 2. VAROVANJE GRADBENE JAME (1.
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večMicrosoft Word - TL SikaTop Armatec -110 EpoCem .doc
Tehnični list Izdaja 06/08/2012 Identifikacijska št.: 02 03 02 01 001 0 000001 SikaTop Armatec -110 EpoCem SikaTop Armatec -110 EpoCem Kontaktni premaz in protikorozijska zaščita armature Construction
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večKEMAGLET G
KEMAGLET G Bela cementna izravnalna masa Odličen oprijem na podlago Paropropustnost Odpornost na vlago in vodo Primerno za zunanjo in notranjo uporabo Lahka obdelovalnost Ne poka, se ne krči in ne nabreka
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Pripravil: Miha Miha Šetina Šetina >> Zrakotesno, energetsko varčno in tajnostno vgrajevanje, zunanjega stavbnega pohištva po evropskih smernicah EnEV oz RAL z inovativnimi sistemi Pinta abdichtung >>
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večKAMENOL
KAMENOL Malta za polaganje kamna Visoke trdnosti Odpornost na vlago in vodo Za zunanjo in notranjo uporabo Zmrzlinska odpornost Dobra obdelovalnost Izdatnost OPIS PROIZVODA PODROČJE UPORABE Srednjeslojna
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži večMicrosoft Word doc
[ifra kandidata: Dr `av ni iz pitni center *M* PREDPREZKUS KEMJA zpitna pola Marec / minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik svin~nik B
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPresentation‘s Main Title
JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večuntitled
V SKLADU Z EVROPSKIM STANDARDOM CEMENTNE CG2 EN 13888 FUGIRNE MASE Ultracolor Plus Visoko zmogljiva, polimerno modificirana, hitro vezoča in hitro sušeča masa za fuge širine od 2-20 mm. Ne povzroča izcvetanja,
Prikaži večPeltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto
V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večRavne,dne 23
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE Ob Suhi 5 b 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02 8705 612, tajn. 02 8705 600, faks 02 8705 625 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA JAVNE
Prikaži večMicrosoft PowerPoint vaja-salen
Sinteza mimetika encima SD 1. stopnja: H 2 salen 18/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza N,N - bis(saliciliden)etilendiamina Predlagajte orositveni reagent za detekcijo poteka reakcije in za
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1380314* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 8. avgust 013 SPLOŠNA MATURA RIC 013 M13-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo 1.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT
Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večVentilated facades CZ & SK market
Petek, 31.3.2017 Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za Arhitekturo, UL Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce TOPLOTNE, ZVOČNE in POŽARNE IZOLACIJE pri prenovi večstanovanjskih
Prikaži večSpecifikacija obračuna - GoSoft
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod krak A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-17/46560 14.05.62276 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večPERIODNI SISTEM 1. skupina
PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.
Prikaži več1
1. Pojme na desni poveži z ustreznimi spojinami in ioni na levi strani glede na njihove lastnosti in uporabo pri vaji določevanja glukoze in saharoze v skupnem vzorcu! Ni nujno, da si vsi pojmi povezani!
Prikaži več5_1_Wand_Details
Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno
Prikaži večHALOGENI ELEMENTI
HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo
Prikaži večMLS ID:
MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet
Prikaži večLahk ki ra LiaSTAR 50 in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja LiaSTAR 50
Lahk ki ra in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja. Kdor načrtuje gradnjo hiše, misli na prihodnost. Odločitev o izbiri gradbenega materiala igra pri
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večDNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013
DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 PRIPRAVA VODE JE LAHKO TEŽKA NALOGA. DOVOLITEM, DA VAM POMAGAMO. Priprava in obdelava vode je lahko težka in kompleksna naloga. Znanje,
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA
Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2141a-18/49640-19/93398 20.02.7774 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA ULICA 2 9000 Murska Sobota Izvajalci: Vodja naloge: Oddelek za okolje in zdravje Maribor
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večPREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni grad
PREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø 120 200 mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni gradnji. Primeren je za priklop dveh kurilnih naprav, npr.
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večTehnična specifikacija odtočnega sistema MEAFLUID CW 100 MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom A15 B125 C250 MEAFLUID Ø110 MEAFLUI
MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom MEAFLUID 100 1000 136 100 127 68 Ø110 MEAFLUID 100 Lastnosti a: o Material mulde: ojačan poliester s steklenimi vlakni, z naravnimi minerali Zaščita robov o ojačani poliester
Prikaži večSTATIKON PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ, ARHITEKTURA IN INŽENIRING d.o.o. Slovenska ulica 25, 9000 MURSKA SOBOTA, SI Tel.: , fax.: 02
Str.: 1 1. TEHNIČNO POROČILO 1.1. ZASNOVA MOSTU Most se nahaja v razpotju vasi Markišavci in Polana in premošča Puconski potok. Zasnovan je kot ploščni most 3x svetle razpetine 4.44+5.28+4.41m in neregularne
Prikaži večSVETOVANJE Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranj
Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. S tem zamenjamo iztrošeni, nečisti in vlažni
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večZbirni center
OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.
Prikaži večSeznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Snovi za pripravo pitne vode, ki se uporabljajo kot raztopine ali plini Ime snovi
Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Namen uporabe Zahteve o čistosti ja po 1 aluminijev klorid, brezvodni 7446-70-0 231-208-1 kosmičenje, obarjanje SIST EN 17034 Tabela
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večIZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im
IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večUrbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12
Energetska sanacija večstanovanjskih stavb - PRIMERI DOBRIH PRAKS - Roman Perčič, Občina Sevnica En.občina 016 12. oktober 2016 Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore
Prikaži večPodne konstrukcije (SLO) PDF.pm6
0 Vsebina II VSEBINA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nekaj o zvoku Zvočna izolacija masivnih podnih konstrukcij Raven udarnega zvoka pri masivnih konstrukcijah s plavajočim podom 4-5 Izolacija
Prikaži večELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E
ELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E o Fe 2+ /Fe 3+ = 0,771 V) Rez.: 0,735 V 2. Izračunajte
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Vanesa Jeseničnik NEGA IN ZAŠČITA BETONA Projektna naloga univerzit
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Vanesa Jeseničnik NEGA IN ZAŠČITA BETONA Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, julij
Prikaži večKako potekajo reakcije oksidacije in redukcije z manganati (VII) v nevtralni do zmerno alkalni raztopini
VPRAŠANJA ZA ANALIZNO KEMIJO 1.) Kako potekajo reakcije oksidacije in redukcije z manganati(vii) v nevtralni do zmerno alkalni raztopini? Izberite si ustrezen reducent in napišite reakcijo! 2.) Kako reagirajo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]
Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večSESTAVA ASFALTNIH ZMESI S PODPORO RAČUNALNIŠKE TOPOGRAFIJE mag. Dejan HRIBAR, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za prometni
SESTAVA ASFALTNIH ZMESI S PODPORO RAČUNALNIŠKE TOPOGRAFIJE mag. Dejan HRIBAR, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za prometnice 1. UVOD Človek uporablja asfaltne zmesi že nekaj
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9_Xella.pptx
SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin])
NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - 2017 Na območju občine Ravne na Koroškem se za 8834 uporabnikov pitna voda dobavlja iz 3 sistemov za oskrbo s pitno vodo: VS ŠUMC, VS Kotlje-Ravne in VS Strojna. Upravljavec
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večFIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle
FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem
Prikaži večTN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 4_pozarna-varnost_hajdukovic.pptx
Požarna varnost lesenih javnih stavb Osnove načrtovanja požarne varnosti Požarne lastnosti lesenih konstrukcij Zahteve iz TSG-1-001:2010 (2019) Milan Hajduković predsednik Slovenskega združenja za požarno
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi
Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-17/40464 06.06.13140 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje
Prikaži večKREMEN
ŠOLSKI CENTER CELJE TEHNOLOGIJA S KEMIJO REFERAT KREMEN ANDRAŽ SEBIČ, E-2.c Mentorica: Mihela Jug Ljubečna, april 2007 Kazalo UVOD V referatu bom predstavil kaj je kremen, za kaj se uporablja in opisal
Prikaži več(Igor Pravst [Združljivostni način])
Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO
Prikaži več