UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA EVA LANGERŠEK PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo Radlje ob Dravi, 2012

2 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Študentka: Eva Langeršek Številka indeksa: Študijski program: UNI-B1-PRAVO Smer: pravo Mentor: doc. dr. Boštjan Brezovnik Radlje ob Dravi, oktober 2012

3 Zahvala Zahvaljujem se mentorju dr. Boštjanu Brezovniku za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala je namenjena moji družini ter fantu Boštjanu, ki so v vseh vzponih in padcih verjeli vame, me optimistično spodbujali in mi nesebično pomagali skozi študij.

4 KAZALO 1. UVOD PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Osnovni pojmi PRAVNA UREDITEV JAVNIH VRTCEV Organizacija izvajanja predšolske vzgoje v javnih vrtcih Ustanovitev Organi Vpis otrok Financiranje izvajanja predšolske vzgoje v javnih vrtcih Javna sredstva Plačila staršev TEORIJA V PRAKSI PRIMER JAVNEGA VRTCA RADLJE OB DRAVI Organizacija na primeru Vrtca Radlje ob Dravi Ustanovitev Organi Vpis in sprejem otrok Financiranje na primeru vrtca Radlje ob Dravi Financiranje s strani občine Plačila staršev SKLEP BIBLIOGRAFIJA Literatura Viri... 22

5 POVZETEK V diplomskem delu obravnavam pravno ureditev izvajanja predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji predstavljena je ureditev organizacije in financiranja predšolske vzgoje po aktualni zakonodaji. Poudarek je na javnih vrtcih njihovi organizaciji in financiranju. Pravno podlago za delovanje dajeta Zakon o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005) ter Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (Uradni list RS, št. 16/2007). V diplomskem delu je predstavljena teorija v praksi, in sicer na primeru javnega vrtca v Radljah ob Dravi. Vrtec Radlje ob Dravi je del javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki je bila ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovne šole Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, 21/1996, 23/1998, 26/2007, 5/2010). Ključne besede: ureditev predšolske vzgoje, javni in zasebni vrtci, organizacija, financiranje, aktualne spremembe, vrtec Radlje ob Dravi

6 ABSTRACT In the diploma paper, I will discuss legal order of implementing preschool education in the Republic of Slovenia; the arrangement of organizing and financing preschool education under current legislation is presented. Emphasized are public kindergartens, their organization and financing. The legal basis for kindergarten operation is given by the Kindergarten Act (Official Gazette RS, No. 100/2005) and the Organization and Financing of Education Act (Official Gazette RS, No. 16/2007). In the diploma paper, the theory is presented practically, namely on the example of a public kindergarten in Radlje ob Dravi. Kindergarten Radlje ob Dravi is a part of the educational institution Primary School Radlje ob Dravi, which was established by the Decree on Establishing the Educational Institution Primary School Radlje ob Dravi (Official Regional Gazette, 21/1996, 23/1998, 26/2007, 5/2010). Keywords: organization of preschool education, public and private kindergartens, organization, financing, current changes, Kindergarten Radlje ob Dravi

7 1. UVOD Predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci urejata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ in Zakon o vrtcih /ZVrt/ ter na njuni podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Slednji zakon v 3. členu določa, da je predšolska vzgoja v vrtcih sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih: demokratičnosti, pluralizma, avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki, pravice do izbire in drugačnosti in ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja. V Sloveniji imamo 383 vrtcev in 1051 vrtcev z enotami. 1 Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih, prvo obdobje vključuje otroke v starosti od enega do treh let, drugo obdobje pa otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (15. člen ZVrt). Predšolska vzgoja ni obvezna 2, kljub temu se delež otrok, vključenih v vrtce, postopoma zvišuje. Če povzamem podatke Statističnega urada Republike Slovenije, je bilo v šolskem letu 2011/2012 vključenih v vrtce okoli otrok (77,6%), leto prej pa 74%. Ta podatek je zanimivo primerjati s šolskim letom 2000/2001, ko je bilo vpisanih le 56,6% otrok. 3 Iz tega lahko sklepamo, da se ob naglem večanju vpisanih otrok, mora dinamično spreminjati in prilagajati tudi zakonodaja, ki ureja to področje. V diplomski nalogi bom proučila pravno ureditev vrtcev v Sloveniji, njihovo organizacijo in način financiranja. 1 Vlada Republike Slovenije, Evidenca vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov; dostopno na: ( ). 2 "V nekaterih državah EU (Avstrija, Ciper, Grčija, Madžarska, Latvija, Poljska in Luksemburg) je obisk predšolske vzgoje obvezen, praviloma v starosti eno leto pred vključitvijo v osnovno šolo." Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 28, 2. odstavek). 3 Statistični urad Republike Slovenije, Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2011/12 končni podatki; dostopno na: ( ). 7

8 2. PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJI 2.1. Osnovni pojmi Pojem predšolska vzgoja predstavlja vzgojo in varstvo otrok od enega leta (izjemoma od enajstega meseca) starosti do vstopa v šolo. Izvajajo jo institucije, ki se razlikujejo po programih. Najpogosteje se izvaja v vrtcu. Predšolska vzgoja kot priprava otrok na osemletno osnovno šolo, z uvedbo devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, ni več obvezna. 4 Slovenska zakonodaja omogoča ustanovitev dveh oblik vrtcev, in sicer javnih ter zasebnih (40. člen ZOFVI). Izvajanje predšolske vzgoje v teh institucijah podrobneje ureja Zakon o vrtcih /ZVrt/, ki se dopolnjuje z Zakonom o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/. Javne vrtce ustanavlja občina oziroma država (prvi odstavek 40. člena ZOFVI). Vrtec se ustanovi z ustanovitvenim aktom. Z njim se uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca (prvi odstavek 42. člena ZOFVI). Ko je vrtec kot pravna oseba vpisana v sodni register, se vpiše v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo (34. člen ZOFVI). Zasebne vrtce lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe (40. člen ZOFVI). Za opravljanje javne službe v vzgoji in izobraževanju, se lahko dodeli koncesija zasebnemu vrtcu (73. člen ZOFVI). "Podelitev koncesije pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno službo in ima enak program kot javni vrtec. S posebno pogodbo o koncesiji pa se opredeli obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina." 5 Nadalje bo diplomska naloga temeljila na pravni ureditvi javnih vrtcev, saj so bolj izrazito povezani z občino in s področjem lokalne samouprave. 4 "V Sloveniji smo imeli obvezno pripravo otrok na osemletno osnovno šolo. Z uvedbo devetletke, ki je osnovnošolsko izobraževanje pomaknila eno leto navzdol, pa se je ta priprava opustila." Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 28, 3. odstavek). 5 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolo splošno o predšolski vzgoji; dostopno na: solska_vzgoja/, ( ). 8

9 3. PRAVNA UREDITEV JAVNIH VRTCEV "Če vlagamo v izobraževanje v zgodnjem obdobju, bodo donosi na naložbe v izobraževanje v kasnejšem obdobju višji." 6 Poleg vseh dejavnikov, je pomembna podlaga za dober začetek izobraževanja v zgodnjem obdobju, tudi ustrezna pravna ureditev. V Sloveniji predstavljata temelj izvajanja predšolske vzgoje dva zakona. Na tem mestu ugotavljam, da je Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ lex generalis, saj ureja pogoje za opravljanje ter način upravljanja in financiranja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, med katerimi je tudi predšolska vzgoja. "Z Zakonom o vrtcih /ZVrt/, ki je bil sprejet leta 1996, pa so bili v Republiki Sloveniji prvič zakonsko določeni ključni normativi, pomembni za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje v vrtcu." 7 Temeljna zakona spreminja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev /ZUPJS/ (Uradni list RS, št. 62/2010), vendar na področju predšolske vzgoje posega bolj v Zakon o vrtcih. Spremembe ki jih je uvedel, so podrobneje opisane v poglavju o financiranju. Iz kratkih opisov področij, ki jih urejajo zakoni bi morda napačno sklepali, da izvaja predšolsko vzgojo v javnih vrtcih samo država. To povezavo lahko ovržemo z Zakonom o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007), ki v tretjem poglavju določa naloge občine. 21. člen predpisuje občini, da samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naštete naloge, med katerimi je tudi pospeševanje vzgojno izobraževalne dejavnosti na svojem območju. Pospeševanje te dejavnosti se odraža v tem, da občina financira javne vrtce iz svojega proračuna in ima nadzor nad njihovim upravljanjem ter organizacijo. Seveda pa ne smemo popolnoma izključiti aktivnosti države na tem področju. Čeprav je vse obveznosti glede ustanavljanja in financiranja vzgoje prenesla na občine, ohranja v svoji domeni vse predpise in standarde, ki neposredno vplivajo na obveznosti občine do vrtcev. 8 Hkrati država financira določene oddelke vrtcev in pod pogoji sofinancira plačila staršev (29. člen ZVrt). 6 Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 21, 2. odstavek). 7 BELA knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011 (stran 73, 2. odstavek). 8 Povzeto po T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vorginc, D. Skubic, S. Berčnik: Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2010 (stran 182, 2. odstavek). 9

10 3.1. Organizacija izvajanja predšolske vzgoje v javnih vrtcih Ustanovitev Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, se organizira javna mreža. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da je staršem in otrokom dostopna (prvi in drugi odstavek 11. člena ZOFVI). Lokalna skupnost je, kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo (10. člen ZVrt). Javni vrtec se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava (7. člen ZOFVI). Njegovo ime mora biti slovensko, razen če je soustanoviteljica samoupravna narodna skupnost (69.čl. ZOFVI). Kot že zapisano, je njegov ustanovitelj občina ali država. ZOFVI v prvem odstavku 44. člena navaja, da se javni vrtec lahko ustanovi, če je zagotovljena vključitev vsaj desetih oddelkov otrok. Do Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI-G/ (Uradni list RS, št. 36/2008) je bilo določeno, da se lahko v javnem vrtcu oblikuje največ 30 oddelkov. Določilo je bilo s 14. členom ZOFVI-G črtano. Če povzamem ugotovitev iz Bele knjige, praksa to število še vedno uporablja kot optimalno število oddelkov Organi Ko se vrtec ustanovi, se izoblikujejo organi, ki so pomembni za njegovo vodenje. Organi vrtca so svet, ravnatelj, pomočnik ravnatelja, direktor, kolegij, vodja enote, strokovni organi (vzgojiteljski zbor in strokovni aktiv) in svet staršev. Pomembnejši in najpogostejši organi v vrtcu so: svet vrtca, ravnatelj, strokovni organi in svet staršev. Svet javnega vrtca sestavljajo (46. člen ZOFVI): trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Pomemben člen tega organa so predstavniki ustanovitelja, saj je ta zastopan le v tem organu. Glede na spodaj naštete pristojnosti organa, lahko preko njih vplivajo na 9 Povzeto po BELA knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011 (stran 93, 4. odstavek). 10

11 pomembne odločitve vrtca. Njihovo število je enako številu staršev, ki so s plačili drugi vir financiranja programov v vrtcu. V demokratičnem sistemu je pravično, da javnost - torej starši kot uporabniki in lokalna oblast kot ustanovitelj vrtca, vplivajo na uspešnost te dejavnosti. Kritično morajo presojati ne le ceno storitve, temveč tudi končne učinke. 10 Njegove najbolj pomembne pristojnosti, našteva 48. člen ZOFVI: imenovanje in razrešitev ravnatelja vrtca; sprejem programa razvoja vrtca, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi; odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki; odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja; Pomemben organ vrtca je tudi ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovni organ vrtca (49. člen ZOFVI). Pedagoško vodenje se odraža v tem, da je odgovoren za uresničevanje pravic otrok; vodi delo vzgojiteljskega zbora; prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje; predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive; Iz poslovnega vidika pa organizira, načrtuje in vodi delo vrtca; pripravlja program razvoja vrtca, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo, oblikuje predlog nadstandardnih programov; spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev; organizira mentorstvo za pripravnike; Strokovna organa sta vzgojiteljski zbor, ki ga sestavljajo strokovni delavci vrtca in strokovni aktiv vzgojiteljev, ki je sestavljen iz vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev (60. člen ZOFVI). Za organizirano uresničevanje interesa staršev se oblikuje svet staršev, ki je sestavljen, iz enega predstavnika vsakega oddelka (66. člen ZOFVI) Vpis otrok Dostopnost predšolske vzgoje se največkrat pokaže v razpoložljivosti vpisnih mest. 11 Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih, in sicer prvo obdobje sestavljajo otroci v starosti od enega do treh let, drugo pa otroci od treh let do vstopa v 10 Povzeto po T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vorginc, D. Skubic, S. Berčnik: Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2010 (stran 201 in 205). 11 Povzeto po Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 29, 2. odstavek). 11

12 šolo (15. člen ZVrt). Starost je torej eden od pogojev za vpis, poleg potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka. 12 Splošne programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, izvajalce pa določi lokalna skupnost (12. člen ZVrt). Glede na trajanje se izvaja dnevni, poldnevni ali krajši program. To zagotavlja javna mreža vrtcev, ki mora biti organizirana tako, da omogoča staršem izbiro programa za predšolske otroke (11. člen ZOFVI). Na podlagi programa in starostnega obdobja se oblikujejo oddelki. Otrok v oddelku je lahko največ dvanajst oziroma v drugem starostnem obdobju dvaindvajset (17. člen ZVrt). Število otrok v oddelkih se zapolni z vpisom otrok v vrtec. Javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto (20. člen ZVrt). Slovenski sistem temelji na modelu, da občina zagotavlja določeno število vpisnih mest. V primeru, da je povpraševanje po vpisnih mestih večje od števila vpisnih mest, pa so otroci vanje sprejeti po vnaprej določenih kriterijih. To obenem pomeni, da določen delež otrok do organizirane predšolske vzgoje in varstva nima dostopa. 13 V tem primeru odloča o sprejemu komisija. Otroke, ki niso sprejeti v vrtec, komisija uvrsti na čakalno listo po prednostnem vrstnem redu. Nato vpis poteka po stopnjah. Najprej se sestane komisija na seji. V osmih dneh sledi obvestilo staršem o sprejemu oziroma o uvrstitvi otroka na čakalni seznam. Starši imajo možnost ugovora na svet vrtca o prednostnem vrstnem redu v 15 dneh po prejemu obvestila. V nadaljnjih 15 dneh sledi odločba sveta vrtca o ugovoru staršev, ki odloča v skladu z ZVrt ter s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev sveta lahko starši sprožijo upravni spor (3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih /ZVrt-E/ Uradni list RS, št. 36/2012). 14 Kriterije za odločanje o sprejemu, določi vsaka občina sama. Po mnenju Ministrstva to ne posega v enakopravnost med otroci, saj jim enakopravnost omogoča že ZVrt. 12 "V nekaterih državah pa lahko starši vpišejo v predšolsko vzgojo tudi otroka izven uradno določene starosti za vpis (Slovaška, Švedska)." Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 23, 3. odstavek). 13 Drugi model zagotavljanja vpisnih mest temelji na zakonski pravici staršev do mesta v ustanovi za predšolsko vzgojo za svojega otroka. Kar pomeni, da mora vsak otrok, katerega starši to želijo, dobiti mesto. Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 29, 2. odstavek). 14 Povzeto po Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije Dostopnost predšolske vzgoje, str, 43; dostopno na: ( ). 12

13 Zavedati se moramo, da je predšolska vzgoja lokalna zadeva javnega pomena, zato bi predpisovanje enotnih kriterijev pomenilo poseg v avtonomijo občin. 15 "Pomanjkanje vpisnih mest v vrtcih lahko tudi negativno vpliva na ohranjanje in podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Ob pomanjkanju vpisnih mest v praksi prihaja tudi do primerov, da stari starši odidejo v pokoj zaradi varstva otrok, ki ne dobijo mesta v vrtcu, čeprav bi želeli še delati." Financiranje izvajanja predšolske vzgoje v javnih vrtcih "Finančno dostopna predšolska vzgoja in varstvo povečuje možnost za vključenost otrok vanjo." 17 Viri financiranja predšolske vzgoje so javna sredstva (občina, država), plačila staršev ter morebitne donacije in drugi viri (25. člen ZVrt in 78. člen ZOFVI) Javna sredstva "Financiranje predšolske vzgoje in varstva iz javnih virov je za državo oziroma občino strošek, vendar ima tudi koristi. Vključenost otrok v predšolsko vzgojo pozitivno vpliva na njihove učne dosežke v šoli, zmanjšuje verjetnost, da bo posameznik imel vedenjske težave, zmanjšuje verjetnost kriminala, kar pa za državo pomeni nižje stroške za odpravljanje teh problemov. Financiranje predšolskega varstva in vzgoje iz javnih virov ima pozitivne učinke, predvsem za otroke iz socialno depriviligiranih družin." 18 Javne vrtce financira občina iz svojega proračuna, in sicer v višini razlike med ceno programa in plačila staršev. Iz teh sredstev se pokrijejo stroški dela zaposlenih v vrtcih, stroški materiala in storitev potrebni za izvajanje programa ter stroški živil za otroke (12. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih /ZVrt-D/ Uradni list RS, št. 25/2008). Proračunska sredstva se uporabijo tudi kot sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo (12. člen ZVrt-D). 15 "Ministrstvo je mnenja, da so vsi otroci na podlagi ZVrt deležni enakopravnega obravnavanja pri vpisu v vrtec, kriteriji pa so v skladu z ZVrt v pristojnosti občin. Po pojasnilu ministrstva je predšolska vzgoja v skladu z ustavo in ZLS opredeljena kot lokalna zadeva javnega pomena, zato bi predpisovanje enotnih kriterijev pomenilo poseg v avtonomijo občin." Več o tem Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije Dostopnost predšolske vzgoje, str, 42; dostopno na: ( ). 16 Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 31, 3. odstavek). 17 Več o tem Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 78, 1. odstavek). 18 Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 78, 2. odstavek). 13

14 Temelj financiranja vrtcev s strani občine je pogodba o financiranju (12. člen ZVrt-D). Z njo se dogovorita, kaj je predmet financiranja, kakšen je namen financiranja, na podlagi česa bo občina nakazovala vrtcu sredstva, Za izvedbo pogodbe o financiranju je na strani občine odgovoren župan, na strani vrtca pa ravnatelj vrtca. 19 Kot že omenjeno država financira določene oddelke, ki jih našteva 29. člen ZVrt. Hkrati država zagotavlja sredstva iz svojega proračuna, za sofinanciranje plačil staršev za vrtec, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok. Iz državnega proračuna se vrtcem zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je dopolnil starost treh let, v višini 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo za vrtec (14. člen ZVrt-D). V prehodnih določbah ZVrt-D je bilo določeno, da se sofinanciranje plačil staršev v višini 50% uvede postopoma. Zaradi vpliva Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize /ZIUZGK/ (Uradni list RS, št. 62/2010) in Zakona o interventnih ukrepih /ZIU/ (Uradni list RS, št. 94/2010), se bo določba v celoti uporabila šele 1. januarja Plačila staršev Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje (30. člen ZVrt). Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun (15. člen ZVrt-D). Izhodiščno ceno nato določi občina, ki potrdi, spremeni ali ovrže predlog vrtca. Kriteriji, ki vplivajo na oblikovanje osnovne cene, so predstavljeni v poglavju teorija v praksi na primeru Vrtca Radlje ob Dravi. Pod določenimi pogoji imajo starši pravico do znižanega plačila vrtca. Od 1. junija 2011 je uveljavljanje socialnih transferjev urejeno z ZUPJS. Po novi ureditvi se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri Centru za socialno delo (CSD), ki je prevzel tudi delo občin pri odločanju o znižanem plačilu za programe vrtcev. Pravice se uveljavljajo na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z uporabo 64. člena ZUPJS, so prenehale uporabljati nekatere določbe ZVrt. Najpomembnejše spremembe se odražajo v prenehanju uporabe člena 32. in 32. a ZVrt ter Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/2006) je določal lestvico po kateri so starši uveljavljali znižano plačilo vrtca. 19 Povzeto po Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Vzorec pogodbe med občino ustanoviteljico in vrtcem, dostopen na: elj.pdf ( ). 14

15 "Lestvica je imela osem plačilnih razredov: najnižje plačilo je bilo v prvem plačilnem razredu, in sicer 10%, najvišje pa plačilo v osmem plačilnem razredu, in sicer 80% cene programa (polno plačilo)." 20 Z ZUPJS je lestvici dodan en dohodkovni razred. Plačilo staršev v odstotku od cene programa tako znaša 0% in vse do 77%. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev /ZUPJS/ se je povprečno plačilo staršev za vrtec povečalo, večje breme plačila nosijo starši v srednjih razredih lestvice. Te spremembe vplivajo na višino zasebnih izdatkov za predšolsko raven izobraževanja in na porazdelitev bremen glede plačila med različnimi dohodkovnimi skupinami prebivalstva. 21 Člen 32. je predpisoval, da je plačilo staršev določila občina na podlagi lestvice, ki je starše razvrščala v razrede, upoštevajoč bruto dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Sedaj se višina plačila vrtca izračuna glede na povprečni neto mesečni dohodek na osebo za preteklo leto in ga določi Center za socialno delo. Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih /ZVrt-D/ iz leta 2008, je bilo določeno, če je bil v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, da so starši za starejše otroke plačevali za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so bili plačila oproščeni. Ukrep je prispeval k dvigu vključenosti otrok v vrtce, saj so starši v vrtec vključili tudi otroke, ki jih sicer morda ne bi. 22 Nov zakon ničesar ne spreminja pri oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. 23 Zakon, ki je to določilo ZUPJS spremenil, je Zakon o uravnoteženju javnih financ /ZUJF/ (Uradni list RS, št. 40/2012), ki posega v 40 zakonskih ureditev, med drugim tudi v financiranje predšolske vzgoje. "Zakon predvideva nabor ukrepov, s katerimi želi uravnotežiti javne finance. Gre za paket, ki vzpostavlja pogoje nadaljnjim ukrepom za rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije." BELA knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011 (stran 96, 2. odstavek). 21 Povzeto po Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 85, 2. odstavek). 22 Povzeto po Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 80, 4. odstavek). 23 Pogosta vprašanja in odgovori na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (dostopno na: ) Po Zakonu o vrtcih je bilo varstvo v vrtcih za drugega otroka brezplačno, za prvega otroka pa so starši plačevali znižano plačilo. Bo po ZUPJS to drugače? V vsebino se Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni spuščal, ZUPJS ureja le postopek, zato ostane ta del enak. 24 Vlada Republike Slovenije, Varčevanje; dostopno na: ( ). 15

16 Najpomembnejša sprememba na področju plačil staršev je v 78. členu ZUJF. Ta določa, da bodo starši, ki imajo v vrtcu dva otroka, morali po novem za drugega plačevati 30 odstotkov cene, za nadaljnjega otroka pa so plačila oproščeni. Vlada je z določbo 78. člena omilila varčevalni ukrep, ki je v prvi različici ukinjal brezplačni vrtec za drugega in tretjega otroka. Sprva je bilo načrtovano tudi, da bi za drugega in vse nadaljnje otroke starši plačevali le en dohodkovni razred nižje kot za prvega. 25 Za lažjo predstavo o tem na kakšen delež otrok vpliva varčevalni ukrep, navajam podatke iz Bele knjige Delež otrok, ki so bili vključeni v vrtec kot drugi otrok iz družine, je sledeč: v letu ,5%, v letu ,8%, do junija leta ,3%. 26 Kakšne učinke bo povzročil ta varčevalni ukrep, bo vidno čez nekaj let. Obstaja verjetnost, da bo vplival na upad vpisa drugega otroka v vrtec, za katerega je bil po prejšnji ureditvi vrtec brezplačen. 25 Povzeto po Milakovič Tanja, Bo vlada popustila pri družinah in upokojencih?, Večer, letnik LXVIII, april 2012, stran BELA knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011 (stran 95 in 96). 16

17 4. TEORIJA V PRAKSI PRIMER JAVNEGA VRTCA RADLJE OB DRAVI 4.1. Organizacija na primeru Vrtca Radlje ob Dravi Ustanovitev Vrtec Radlje ob Dravi je ustanovljen kot enota javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki je bila ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovna šola Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, 21/1996, 23/1998, 26/2007, 5/2010). Ustanovitelj Osnovne šole Radlje ob Dravi in s tem vrtca, je Občina Radlje ob Dravi Organi Za primerno organizacijo in izvedbo dela vrtca skrbijo organi, ki so oblikovani na podlagi ZOFVI. V vrtcu Radlje ob Dravi so to ravnatelj Osnovne šole Radlje ob Dravi, pomočnica ravnatelja za vrtec, svet staršev in svet zavoda. Na primeru tega vrtca lahko potrdim trditev omenjeno v poglavju o organizaciji, da so v vrtcu najpogosteje oblikovani organi kot so ravnatelj, svet vrtca (zavoda) in svet staršev Vpis in sprejem otrok Vrtec vpisuje otroke na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtce na področju občine Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik 9/2011). Kot že omenjeno, v primeru, da je prijav za sprejem otrok v vrtec preveč, o sprejemu odloča Komisija za sprejem otrok. Postopek odločanja komisije je bil opisan v poglavju o organizaciji javnega vrtca. Na tem mestu nas zanima kakšni so pravzaprav konkretni kriteriji, po katerih komisija odloča. Kriteriji za točkovanje vlog po 25. členu Pravilnika o sprejemu otrok v vrtce na področju občine Radlje ob Dravi so: - otrok in eden od staršev imata stalno prebivališče v občini Radlje ob Dravi (20 točk) 17

18 - oba starša oziroma starš samohranilec sta/je zaposlen/a (15 točk) - otroci, ki so bili v preteklem letu na prednostni listi (10 točk) - v vrtec je že vključen otrok iz iste družine (5 točk) Na podlagi seštevka točk se pripravi prednostni vrstni red. Občina daje največjo prednost staršem s stalnim prebivališčem v svoji občini, kar pomeni, da želi najprej dati možnost njim, ki dejansko prebivajo v tej občini in kreirajo to skupnost. Hkrati jih s tem še dodatno spodbuja, da vpišejo otroka v vrtec v kraju stalnega prebivališča, kjer se bo verjetno nadaljevala njegova izobraževalna pot Financiranje na primeru vrtca Radlje ob Dravi Financiranje s strani občine Kot sem že omenila, javne vrtce financira občina iz svojega proračuna, in sicer v višini razlike med ceno programa in plačila staršev. V proračun občine se vključijo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo. Za predstavo o tem kakšna sredstva za izvajanje predšolske vzgoje v skladu z zakonodajo, nameni letno občina z okoli 6000 prebivalci za javni vrtec, navajam podatke na primeru Občine Radlje ob Dravi. Občina Radlje ob Dravi v Predlogu proračuna za leto 2012, nameni za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ,73 EUR. Gre za vsoto sredstev, ki jo členimo na: - plačilo razlike med ceno programa in plačila staršev = ,75 EUR; - investicijsko vzdrževanje vrtca Radlje = ,71 EUR; - ostala sredstva = 9702,27 EUR. S tem denarjem se sofinancira 12 oddelkov vrtca oziroma se omogoči vzgoja in varstvo 218 otrokom Plačila staršev 27 Evidenca vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov, Vlada Republike Slovenije; dostopno na: ( ). 18

19 Drugi in zelo pomemben vir financiranja po ZVrt so plačila staršev. Osnova za plačilo staršev je cena programa, ki jo določi na predlog vrtca ustanovitelj (prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 31. člena ZVrt). Predlog vrtca se obravnava na seji Občinskega sveta. "Struktura cene programa vrtca je predvsem posledica: - različne višine stroškov dela, - različne višine materialnih stroškov, - različnih stroškov živil, - velikosti oddelkov, - različne dolžine poslovnega časa vrtcev, - različne politike občin do predšolske vzgoje in s tem povezanim (ne) potrjevanjem predlaganih cen programov vrtcev, - različnih pristopov občin pri oblikovanju cen, saj nekatere občine ne upoštevajo predpisane metodologije." 28 Občina Radlje ob Dravi je o cenah programov vrtcev za leto 2012 odločala na 10. seji Občinskega sveta. Cene se gibljejo od 291,91 EUR do 442,14 EUR, odvisno od starostnega obdobja in trajanja programa. Če ceno programa za prvo starostno obdobje (442,14 EUR) primerjamo s podatki ugotovitvenega sklepa o izračunih povprečnih cen Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ugotovimo da je cena vrtca v Radljah ob Dravi malo pod povprečjem, ki znaša 458,67 EUR na otroka na mesec. 29 Iz osnovne cene programa se oblikuje plačilo staršev, ki se določi glede na povprečni neto mesečni dohodek na osebo za preteklo leto po lestvici ZUPJS. 28 Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije Dostopnost predšolske vzgoje, str, 56; dostopno na: ( ). 29 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ugotovitveni sklep o izračunanih povprečnih cenah programov in o izračunani višini materialnih in nematerialnih stroškov ter stroškov živil v vrtcih, ki izvajajo javno službo; dostopen na: 8_12.pdf, ( ). 19

20 6. SKLEP "Dostopna in kakovostna predšolska vzgoja je pomembno področje blaginje prebivalstva." 30 V Sloveniji zagotavlja dostopnost in kakovost pravna ureditev, ki v posameznih zakonih ureja organizacijo in financiranje. Hierarhično pod njimi so različni pravilniki, odloki občin ter drugi pravni akti, ki tvorijo zaokroženo celoto. Organizacijo v vrtcih vodi določeno število različnih organov - vse od sveta, ravnatelja, pomočnika ravnatelja, morebitnega direktorja, kolegij ter vodja enote, nato še strokovni organi ter svet staršev. Področje pristojnih ni deležno pogostih sprememb, kar kaže na to, da je ustrezno zasnovano. Področje organizacije, ki bo zagotovo v prihodnosti deležno sprememb, je ustanavljanje vrtcev in vpisanih otrok, saj se število otrok rojenih v zadnjih letih povečuje. Ob uresničevanju evropskih in domačih ciljev na področju predšolske vzgoje in podaljševanju delovne dobe ter s tem manjšimi možnostmi starih staršev za varstvo otrok, v prihodnje lahko pričakujemo povečanje potreb po vpisnih mest v vrtcih. 31 Kljub dobri zasnovi, se danes, ko še vedno živimo pod vplivi gospodarske krize, ponavadi še tako dobra rešitev zaustavi pri financiranju. Pravna ureditev, ki ureja financiranje predšolske vzgoje, omogoča črpanje sredstev iz več virov. To niso le starši s svojimi prispevki, ampak ima veliko vlogo občina, ki krije razliko med programom vrtca in ceno, ki jo starši plačajo. Določene oddelke financira tudi država. Pri plačilih staršev, je lani prišlo do sprememb, ki sem jih opisala v poglavju plačila staršev. Financiranje s strani staršev je spremenil nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev /ZUPJS/. Nove spremembe na tem področju je prinesel tudi Zakon o uravnoteženju javnih financ /ZUJF/. Najverjetneje se bo ta ureditev še dopolnjevala, saj bo v primeru povečanega števila otrok vpisanih v vrtec, potreba po sredstvih za predšolsko vzgojo večja. Vprašanje je, kdo bo v prihodnosti dajal še več sredstev kot sedaj bodo to starši ali bo to država oziroma občine? Ali bo varčevanje prevladalo nad interesom povečanja rodnost? Kaj se bi v primeru povečanja prispevkov staršev zgodilo z vključenostjo otrok v vrtec, ki jo Čelebičeva utemelji kot ukrep za blaženje negativnih posledic revščine in zmanjševanje socialne ter ekonomske neenakosti? 32 Ustrezna rešitev bi bila, da bi se Slovenija postavila s cenami v isto višino, kot njej podobne države, npr. po BDP. 30 Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 7, 1. odstavek). 31 Povzeto po Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 94, 2. odstavek). 32 Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 2012 (stran 13, 2. odstavek). 20

21 Menim, da bi morala Slovenija probleme, ki so predvidljivi na področju pravne ureditve izvajanja predšolske vzgoje reševati sproti in se zgledovati po ureditvah drugih držav EU, ki so pogosto primer dobre prakse. 21

22 7. BIBLIOGRAFIJA 7.1. Literatura BELA knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana Čelebič Tanja, Delovni zvezek: Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z državami EU, Zbirka Delovni zvezki UMAR; letnik 21, št. 4, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj Milakovič Tanja, Bo vlada popustila pri družinah in upokojencih?, Večer, letnik LXVIII, april T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vorginc, D. Skubic, S. Berčnik: Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Viri Pravni viri Pravilnik o sprejemu otrok v vrtce na področju občine Radlje ob Dravi, Medobčinski uradni vestnik 9/2011, stran 318. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Uradni list RS št. 129/2006, Ljubljana Predlog zaključnega računa proračuna Občine Radlje ob Dravi za leto 2011 obravnavan na 10. redni seji Občinskega sveta občine Radlje ob Dravi, dostopen na: dlje_ob_dravi_za_leto_2012.pdf ( ). Zakon o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF). Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (Uradni list RS, št. 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011 Odl.US: U- I-205/10-23, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D). Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev /ZUPJS/ (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D). 22

23 Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012- ZUJF). Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize /ZIUZGK/ (Uradni list RS, št. 98/2009, Ljubljana 2009). Zakon o interventnih ukrepih /ZIU/ (Uradni list RS, št. 94/2010, 110/2011-ZDIU12). Zakon za uravnoteženje javnih financ /ZUJF/ (Uradni list RS, št. 40/2012, 55/2012 Skl.US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5). Zapisnik 10. redne seje Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi. Svetovni splet Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Vzorec pogodbe med občino ustanoviteljico in vrtcem, dostopen na: a_vrtec_ustanovitelj.pdf ( ). Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolo, Splošno o predšolski vzgoji; dostopno na: ovno_solstvo/predsolska_vzgoja/, ( ). Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ugotovitveni sklep o izračunanih povprečnih cenah programov in o izračunani višini materialnih in nematerialnih stroškov ter stroškov živil v vrtcih, ki izvajajo javno službo; dostopen na: tveni_sklep_20_8_12.pdf, ( ). Pogosta vprašanja in odgovori na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve; dostopno na: #c18061, ( ). Računsko sodišče Republike Slovenije, Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije Dostopnost predšolske vzgoje; dostopno na: ( ). Statistični urad Republike Slovenije, Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2011/12 končni podatki; dostopno na: ( ). Vlada Republike Slovenije, Evidenca vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojnoizobraževalnih programov; dostopno na: ( ). Vlada Republike Slovenije, Varčevanje; dostopno na: ( ). 23