Makroekonomija 1 3. vaje

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Makroekonomija 1 3. vaje"

Transkripcija

1 Makroekonomija 1 3. vaje Temeljne narodnogospodarske identitete Struktura agregatnega povpraševanja: -potrošnja -investicije -vladni izdatki -neto izvoz

2 Naloga (DZ, 3.2, C, 6 (str. 37) Amortizacija: 15 Dobički korporacij: 23 Dividende: 7 Izvoz: 19 Izdatki države: 64 Uvoz: 21 Posredni davki: 53 Net. dohodki iz obresti: 26 Neto zasebne investicije: 70 Osebna potrošnja: 194 Osebni doh. iz obresti: 10 Osebni davki: 56 Lastniški dohodki: 24 Prispevki soc. zavarov.: 34 Subvencije: 4 Transferji: 45 Lastniški doh. gospodinj.: 10 Izračunaj: a) btto zasebne investicije b) neto izvoz c) BDP d) NDP (neto dom. proiz.) e) ND (narodni dohodek) f) osebni dohodek g) razpoložljivi dohodek

3 Druge mere ekonomske aktivnosti (2) Narodni dohodek - skupni dohodek proizvodnih dejavnikov; enak NDP, zmanjšanemu za neto posredne davke: (mia USD) % (2000) 1. Plače zaposlenim 5715, Lastniški dohodki 715, Profit korporacij (podjetij) 876, Neto obresti 532, Neto dohodek od najemnin 141,6 2 = Btto.doh. od najemnin 202,5 - amortizacija 60,9 Narodni dohodek 7980,9 100

4 BDP, narodni in razpoložljivi dohodek

5 Temeljne narodnogospodarske identitete a) brez tujine in države BDP = C + I BDP = C + S I = S (tok proizvodov oz. izdatkov) (tok zaslužkov - dohodkov) b) tujina in država BDP = C + I + G + nx (proizvodi oz. izdatki) BDP = C + S + T (dohodki) C + I + G + nx = C + S + T S I + T G = nx ali I + nx = GS + PS saldo proračuna proračunski presežek zasebno varčevanje

6 Temeljne narodnogospodarske identitete (2) b2) Tx= davki; Tr= transferji; BS= varčevanje podjetij RD = razpoložljiv dohodek gospodinjstev PS = zasebno varč. = varč. gospodinjstev (RD-C) + varč. podjetij (BS) GS (vladni presežek) = Tx-Tr-G C + I + nx + G = RD + BS + [Tx Tr ] I + nx = [Tx Tr G] +BS + [RD C] I + nx = GS + PS

7 Agregatno povpraševanje izdatkovna struktura BDP Oznaka Komponenta = domača potrošnja skupaj 101,8 103,5 101,0 2 = končna potrošnja 78,9 76,1 72,6 3 gospodinjstva 58,5 55,7 52,4 4 NPISG 1,3 1,2 1,0 5 = država 19,1 19,1 19,2 6 individualna potrošnja 11,4 11,4 11,3 7 kolektivna potrošnja 7,6 7,7 7,9 8 = od tega: dejanska individualna potrošnja 71,3 68,4 64,7 9 = bruto investicije 22,9 27,5 28,4 10 bruto investicije v osnovna sredstva 20,9 26,2 26,1 11 spremembe zalog in vrednostni predmeti 2,0 1,2 2,2 12 = saldo menjave s tujino -1,8-3,5-1,0 13 = izvoz blaga in storitev 51,2 54,7 67,4 14 blago (fob) 41,0 45,0 55,9 15 storitve 10,2 9,7 11,5 16 = minus: uvoz blaga in storitev 53,0 58,3 68,4 17 blago (fob) 45,7 50,9 59,8 18 storitve 7,3 7,4 8,6 19 = bruto domači proizvod 100,0 100,0 100,0

8 Agregatno povpraševanje izdatkovna struktura BDP, 2020 Stalne cene, referenčno leto 2010 C G I nx 2020 (mio EUR) 2020 (% BDP) Domača potrošnja 37263,2 91%..Končna potrošnja 28892,8 71%...Končna potrošnja gospodinjstev (nacionalni koncept) 20550,7 50%...od tega: končna potrošnja gospodinjstev (domači koncept) 20903,6 51%...Trajni proizvodi 2685,1 7%...Drugi proizvodi 18377,7 45%...Končna potrošnja države 7947,0 20%..Bruto investicije 8343,5 20%...Bruto investicije v osnovna sredstva 8046,6 20%...Zgradbe in objekti 3402,3 8%...Stanovanja 935,7 2%...Druge zgradbe in objekti 2466,9 6%...Oprema in stroji 3313,4 8%...Spremembe zalog 0 0% Saldo menjave s tujino 3570,7 9%..Izvoz blaga in storitev 34228,1 84%..Minus: uvoz blaga in storitev 30657,4 75% Bruto domači proizvod 40846,2 100%

9 Potrošnja gospodinjstev AD = C + bi + G + nx 1/2 2/3 celotnega AD Sestavina potrošnje Vrednost 1996 (10 9 USD) Odstotek celotne C Trajne dobrine Motorna vozila 253 Gospodinjska oprema 254 Drugo 125 Potrošne (netrajne) dobrine Hrana 772 Obleka 264 Energija 133 Drugo 375 Storitve Stanovanje 779 Delovanje gospodinjstva 310 Transport 205 Medicinska nega 816 Drugo 865 Celotni izdatki za osebno potrošnjo

10 Varčevanje Y = C + S S = Y C I = K

11 Varčevanje (2) mia USD, 1996 % Osebni dohodek Osebni davki in nedavčna plačila 864 = Razpoložljiv osebni dohodek ,6 (100) - Osebni izdatki (potrošnja in obresti) 5314 = Osebni prihranki (varčevanje) 272 4,2 (4,9) Y T = DY = C + S S = DY C

12 Funkcija potrošnje in varčevanja Premica enakosti (45 ) in točka pokritja C = a + c Y 4. C1, p44

13 Mejna nagnjenost k potrošnji MPC (marginal propensity to consume) Dodatni znesek, namenjen potrošnji, zaradi dodatne enote razpoložljivega dohodka C MPC = Y Nagib krivulje potrošne funkcije

14 Mejna nagnjenost k varčevanju MPS (marginal propensity to save) Dodatni privarčevani znesek ob povečanju razpoložljivega dohodka za eno enoto MPS MPS MPS S = Y ( Y C) = Y = 1 MPC Nagib krivulje funkcije varčevanja S = 1 = Y C Y C

15 MPC in MPS

16 Potrošnja in varčevanje Potrošnja vpliv na AD Varčevanje vpliv na investicije Paradoks varčevanja

17 Determinante potrošnje Klasična (statična) teorija C = f (DY) Hipoteza o življenjskem ciklu (F. Modigliani) C = f (TY), težnja k konstantni porabi Hipoteza o permanentnem dohodku (M. Friedman) C = f(yp, ß, YP-1), adaptivna pričakovanja

18 Struktura izdatkov za končno potrošnjo, Slovenija, 2019 Restavracije in hoteli 8% Raznovrstno blago in storitve 10% Hrana in brezalkoholne pijače 14% Alkoholne pijače, tobak in mamila 5% Izobraževanje 1% Oblačila in obutev 5% Komunikacije 3% Rekreacija in kultura 9% Stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva 19% Prevoz 17% Zdravstvo 4% Pohištvo, gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje gospodinjstev 5%

19 Struktura izdatkov za končno potrošnjo, Slovenija, 2008 Vir: SURS, SL 09

20 Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji in EU (2004)

21 Dejavniki stopnje varčevanja socialno zavarovanje trgi kapitala lažje sposojanje počasna rast davki, donosi, demografska struktura

22 Primer izpitne naloge (1) S/Y pada davki se znižujejo inflacija pada obrestne mere rastejo Ali gibanje S/Y ustreza teoretičnim pričakovanjem? Kaj je (poleg zgornjih dejavnikov) še lahko vplivalo na stopnjo varčevanja? Kako bi lahko spodbudili varčevanje v Sloveniji?

23 Investicije Dvojna vloga investicij kratkoročni output: AD = C + bi + G + nx potencialni output in AS: oblikovanje kapitala Poslovne stavbe in oprema 70% Zaloge 5% Stanovanjske stavbe 25%

24 Krivulja naložbenega povpraševanja (1) Obrestna mera: nominalna : realna

25 Krivulja naložbenega povpraševanja (2)

26 Determinante naložbenega povpraševanja Prihodki (akcelerator) Stroški Pričakovanja

27 Primer izpitne naloge (2) Vlada napoveduje: - visoko gospodarsko rast, - padanje obrestnih mer, - zmanjšanje davka na dobiček. Ankete kažejo na poslovni optimizem. Kako bo zgoraj navedeno vplivalo na obseg investicijskega povpraševanja?

28 Vladni izdatki AD = C + bi + G + nx Konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja (mio EUR) SKUPAJ PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)

29 Vladni izdatki (2) 50% Konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja (% BDP) 40% 30% 20% 10% 0% % SKUPAJ PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

30 Konsolidirana bilanca javnega financiranja Vir: PREGLED JAVNOFINANČNIH GIBANJ, Februar 2021 Ministrstvo za finance, RS -in-javnofinancna-politika/

31 Vloga vlade v gospodarstvu (2) Obdavčenje in vladni izdatki skozi prostor Dejavniki: raven BDP povpraševanje po javnih in meritornih dobrinah ideologija prisotnost družbenih problemov,...

32 Teorija javne izbire Poskus vnosa eksaktnosti in pozitivnosti v analizo vladnih odločitev: področje med ekonomijo in politologijo: delovanje volilnih mehanizmov, delovanje sistemov odločanja,... ekonomska analiza političnega odločanja volilni paradoks, Arrowov teorem nezmožnosti,...

33 Cilji oz. naloge vlade 1. Izboljševanje ekonomske učinkovitosti 2. Pravičnejša prerazdelitev dohodka 3. Stabilizacija gospodarstva 4. Mednarodna ekonomska politika

34 Fiskalni federalizem več ravni vlade centralizacija : decentralizacija ekonomije obsega (de)koncentracija možganov koordinacija spodbude informacije, bližina dogajanja fleksibilnost dekoncentracija moči glasovanje z glasom / stopali

35 Mednarodna trgovina AD = C + bi + G + nx nx = ex im blagovna menjava in trgovinska bilanca devizni tečaj in režim drseči (plavajoči, fleksibilni) fiksni odprtost gospodarstva (nx / BDP)

36 Determinante mednarodne trgovine in neto izvoza Uvoz domači dohodek in output relativne cene (devizni tečaj) M = f (YD, e) Izvoz dohodek/output pri tujih trgovskih partnerjih devizni tečaj X = f (YT, e)

37 Mejna nagnjenost k uvozu MNU: mejna nagnjenost k uvozu, sprememba uvoza zaradi enote spremembe dohodka =, ΔM = MNU ΔY M MNU Y

38

39 Regionalna usmerjenost mednarodne menjave Slovenije IZVOZ % UVOZ % Evropska unija 28 76,3 81,0 Nemčija 20,4 19,1 Italija 10,9 15,5 Avstrija 7,7 11,3 Francija 4,8 3,9 Hrvaška 8,3 6,2 Države nekdanje Jugoslavije (brez HR) 6,8 3,5 Ruska Federacija 3,0 1,0 ZDA 2,1 1,4 Vir: Bilten BS, februar 2017

40 Gospodarska rast pri nekaterih partnerjih v zunanji trgovini s/weo/issues/2021/01/26/2021- world-economic-outlook-update

41 Gospodarska rast pri nekaterih partnerjih v zunanji trgovini (Hrvaška)

42 Devizni tečaji Devizni tečaj cena ene valute, izražena v enotah druge valute V skladu z dogovorom je devizni tečaj število enot tuje valute, ki jih lahko kupimo z eno enoto domače valute. npr. (dolarski) tečaj evra 1/0,72 1,38 USD (direktna kotacija, npr. e = x EUR/USD)

43 Sistem deviznega tečaja fiksni (togi) devizni tečaj sistem zlate valute tečajni blok (npr. EMS / ERM) vezana valuta drseči (plavajoči, lebdeči, fleksibilni,...) prosto drseči tečaj nadzorovano drseči tečaj

44 Spreminjanje deviznega tečaja Sistem fiksnih tečajev: Vlada objavi uradni tečaj padec tečaja: devalvacija rast tečaja: revalvacija Sistem drsečih tečajev: Tečaj je določen na deviznem trgu padec tečaja: depreciacija rast tečaja: apreciacija

45 Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek realne ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro DD : makro AD

46 Vplivi na AD Spremenljivke ekonomske politike denarna politika proračunska politika Zunanje (eksogene) spremenljivke tuji proizvod (output) vrednost sredstev / naložb tehnološki napredek politični dogodki, trgovinski sporazumi

47 Naloga Vlada, ki lahko vpliva le na AD, želi na vsak način zagotoviti stabilnost ravni cen. Kako naj reagira na naslednje dogodke: a) nepričakovano povečanje investicij b) povečanje cen hrane zaradi slabe letine c) zmanjšanje izvoza zaradi razpada Jugoslavije d) padec produktivnost, ki zmanjša potencialni proizvod (output)