EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Sebastjan KRABONJA EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE KMETIJSTVO UNI Sebastjan KRABONJA EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016

3 POPRAVKI:

4 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. III Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega univerzitetnega programa Kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pod mentorstvom red. prof. dr. Karmen Pažek. Komisija za študijske zadeve je potrdila komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela. Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo: Predsednik: red. prof.dr. Črtomir ROZMAN Mentor: red. prof.dr. Karmen PAŽEK Somentor: viš. pred. mag. Maksimiljan BRUS Lektorica: Mojca Garantini, prof.slov. j. in knj. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora:

5 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. IV Ekonomičnost reje piščancev brojlerjev UDK: 631.1:338:636.5(043.2)=163.6 Cilj raziskave je analizirati rejo piščančjega mesa piščancev brojlerjev iz ekonomskega vidika. V ta namen je bil za rejo piščančjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V drugem delu raziskave je raziskan vpliv letnih časov na pogin v reji. Reja piščancev brojlerjev se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal med 1,44 in 2,23. Analiza je pokazala tudi, da je reja piščancev brojlerjev odvisna od letnih časov. Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / reja piščancev / kalkulacije skupnih stroškov OP: VIII, 62 s., 33 preg., 7 graf., 3 slike, 27 ref. Economics of broiler chicken farming The aim of the study was to analyze the production of chicken meat broiler chickens from an economic point of view. To this end, it was for the production of chicken meat on farm developed techno-economic simulation model with corresponding sub-models. The model covers the main technological-economic parameters of meat production, total cost, total income of agricultural production, economy coefficient and financial result. In the second part of the study, we are investigated the influence of the seasons on mortality in breeding. Chicken breeding proved to be economically justified, because the economy coefficient ranged between 1.44 and 2.23.The analysis also showed that the rearing of broiler chicks depends on the seasons. Key words: economics / model caculations / chicken breeding / total cost calculations NO:VIII, 62 P., 33 Tab.,7 Graph., 3 Pict., 27 Ref.

6 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. V Kazalo vsebine 1 UVOD Namen in cilji diplomskega dela PREGLED LITERATURE Pregled Brojlerji Ross Osnovni normativi za rejo brojlerjev Gostota vhlevitve Ventilacija in kakovost zraka Nastil Napajalni sistem Krmilni sistem Ogrevalni sistem Osvetljevanje Pregled dosedanjih raziskav s področja ekonomike v reji piščancev brojlerjev Krma in dodatki za optimalno rast piščancev Energija Beljakovine in aminokisline Makrominerali Makrominerali in vitamini Vplivi na pogin piščancev MATERIAL IN METODE DELA Opis cikla reje Simulacijsko modeliranje Kalkulacije skupnih stroškov Vrste krmnih mešanic, ki jih uporabljamo pri reji piščancev brojlerjev BRO starter BRO finišer BRO finišer Koeficient učinkovitosti REZULTATI Z RAZPRAVO Rezultati tehnološko-ekonomičnega simulacijskega dela pridelave pšenice... 30

7 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. VI 4.2 Rezultati tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje piščancev brojlerjev Pogin piščancev glede na letni čas Doseženi koeficient učinkovitosti SKLEPI VIRI... 61

8 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. VII Kazalo preglednic Preglednica 1: Genetski potencial za brojlerje Ross Preglednica 2: Gostota naselitve na m 2 glede na različne končne teže... 4 Preglednica 3: Sestava popolne krmne mešanice BRO starter Preglednica 4: Sestava popolne krmne mešanice BRO finišer Preglednica 5: Sestava popolne krmne mešanice BRO finišer Preglednica 6: Ekonomika pridelave pšenice Preglednica 7: Preglednica stroškov pridelave pšenice Preglednica 8: Ekonomičnost zimskega cikla reje Preglednica 9: Stroški zimskega cikla reje v Preglednica 10: Ekonomičnost poletnega cikla reje Preglednica 11: Stroški poletnega cikla reje Preglednica 12: Ekonomičnost spomladanskega cikla reje Preglednica 13: Stroški spomladanskega cikla reje Preglednica 14: Ekonomičnost poletnega cikla reje Preglednica 15: Stroški poletnega cikla reje Preglednica 16: Ekonomičnost jesenskega cikla reje Preglednica 17: Stroški jesenskega cikla reje Preglednica 18: Ekonomičnost zimskega cikla reje Preglednica 19: Stroški zimskega cikla reje Preglednica 20: Ekonomičnost spomladanskega cikla reje Preglednica 21: Stroški spomladanskega cikla reje Preglednica 22: Ekonomičnost poletnega cikla reje Preglednica 23: Stroški poletnega cikla reje Preglednica 24: Ekonomičnost zgodnjega jesenskega cikla reje Preglednica 25: Stroški zgodnjega jesenskega cikla reje Preglednica 26: Ekonomičnost poznega jesenskega cikla reje Preglednica 27: Stroški poznega jesenskega cikla reje Preglednica 28: Ekonomičnost zimskega cikla reje Preglednica 29: Stroški zimskega cikla reje Preglednica 30: Ekonomičnost spomladanskega cikla reje Preglednica 31: Stroški spomladanskega cikla reje Preglednica 32: Doseženi koeficient učinkovitosti v vseh analiziranih ciklih Preglednica 33: Povprečni koeficienti učinkovitosti glede na letni čas reje... 59

9 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. VIII Kazalo grafikonov Grafikon 1: Ekonomičnost ciklov glede na letni čas reje Grafikon 2: Koeficient ekonomičnosti glede na letni čas reje Grafikon 3: Pogin v spomladanskih ciklih Grafikon 4: Pogin v poletnih ciklih Grafikon 5: Pogin v jesenskih ciklih Grafikon 6: Pogin v zimskih ciklih Grafikon 7: Skupni pogin glede na letne čase Kazalo slik Slika 1: Tunelska ventilacija ( 6 Slika 2: Pravilna nastavitev višine napajalnega sistema... 8 Slika 3: Shema simulacijskega modela za oceno ekonomskih parametrov... 24

10 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 1 1 UVOD V Sloveniji sodi perutninarstvo med tri najpomembnejše živinorejske panoge; sem spadata še govedoreja in prašičereja. Takšen položaj mu pripada zaradi nekaterih lastnosti perutnine kot biološke vrste in zaradi značilnosti, ki označujejo to gospodarsko dejavnost. Predvsem se perutninarstvo ponaša s prirejo dveh dobrin, ki sta za človeka zelo pomembni jajc in mesa (Ločniškar 1991). Današnji moderni brojlerji so hitrorastoče živali, ki dobro izkoriščajo krmo in je zanje značilen kakovosten izplen mesa. Stroškovno učinkovita proizvodnja mesa je odvisna od doseženih proizvodnih rezultatov. Za doseganje takšnih rezultatov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji : kakovosten en dan star piščanec, optimalno pripravljen hlev za vselitev in kakovostna krmila, piščancem moramo omogočiti optimalno klimo (temperatura, vlaga, minimalna ventilacija od 1. dne naprej), opazovati obnašanje živali, kontrola konzumacije (kontrola golš) in kontrola prirastov, piščancem moramo ves čas reje zagotavljati optimalne pogoje, vzdrževati visoke standarde tehnološkega in sanitarnega režima ter čistoče (PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013). Pri reji perutnine prevladuje visoko specializirana, strokovno in tehnološko zelo zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja in je večinoma organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Na kmetijah je perutninarstvo predvsem dopolnilna storitvena dejavnost. V Sloveniji je domača prireja mesa v letu 2011 znašala 60,9 tisoč ton klavne mase (od leta 2007 se je višala v letu tisoč ton). Poraba perutninskega mesa, ki se je od začetka 1990-ih let močno povečala, je v letu 2011 na prebivalca znašala 26 kg. Slovenija ima pri perutninskem mesu stalne presežke. Stopnja samooskrbe se je v prvih letih po osamosvojitvi, ko se je prireja intenzivno prilagajala spremenjenim razmeram na trgu, zmanjševala, po letu 1997 pa niha med 110 in 115 %. V letu 2011 je znašala 113 %. (

11 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je oceniti ekonomičnost reje piščancev brojlerjev na kmetiji Krabonja. Pri oceni ekonomičnosti smo ocenili nekatere pomembnejše ekonomske parametre. Cilj, ki smo ga zasledovali v diplomskem delu, je razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za prirejo piščančjega mesa in modela za pridelavo pšenice, saj je stranski produkt pri pšenici slama, ki jo uporabljamo v sami reji za nastil. Izbrali in analizirali smo 12 ciklov reje, ki so potekali v zadnjih letih.ti cikli so bili porazdeljeni po letnih časih, kjer smo za vsak letni čas analizirali 3 cikle reje. Delovne hipoteze V raziskavi sta predpostavljeni naslednji delovni hipotezi : H1: Reja piščancev brojlerjev je ob predpostavljenih tehnološko-ekonomskih parametrih ekonomsko upravičena. H2: Letni čas vpliva na uspešnost reje piščancev brojlerjev

12 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 3 2 PREGLED LITERATURE 2.1 Pregled Za prirejo piščančjega mesa uporabljamo križance med različnimi pasmami in linijami. Največ se uporabljajo linije pasem bela plimutka, korniš, viandot, orpington, saseks. Na podlagi križanj oziroma večstopenjske selekcije dobimo piščance za pitanje, ki jih imenujemo brojlerji. Izraz brojler (ang. Broiler) izhaja iz Amerike, kamor segajo začetki intenzivne farmske reje piščancev za meso. Komercialna prireja piščancev se je začela v letih in od takrat sta prireja ter poraba te vrste mesa v Ameriki nenehno v porastu. Običajno pod izrazom brojler mislimo na mladega spitanega piščanca, vendar se uporablja ta izraz tudi pri drugih vrstah domačih živali, ki so intenzivno pitane za prirejo mesa (npr.kunci), zato je primernejši izraz pitovni piščanec. V intenzivni farmski reji pitovnih piščancev po svetu in v Sloveniji pitajo belo operjene hitro rastne piščance. Belo perje pri pitovnih piščancih je zaželeno predvsem zaradi lepšega videza zaklanih trupov. V primeru barvnega perja ostanejo po zakolu v koži temni tulci peres, kar poslabša videz trupov. V intenzivnih pogojih reje želijo piščanca v čim krajšem času spitati do klavne mase in pri tem porabiti čim manj krme. Velike selekcijske hiše po svetu imajo pri selekcijskem delu pridobivanja pitovnih piščancev v ospredju ta cilj. Že dlje časa so v Sloveniji razširjeni piščanci ROSS. Dan stare pitovne piščance (DSP) prodajajo valilnice oziroma prodajalne perutninarskih družb tudi rejcem, ki pitajo piščance v manjših, manj intenzivnih rejah(holcman 2014). 2.2 Brojlerji Ross 308 Po proizvodnih rezultatih so vodilna provenienca v svetu. Piščanci ross so robustni, hitro rastejo in zelo dobro izkoriščajo krmo, kar lahko razberemo iz spodnje preglednice. Izpolnjujejo vse zahteve kupcev, ki zahtevajo skladnost in vsestranskost, in da izpolnjujejo široko paleto končnih mesnih izdelkov.

13 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 4 Preglednica 1: Genetski potencial za brojlerje Ross 308 (Ross broiler management handbook 2014, str. 19) Starost (dni) Telesna masa (g) 28 1, , , , Osnovni normativi za rejo brojlerjev Gostota vhlevitve Samo gostoto naselitve izražamo ponavadi s številom piščancev na kvadratni meter, ali pa tudi s kilogrami na kvadratni ali pa kubični meter hleva oz.kurnice. Če je preveč piščancev na kvadratnem metru, se hitro lahko poveča izpad živali, pri katerih so poškodovani trupi, piščanci imajo težave z nogami, oteklimi sklepi, žulji. Gostota naselitve je odvisna od same teže in starosti brojlerja ob zakolu, vremena oz. letnega časa in kakovosti samega hleva, vključno z krmilnim, napajalnim, ogrevalnim, ventilacijskim sistemom (PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013). Preglednica 2: Gostota naselitve na m 2 glede na različne končne teže (PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013, str. 6) Teža ob zakolu (kg) Število živali / m 2 1,0 34,2 1,4 24,4 1,8 19,0 2,0 17,1 2,2 15,6 2,6 13,2 3,0 11,4

14 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Ventilacija in kakovost zraka Za rast piščancev brojlerjev je najpomembnejši kisik, ki ga porabljajo za samo dihanje, ob tem pa proizvajajo in nato izločajo strupene pline, največ sprostijo ogljikovega dioksida. Kvaliteta zraka je zelo pomembna zaradi vpliva na zdravje živali, predvsem lahko hitro izboljšamo samo konverzijo hrane in tako izboljšamo tudi prirast piščancev. Tako da moramo ne glede na letni čas pitanja, vedno dovajati svež zrak v hlev z ustreznim ventiliranjem, s katerim odvajamo že izrabljen zrak iz hleva. Ventilacijski sistem v hlevu mora biti dovolj dober, da dovaja dovolj svežega zraka in da iz hleva odstrani škodljive pline, ki se hitro kopičijo. Eden primernejših načinov ventilacije je tunelski način ventilacije, ki je prikazan na sliki 1. Glavni onesnaževalci so prah, amonijak (< 20 ppm), ogljikov dioksid (< ppm), ogljikov monoksid invlaga zakatero je ustrezno, da je pod 70 %. Najbolj so živali izpostavljene vročinskemu stresu v poletnem času ko so temperature višje od 27 C in ko je relativna vlaga v zraku visoka. V tem primeru moramo izkoristiti maksimalno zmogljivost ventilacije in vključiti tudi druge načine ohlajevanja hleva, če so nam na voljo. V naših podnebnih razmerah veliko kooperantov uporablja kombiniran sistem prezračevanja s pršenjem, pri katerem topel zrak ohlajamo z drobnimi kapljicami hladne vode. Sistem s cevmi in šobami namestimo po dolžini objekta, sam sistem deluje s pomočjo visokotlačne črpalke. Same kapljice so ob pritisku vode v ceveh velike od 2 do 3 mikrone in zato ne povzročajo mokre stelje, ki seveda ne bi bila optimalna za ugodno počutje piščancev. Z ustreznim pršenjem ustrezno vzdržujemo tudi relativno vlago v hlevu in tako živali lažje premagujejo stres zaradi vročine, s tem seveda zmanjšamo pogin v jati (PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013).

15 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 6 Slika 1: Tunelska ventilacija ( Nastil Nastil je prav tako zelo pomemben pri reji piščancev, saj mora nuditi ugodno počutje, ščititi pred poškodbami, sušiti iztrebke in absorbirati vodo. Ob vselitvi piščancev je primerna debelina nastilja 3 8 cm, odvisno od temperatur ozračja oz. letnega časa. Primeren nastilj je suh in brez plesni. Večina kooperantov za nastilj uporablja slamo, za katero je ustrezno da je sekana ali pa peletirana. Nekateri uporabljajo tudi lesne oblance. Najboljša je verjetno mešanica hoblinja in slame v razmerju 50 : 50. Ker živali celo življenje preživijo na stelju, mora ta biti suha in čista, brez prahu in večjih kosov lesa. Je pa zelo pomembno, da pred samim nastiljanjem segrejemo tla in šele nato nasujemo po tleh steljo, saj tako ne pride do vlažnosti stelje. Nato tekom celotne reje vzdržujemo optimalen nastilj. To dosežemo z ventiliranjem, ogrevanjem, s pravilno nastavitvijo napajalne opreme, s pravočasnim razpustom živali po celotnem objektu. Če se nam med rejo zgodi, da postane nastilj zelo vlažen ali pa zaskorjen, ga moramo ali odstraniti ali nadomestiti s suho steljo.če bi bila stelja nekvaliteten tekom celotnega rejnega cikla, bi se to videlo kot poškodbe nožnih blazinic, žuljavost prsnice,

16 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 7 poškodbe tarzalnih sklepov. Bilo bi tudi več pogina, respiratornega stresa, v hlevu in okolju bi bila večja koncentracija amonijaka. Pomembno je, da ventiliramo že v prvih dnevih po vhlevitvi, takrat seveda z minimalnonastavljivostjo zračenja. Sproti moramo spremljati, kaj se dogaja s temperaturo in z vlago v hlevu, optimalna vlaga je 60 do 70 % za celotno obdobje reje (PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013) Napajalni sistem Piščanci morajo imeti dostop do čiste, sveže, dobre kakovostne vode v vsakem trenutku. Pri napajalnem sistemu moramo biti pozorni na višino sistema, pravilna nastavitev je prikazana na spodnji sliki, imeti moramo tudi dovolj napajalnikov glede na število živali. Paziti moramo na tlak vode, ki naj bo zmanjšan med temnejšimi obdobji, ko so piščanci manj aktivni. S tem zmanjšamo nepotrebno puščanje vode. Poraba vode je odvisna od temperatur ozračja, poleti, ko so temperature visoke, piščanci popijejo več vode kot pozimi. Poleti popijejo za 1 kg krmila približno do 1,8 litra vode, pozimi pa nekje 1,6 litra. Pomembna je tudi sama temperatura vode, ki naj bi bila idealna med 15 C in 21 C. Voda mora biti bakteriološko čista in trdnost vode nesme biti previsoka, saj lahko poškoduje ali zamaši sistem za napajanje. Kot vidimo na sliki 2 mora biti napajalni sistem na pravilni višini, da živali čim manj močijo nastilj.pri nekaterih rejcih je omogočeno črpanje vode za piščance iz lastnih vodnjakov, vendar je ta voda dovoljena le ob ustreznem analiznem izvidu (Ross broiler managament handbook2014, PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013).

17 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 8 Slika 2: Pravilna nastavitev višine napajalnega sistema Krmilni sistem V celotnem času reje morajo imeti piščanci na voljo dovolj krmilnega prostora, ki mora biti v ustrezni višini. V prvih dneh reje imamo sicer v farmi dodatne krožnike, ki so lažje dostopni majhnim piščancem kot sam avtomatski krmilni sistem. V te krožnike dodatno nasipavamo krmo do 3 4 dneva starosti, tako da je piščancem vedno na voljo oz. da se navadijo na redno prehranjevanje. V naslednjih dnevih reje piščance navajamo na glavni sistem krmljenja. Sam prestop je odvisen od obnašanja piščancev oz. zanimanja za glavni sistem. Načeloma se to zgodi v 6. dnevu starosti, 7. dan naj bi dokončno odstranili dodatne pladnje iz hleva. Če sama višina krmilnega sistema ni pravilno nastavljena, posledično lahko slabše izkoristijo krmo in zato so prirasti slabši, tako da imamo zaradi tega ekonomske izgube. Pri nepravilni višini se nekaj krme raztrosi po tleh, in tako se za piščance s to krmo pojavi tveganje za bakterijske okužbe. Krma mora biti enakomerno in uravnoteženo razporejena po celotnem

18 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 9 sistemu za dovajanje krme, tako da imajo vsi piščanci istočasno enake možnosti hranjenja (Ross broiler managament handbook2014, PP/Priročnik za rejo brojlerjev2013) Ogrevalni sistem Vsaka piščančja farma mora imeti primeren sistem za ogrevanje. Najbolj pogosto je ogrevanje na plin oz. s plinskimi kokljami, ogrevanje na kurilno olje, in sicer z primernimi pečmi in mastri, in tudi ogrevanje s pečmi na lesne sekance ali pelete. Najboljše je kombinirano ogrevanje s plinom in pečjo, saj plin izjemno dobro ogreje sama tla, s pečjo pa dobro ogrejemo in premešamo zrak malo višje nad tlemi, in s tem primerno zmanjšamo oziroma uravnavamo primerno zračno vlago.objekt mora biti primerno ogret že dan pred vhlevitvijo piščancev, tako da so tla in stelja stabilno ogreta. Takoj po vhlevitvi pa seveda moramo dobro opazovati sam razpored piščancev, da nato lahko po potrebi zmanjšamo ali pa povečamo temperaturo v hlevu. V začetnih dnevih reje mora biti temperatura zelo visoka, nato pa se s staranjem piščancev znižuje(pp/priročnik za rejo brojlerjev 2013) Osvetljevanje Svetloba je prav tako zelo pomembna za rast piščancev brojlerjev. Prve dni po vselitvi je dobro, da imajo piščanci nepretrgoma 24-urno osvetlitev, da se tako lažje znajdejo v prostoru. Pozneje nastopi obdobje, ko bodo živali določen čas brez svetlobe, to mora biti vsak dan nekje ob približno istem času, da se živali lažje privadijo na ritem. Določen vzorec svetlobe in teme seveda ustvarja različne roke za počitek in aktivnosti, vpliva na številne pomembne fiziološke in vedenjske procese. Programi za osvetlitev morajo biti enostavni za oblikovanje in preprosti za izvajanje. Velja, da mora biti osvetlitev v objektu najmanj 30 % naravne svetlobe, dobro je, da so prehodi med temo in svetlobo zaznavni. Sama izpostavljenost temi piščancem zmanjšuje obolevnost in umrljivost, izboljša samo rast brojlerjev v poznejšem obdobju reje, izboljšuje tudi učinkovitost krme (Ross broiler managament handbook 2014, PP/Priročnik za rejo brojlerjev 2013).

19 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Pregled dosedanjih raziskav s področja ekonomike v reji piščancev brojlerjev Ne glede na donos same vzreje piščancev je poraba perutninskega mesa pomemben prispevek pri izboljšanju vnosa hranilnih snovi na prebivalca. Samo porabo perutninskega mesa bi lahko izboljšali z znižanjem in razdrobitvijo cen na ravni porabnikov, s tem bi posledično izboljšali donos samim proizvajalcem. Domnevamo, da je v perutninski industriji dobiček nepravično porazdeljen, saj posredniki zaslužijo kar 47 % celotnega dobička, sledijo trgovci na drobno z 28 %, ter proizvajalci s 25 %. V perutninsko industrijo je pomembno vlagati čim več sredstev, saj gre za zelo pomembne elemente v prehrani ljudi(abedullah in sod. 2007). Skupna vrednost proizvodnje piščancev brojlerjev, jajc in puranjega mesa v Združenih državah Amerike je bila v letu 2010 kar 34,70 bilijona $ (26,60 bilijona ), kar je za 10 % več kot v predhodnem letu. Od tega je bilo kar 68 % dohodka od piščancev brojlerjev. Perutninska industrija je eden največjih dobaviteljev beljakovin v Združenih državah Amerike. Tam sta močna tako domači, kot izvozni trg. Na izvozni trg vplivajo cene nafte, valutna nihanja, politična vprašanja in drugi svetovni problemi, ki presegajo integriteto nad nadzorom perutnine (Hood in sod. 2012). Proizvodni sistemi za rejo piščancev so zanimivi za različne interesne skupine, vključno s proizvajalci, trgovci, porabniki, vlado ter okoljskimi vidiki, ki igrajo pomembno vlogo v proizvodnji. Politična in pravna odločitev vplivata na odnos ljudi na perutnino in njeno ekonomiko. Zakonodaja v evropskih državah izvira iz Evropske unije, zlasti direktiva iz leta 1999 o kokoših in direktiva iz leta 2007 o piščancih. Zakonodaja in drugi sklepi so močno pod vplivom dejavnosti interesnih skupin, vključno s trgovinskimi združenji, znanstvenimi društvi in organizacijami za zaščito živali(sandilans in sod. 2012). V Nigeriji so pri piščancih brojlerjih, ugotavljali, kako dodatek ribje moke, ki je temeljila na osnovi beljakovin, v 75 % vpliva na samo pitanje. Ugotovili so, da je prišlo do zmanjšanja stroškov krme kakor tudi stroškov na kilogram telesne mase piščancev brojlerjev v celotnem

20 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 11 proizvodnem obdobju. Tako da so se povečali neto donosi same reje za 13,63 %, sprememba prehrane pa prav tako ni negativno vplivala na počutje živali (Akpodiete in Inoni2000). Proizvodnja brojlerjev v ZDA je skoraj v celoti usklajena s sistemom proizvodnih pogodb, ki temeljijo na uspešnostih pridelovalcev v primerjavi z drugimi pridelovalci. Perutninarstvo doživlja postopoma strukturne spremembe in proizvodne spremembe v več podjetjih. Ta podjetja zahtevajo bistveno večja vlaganja v hleve brojlerjev, saj so novi ali dobro obnovljeni hlevi pomemben vir rasti produktivnosti v perutninarski industriji (MacDonald 2012). Študija analizira stopnjo dobičkonosnosti reje perutnine v EGBA delitvi v državi Ogun, ki leži na jugozahodu Nigerije. Študija temelji na osnovnih podatkih reje, ki so jih pridobili iz 70 perutninskih farm, na katerih so analizirali deskriptivno, proračunsko in dobičkonosno razmerje. Glede na indeks dobičkonosnosti, donosnost naložb, donosnost glede na variabilne stroške so ugotovili, da je perutninarstvo donosna panoga v preučevanem obdobju. Priporočljivo je, da bi rejci perutnine povečali svoj dobiček tako, da bi zmanjšali stroške krme, ki predstavljajo najvišji odstotek celotnih variabilnih stroškov(idowu Adewunmi 2008). Na območju Virginie, se je perutninska industrija hitro razširila in to je povzročilo presežek kurjega gnoja glede na same kmetijske površine. Če je samih kurjekov na kmetijskih površinah preveč, to lahko povzroči okoljsko škodo. Kurjeki so eno najboljših organskih gnojil, dobro vplivajo na strukturo zemlje, zaradi ustreznih vsebnosti hranil pa tudi na večino kmetijskih kultur. Tako da so jih začeli prenašati na območja, kjer bi jih lahko samo kmetijsko gospodarstvo boljše izkoristilo. Izkazalo se je, da je uporaba kurjekov s prenosom ekonomsko upravičena. Te ukrepe bi lahko še dodatno izboljšala kmetijska politika, ki bi morala čim bolj spodbujati takšne prenose(bosch innapit 1992). V prispevku so na podlagi analize obstoječih pogodb v reji piščancev brojlerjev, s poskusom ugotavljali stopnjo možne povečave učinkovitosti. Uporabili so analitični okvir, tako da so alternative pogodbenih modelov simulirali z iskanjem več možnih vrednosti naročil parametrov. Fokusi analize so bili trije pogodbeni parametri: osnova za plačilo, bonus

21 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 12 koeficient in pa ostali razporeditveni stroški. V prvih dveh primerih, je simulacija ustvarila dvoumne izide. V tretjem primeru so po izidih lahko sklepali, da lahko ima preklopni del stroškov električne energije iz stroškov pridelovalca v stroške poravnave za posledico pozitiven rezultat, kar se tiče ekonomičnosti proizvodenj(vukina in Foster 1996). V tej študiji so pri brojlerjih iz province Isfahan v srednjem Iranu, neposredno z PCR metodo skušali ugotoviti razširjenost subklinične virusne okužbe CAV. Iz 15 različnih jat brojlerjev, kiso bile razporejene med navidezno zdravih brojlerjev so pomnoževali gene z pomočjo PCR, ki je bila namenjena za virusni VP2 protein. To so izvedli na timusnih vzorcih. Razširjenost virusa je bila 24,58 %, stopnja jat, v kateri je bil zaznan vsaj en brojler kot pozitiven, je dosegla 73,33 %. Ti izidi kažejo visoko razširjenost subklinične okužbe CAV v osrednjem Iranu in poudarjajo, da moramo razviti čimveč strategij za nadzor, saj bi tako preprečili ekonomične izgube pri perutnini (Gholami in sod. 2012). Petsto enodnevnih piščancev brojlerjev jate Ross 308, je bilo razdeljenih v 4 zdravljenja s 5 ponovitvami. V zdravljenja so vključili odmerke timijana, ki se ga dodajali pitni vodi. V skupini z dodanim timijanom v primerjavo s kontrolno skupino ki ni prejela tega dodatka, se je pokazalo da je bila razlika pri vnosu krme in pri dnevnih prirastih, ugotovili so, da je dodajanje timijana zmanjšalo porabo krme in zvečalo prirast, torej se je posledično izboljšala konverzija. Prišli so do zaključka, da lahko z dodajanjem timijana v vodo piščancev, vplivajo na boljšo ekonomsko učinkovitost same reje piščancev brojlerjev (Kalantar in sod. 2011). Pogodbene reje piščancev brojlerjev so ene izmed sistemov za povečanje proizvodnje perutnine v Maleziji. V zvezni državi Perak so pri 60 pogodbenih kooperantih izvedli določitve za sistem z uporabo analize ekonomske uspešnosti. Regresijski model je bil uporabljen za analizo in je vključeval ceno za enega piščanca, velikost kmetije, stopnjo pretvorbo hrane, povprečno telesno težo, povprečno starost pogodbe, stopnjo umrljivosti. Rezultati kažejo, da vse spremenljivke, razen velikost kmetij, pomembno vplivajo na pogodbeno rejo, ki se zaradi tega izboljša za 5 % (Rasak in Sallahuddin 2013).

22 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 13 Skupne stroške kokcidioze pri piščancih v Združenem Kraljestvu v letu 1995 ocenjujejo na najmanj , od tega so v 98,1 % vključeni piščanci brojlerji, in sicer v 80,6 % zaradi učinkov na pogin, povečanja telesne mase in konverzije krme. Ostalih 17,5 % stroškov je nastalo zaradi kemoprofilakse in terapije. Stroški zaradi slabega delovanja kokciodistatikov in njegove kemijske kontrole so znašali 4,54 % bruto prihodka od prodaje v Veliki Britaniji živih brojlerjev. Zato je bil predstavljen model za oceno denarnih izgub v svetovni perutninski industriji, ki izhaja iz kokcidioze piščancev in stroškov njenega nadzora(williams 1999). Ko se je Tajvan pridružil Svetovni trgovinski organizaciji v letu 2002, so določitve cen piščančjega mesa postale zelo pomembne za razvoj industrije piščancev brojlerjev. Učinkovita napoved cen piščancev brojlerjev je ključnega pomena z vidika organa kmetijstva in združenja perutnine, torej bolj realna struktura cen brojlerjev lahko pomaga vladi, da bolj učinkovito upravlja s proizvodnimi viri. Ta raziskava predlaga tehtno sklepanje na primeru obrazložitev za izgradnjo modela za predvidevanje cen, ki je bil sestavljen iz lokalnih podatkov v proizvodnji in gospodarskih indeksov, skupaj z informacijami o uvoženem piščančjem mesu. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da bi lahko predlagani pristop pokazal boljše rezultate predvidevanja cen, kot tisti, ki vključujejo linearno regresiji, regresijsko drevo in nevronske mreže pristopov (Shih in Huang 2009). V perutninarski družbi Perdue, ki je četrti največji proizvajalec perutninskega mesa v Združenih državah Amerike, so proučevali spremembe ob izključitvi antibiotikov iz krme piščancev. Ti antibiotiki so namenjeni za pospeševanje rasti. Poskus so opravili s sedmimi milijoni piščancev. Ugotovili so, da so pozitivne proizvodne spremembe sicer povezane z dodajanjem antibiotikov, ampak ne zadostujejo za pokritje stroškov antibiotikov. Na enega piščanca bi naj prišlo do izgube 0,0093 $, to je približno 0,45 % skupnih stroškov. Torej proizvajalci piščančjega mesa z dodajanjem antibiotikov beležijo ekonomske izgube. Na podlagi te študije, bosta perutninska industrija in ameriška vlada v prihodnje morali dobro razmisliti o dodajanju antibiotikov v krmo piščancev (Graham in sod. 2007).

23 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Krma in dodatki za optimalno rast piščancev Za čim boljšo rast piščancev moramo že od vsega začetka za krmljenje uporabljati ustrezno krmno mešanico. Te so eden najpomembnejših dejavnikov v skupnih stroških prireje brojlerjev. Pri kooperantih Perutnine Ptuj je seveda strogo določeno, da se uporabljajo samo mešanice, ki so proizvedene v njihovih mešalnicah. Te mešanice morajo omogočiti hitro rast piščancev in dobro izkoriščanje krme (PP/Priročnik za rejo brojlerjev2013). Krma mora biti sestavljena tako, da zagotovi optimalne vsebnosti beljakovin, maščobnih kislin, energije, esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Na to, kako se krma izkoristi zelo vplivaklima v hlevu, tehnologija reje in zdravstveno stanje živali. Vse to pa posledično vpliva na maso živali in konverzijo(ross broiler managament handbook 2014). Popolne krmne mešanice vsebujejo žita, ki so energijsko bogata, torej predvsem koruzo, manj pa pšenice in drugih žit. Energijsko revnejših krmil iz otrobov, lucerne, pesnih rezancev pa v večjih količinah ne moremo uporabljati.sojine tropine so predvsem vir beljakovin, prav tako dajejo beljakovine ribja moka, koruzni gluten, ogrščične tropine (Holcman 2014) Energija Iz krmnih mešanic oz. v samih sestavinah je skrita energija, ki jo mora piščanec brojler čim bolje izkoristiti. Običajna metoda za izražanje energijske vsebnosti krme je ponavadi navidezna, vendar metabolizira raven energije in na primer zadržuje dušik v hlevu. Energija se izkorišča iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, nato se uporabi za različne metabolične procese.

24 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Beljakovine in aminokisline Posamične beljakovine so zapleteni polimeri aminokislin, ki so razčlenjeni v črevesju. Prehransko kakovostne beljakovine morajo biti na visoki ravni kaj se tiče kakovosti, mora biti tudi ustrezno ravnotežje energije in prebavljivosti predvsem v končnih krmnih mešanicah. Ravni surovih beljakovin je priporočeno obravnavati kot vodilo. Dejanska vrednost samih beljakovin se bo razlikovala zaradi različnih posameznih sestavin, ki se uporabljajo za krmno mešanico. Kakovostne beljakovine so izjemno pomembne za piščance brojlerje, ki so pod vročinskim stresom. Če je kakovost ali neuravnovešenost beljakovin slaba, pa to negativno vpliva na presnovo oz. metabolizem piščancev. Tako je posledično seveda manj energije, izloča pa se tudi odvečen dušik, kar lahko povzroči moker nastilj (Ross broiler managament handbook 2014). Najpomembnejši aminokislini v prehrani piščancev sta lizin in metionin, uporabljajo se tudi ostale aminokisline, ampak v manjših vsebnostih. Ravni aminokislin v krmi je treba obravnavati skupaj z vsemi ostalimi hranilnimi snovmi, vključno z ravnijo energije. Aminokisline gradijo beljakovine in jih organizem nujno potrebuje za rast in razvoj. Nekatere aminokisline sintetizirajo mikroorganizmi v samih prebavilih živali ali pa se sintetizirajo iz drugih aminokislin, ostale pa morajo živali same pridobiti iz prehrane, te imenujemo esencialne aminokisline. Te so lizin, metionin, treonin, triptofan, arginin,histidin, leucin (Krabonja 2016, Makrominerali Kalcij Kalcij je najpomembnejši makromineral, ki je pomemben za piščance brojlerje. Zelo vpliva na učinkovitost same krme, pri piščancih je pomemben za razvoj kosti, zdravje nog, dobro delovanje živcev. Kalcij ima pomembno funkcijo v imunskem sistemu, zato je pomembno da ga je v krmi v zadostnih količinah, lahko pa ga dodajamo tudi v vodo. V vročih dnevih piščancem olajša samo prenašanje vročinskega stresa (Ross broiler managament handbook 2014).

25 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 16 Fosfor Fosfor je drugi najpomembnejši mineral v prehrani piščancev. Prav tako kot kalcij mora biti v pravilni obliki in količini, da se optimalno izrabi za samo rast in izboljša piščančji skelet. Količina fosforja, ki ga živali zaužijejo z rastlinskimi krmili, po navadi ne zadošča za optimalno preskrbo pri piščancih, zato moramo v krmo dovajati anorganski fosfor. Približno 80 % fosforja se nahaja v skeletu piščanca, ostali pa je v mehkih tkivih. Same potrebe po fosforju se pri piščancih spreminjajo skladno s potrebami po kalciju. Zato sta ta dva minerala v prehrani živali in seveda tudi v metabolizmu neločljivo povezana(nrc 1994). Natrij, kalij in klorid Ti trije elementi so pomembni za številne metabolične funkcije. Če se pojavi previsok nivo teh mineralov, imajo piščanci za posledico povečano potrebo po pitju in kasneje je posledično kurji gnoj slabše kvalitete. Pomanjkanje teh treh mineralov povzroča slabšo rast in povzroča slab krvni ph. Včasih na primer obstajajo okoliščine, ko lahko uporabimo višje vrednosti natrija, in sicer za izboljšanje stopnje rasti. Prehransko elektrolitsko ravnovesje je pomembno pri piščancih brojlerjih, zlasti v razmerah toplotnega stresa (Ross broiler managament handbook 2014) Makrominerali in vitamini Ti minerali in vitamini so potrebni za vse presnovne funkcije. Odvisni so od samih sestavin krme oz. od izkoristljivosti krme, proizvodnega procesa krme in lokalnih okoliščin. Elementi v organskih sledovih imajo višjo biološko razgradljivost. Dokazano je, da povečanje cinka in selena pri brojlerjih izboljša imunsko odzivnost, sam cink pa izboljša tudi zdravje blazinic. Glavni vir nekaterih vitaminov se izkorišča iz žit. Po različnih specifikacijskih preglednicah, imamo ločena priporočila za vsebnosti vitamina A, nikotinske kisline, piridoksina (B6) in biotina. Veliko negativnih okoliščin, predvsem stres in bolezen, lahko pri piščancih poveča potrebe po vitaminih. Same vsebnosti vitaminov, ki so dobavljeni v krmi ali pomešani v

26 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 17 vodo, morajo temeljiti na znanju in izkušnjah. Dolgoročna strategija rejca mora temeljiti na odpravi oz. zmanjšanju stresnih dejavnikov, ne pa biti odvisna od stalnega pretiranega dodajanja vitaminov (Ross broiler managament handbook 2014). 2.6 Vplivi na pogin piščancev V prvih dnevih reje je povečan pogin lahko posledica napak pri valjenju in v valilnici, saj morajo piščanci takoj po valjenju dobiti primerno hrano. Hranjenje iz rumenjakove vrečke v prvih dneh zadostuje le za ohranjanje teže. Tako, da ima velik vpliv na pogin sama masa piščancev ob vhlevitvi, in pa tudi matična jata piščancev. Pomemben je tudi, da piščanci čimprej pridejo od valilnice do vzrejališča, ter da imajo na poti ustrezne razmere. Že prvi dan v hlevu pa prav tako moramo imeti zadostno temperaturo in ustrezno vlago, da preprečujemo večji pogin. V kasnejšem obdobju reje ima na pogin vpliv tudi gostota piščancev, ki ne sme presegati določenega normativa, kljub upoštevanju le tega pa včasih v povezavi s previsoko temperaturo vseeno beležimo večji pogin. To se največkrat zgodi na koncu poletnih rejnih ciklov, ko je vročinski stres težko obvladovati. Na tem manjši pogin vplivajo tudi ostali faktorji: voda, prehrana, osvetlitev, ventilacija, leglo (Holcman 1991).

27 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev MATERIAL IN METODE DELA 3.1 Opis cikla reje Na dan vhlevitve enodnevnih piščancev brojlerjev mora biti hlev ustrezno pripravljen za optimalno počutje piščancev. Temperatura je najpomembnejši dejavnik v prvih dnevih reje, saj imajo piščanci majhno telesno maso in zato moramo poskrbeti, da se njihovo telo optimalno ogreje. Piščance imamo v prvih dneh reje samo na eni tretjini hleva ali na polovici, seveda zaradi hitrejšega ogrevanja prostora in vzdrževanja primerne temperature, kar je zelo pomembno pri sami ekonomiki reje, saj je ogrevanje največji strošek. Takoj po vhlevitvi je zelo pomembno tudi to, da začnemo piščance takoj navajati na pitje vode in na krmljenje, ki v prvih četrtih ali petih dnevih poteka tudi ročno. To pomeni, da imamo med samim avtomatskim krmilnim sistemom in sistemom za vodo razporejene krožnike, v katere ročno dodajamo krmilo, in s tem piščancem omogočimo lažji dostop do krme. V tretjem ali četrtem dnevu starosti piščance že navajamo na avtomatski način krmljenja. Opazujemo tudi samo zanimanje piščancev za prehod na ta način krmljenja, ki pa se po navadi zgodi v petem ali šestem dnevu starosti. Takrat lahko odstranimo te dodatne krožnike. Vsak dan v prvem tednu reje moramo še prav posebej paziti na ustrezno višino napajalnega sistema, ki nesme biti prenizko ali previsoko. Če je prenizko, lahko piščance moči oz. se nekaj vode ne izkoristi, in tako imamo bolj moker nastil, če pa je sam sistem previsoko potem pa se morajo piščanci preveč stegovati, da pridejo do vode, in že s tem porabljajo prepotrebno energijo. Kar se tiče same ventilacije v prvem tednu, je ta minimalna oz. čisto odvisno od vremena in zračne vlage v hlevu. Temperaturo in vlago moramo vsakodnevno spremljati in nadzorovati. Zaradi varnosti moramo imeti urejen alarmni sistem, če na primer temperatura pade pod kritično vrednost, da nas rejca takoj opozori, da ustrezno ukrepamo. Naš hlev je ogrevan s pečjo, ki deluje preko pogona na kurilno olje in s plinskimi kokljami. Ta kombiniran način ogrevanja se izkazuje tudi za izjemno primernega, saj sam plin bolje ogreva tla, peč pa zrak in primerno tudi preprečuje previsoko zračno vlago v hlevu. Če se

28 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 19 zgodi izpad elektrike, nam pri tem pomaga agregat na gorivo za ustvarjanje električne energije. Vsakodnevno smo kot rejec dolžni pobirati odmrle piščance, ki jih je v prvih dveh tednih reje po navadiveč kot v kasnejšem obdobju, razen če so temperature v ozračju izjemno visoke. Beležiti moramo pogin po dnevih, prav tako beležimo samo porabo vode, zapisujemo, ali smo morali dodajati piščancem v vodo katere od dodatkov, na primer vitamine ali kalcij. Te ponavadi dodajamo, kadar se pri piščancih pojavi diareja. V vsakem turnusu so obvezna cepljenja brojlerjev proti atipični kokošji kugi. Točno so predpisane vrste cepiva, kdaj cepljenje opravimo je odvisno od načrta zakola. Na dan cepljenja moramo jato piščancev skrbno pregledati in 2 uri pred cepljenjem odvzeti vodo, pripravljen mora biti napajalni sistem. Cepilno tekočino pripravi veterinar iz Perutnine Ptuj. Raztopino morajo piščanci spiti v predpisanem roku, saj ima določen čas aktivnosti v cepivu. Zelo pomembno je tudi samo sprotno tehtanje piščancev, Perutnini Ptuj sporočamo težo ob 21, 28 in 34 dnevu starosti piščancev, da tako lažje oblikujemo predvideno težo za zakol. Piščance v prvih 14 dnevih krmimo s krmno mešanico BRO starter, ki je v obliki drobljenca. Nato samo krmilo po dveh tednih reje zamenjamo in tako moramo zadnji dan pred zamenjavo krme sam dotok krmil v krmilni sistem zaustaviti in pustiti piščancem da spraznijo sistem, nato pa naslednji dan ustrezno nadaljujemo pitanje z mešanico BRO finišer 1, ki jo uporabljamo do zadnjega tedna pred zakolom piščancev. To krmilo je v obliki peletov, prav tako končno krmilo BRO finišer 2, ki ga uporabljamo minimalno 5 dni pred zakolom piščancev. Med samo rejo je zelo pomembno, da imamo primeren in suh nastil. Po potrebi moramo vsaki drugi ali tretji dan po določenih delih farme dostiljati s svežo slamo, še posebej je to potrebno pod samim napajalnim sistemov, kjer se nastilj zmoči. Dostiljanja je veliko več v zimskih ciklih reje, pa tudi v spomladanskih in jesenskih. Kar se tiče temperature in zračenja v kasnejšem obdobju reje, nekje od tretjega tedna naprej, samo ogrevanje prostora po navadi niti ni potrebno, seveda ob ustreznem vzdrževanju temperature s samim zračenjem hleva. Seveda je zračenje in ogrevanje zelo odvisno od letnega časa reje. Tako lahko v poletnih mesecih zelo hitro prenehamo z ogrevanjem, in seveda glavno pozornost namenimo

29 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 20 ustreznemu zračenju oz. hlajenju hleva. Pozimi, še posebej če so temperature pod lediščem, lahko ogrevamo sam prostor tudi daljše obdobje reje, ob tem imamo po navadi tudi težave pri vzdrževanju primerne zračne vlage in ogljikovega dioksida v zraku, saj hladno in vlažno vreme slabo vplivata na samo rejo piščancev in moramo paziti na primerno ogrevanje in ustrezno zračenje hleva. Na to vpliva sama gostota piščancev. V večini ciklov reje imamo pri nekje 35 dnevu starosti piščancev izlov tretjine, včasih tudi do polovice piščancev, odvisno seveda od potreb Perutnine Ptuj. Tako omogočimo piščancem ki nadaljujejo z rastjo do nekje 42 dneva dovolj prostora, da čim bolje rastejo. Včasih se zgodi, da v katerem ciklu reje, vse piščance nakladamo v enem dnevu, torej vse ob istem dnevu starosti. Samo nakladanje poteka v nočnih urah ali v zgodnjem jutru, ko je mrak. Objekt je kljub temu primerno zamračiti ali osvetliti z modro svetlobo, pri kateri piščanci ne vidijo, da ostanejo mirni. Dobro je, da v času lovljenja ni prevelika hrupa. V zadnjih letih se je uveljavil način lovljenja s plastičnimi koši, s čimer zmanjšamo poškodbe pri piščancih. Nakladanju sledi čiščenje hleva, za kar potrebujemo kar nekaj strojnih in ročnih ur. Sledijo priprave na novi cikel reje, ki se začne po štirinajstih dnevih ali mesecu. V tem času je dobro, da hlev čim bolje prezračimo, moramo ga ustrezno umiti z vročo vodo, razkužiti in nato ponovno nasuti z svežim nastiljem. 3.2 Simulacijsko modeliranje Simulacijsko modeliranje je v kmetijski podjetniški analizi splošno sprejeta metoda, ki jo uporabljamo za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje in predelave. Agrarna ekonomika je pomanjkanje celovitih informacij o stroških posameznih kmetijskih proizvodenj nadomestila z razvojem večjih modelov. Pomembni so predvsem tehnološkoekonomski simulacijski modeli, ki so splošno sprejeta metoda za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje. Osnovni rezultat teh modelov so modelne kalkulacije stroškov kmetijske proizvodnje, ki prestavljajo podporo za razvoj nadaljnjih modelov (Pažek s sod. 2007).

30 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 21 Pažek (2007) navaja, da je prednost samih simulacijskih modelov v tem, da lahko začnemo s preprostim približkom in nato z razvojem modela dodelamo v podrobnost. To nam omogoča hiter razvoj primarnega modela, s tem model postaja vse natančnejši. Prednost je tudi v neuničljivosti simulacijskega modela v primerjavi s fizičnimi sistemi, kar omogoča učinkovitejše in cenejše preverjanje. Turk in sod. (2002) navajajo, da je sam model poenostavljena abstraktna slika realnega stanja nekega sistema, kje se poskušajo razmerja med posameznimi inputi in outputi v modelu, ponazoriti s tehnološkimi formulami. V tehnološko-ekonomski simulaciji kmetijske proizvodnje moramo v simulacijski model vključiti naslednje najpomembnejše elemente: - poraba inputov, - strojno delo, - ročno delo. 3.3 Kalkulacije skupnih stroškov Kalkulacija skupnih stroškov proizvodnje obračunava variabilne stroške in pripadajoči del fiksnih stroškov. Fiksne stroške pri tem tipu kalkulacij prerazporedimo na posamezne proizvodnje, pri tem moramo paziti, da jih ne prerazporedimo narobe, saj se lahko fiksni stroški zaradi tega hitro prikažejo drugačni, kot so v resnici. Torej moramo fiksne stroške razporediti ob natančnem premisleku, da nam nato dajo dejansko realne rezultate (Rozman in sod. 2009). Kot navaja Erjavec (1995) imamo več kategorij stalnih oz. fiksnih stroškov. Najpogostejši so: - stroški dela (bruto plače in delo zaposlenih delavcev ter najeto delo, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje); - stroški mehanizacije (amortizacije, redno vzdrževanje in popravila, goriva, maziva, zavarovanje); - zgradbe (amortizacije in popravila); - najemnine (zemlja, objekti);

31 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev splošni stroški (administrativni stroški, članarine, stroški bančnih storitev, itd.). Spremenljivi ali variabilni stroški se spreminjajo sorazmerno z obsegom proizvodnje. Najpogostejši so: - surovine (semena, gnojila, škropiva, embalaža, krma, itd); - pogodbeno delo (prevozi, strojne storitve, usluge); - stroški trženja (pristojbine, plačila posrednikov, dajatve); - specialne storitve (zdravstveno varstvo živali); Izračunani skupni stroški omogočajo izračun številnih indikatorjev ekonomske upravičenosti načrtovane proizvodnje. Splošna formula za izračun skupnih stroškov je: SS = SVS + SFS Kjer je: SS: skupni stroški ( ) SVS: skupni variabilni stroški ( ) SFS: skupni fiksni stroški ( ). Skupni prihodek ali vrednost proizvodnje dobimo kot zmnožek med količino pridelka in njegovo prodajno ceno. SP = Y * Cy Kjer je: SP: skupni prihodek ( ) Y: skupni pridelek (kg), l, kom Cy: cena enote proizvoda ( /kg), l, kom.

32 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 23 Lastna cena (LC) je naslednji pomemben indikator. Predstavlja višino stroškov, potrebnih za proizvodnjo enote (kg, kos) določenega izdelka. LC = SS / Y Kjer je: LC: lastna cena ( /enoto). Finančni rezultatpredstavlja razliko med prihodkom in skupnimi stroški proizvodnje. FR = SP SS FR: finančni rezultat ( ) Koeficient ekonomičnosti predstavlja razmerje med finančnim rezultatom (skupna vrednost proizvodnje) in skupnimi stroški proizvodnje. Ke = FR / SS Kjer je: Ke: koeficient ekonomičnosti.

33 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 24 Na kmetiji smo tako razvili model ekonomičnosti, ki prikazuje kako funkcionira našsistem za prirejo mesa in pridelave pšenice (slika 3). KMETIJSKO GOSPODARSTVO PODMODEL PRIREJE PIŠČANČJEGA MESA PODMODEL PRIDELAVE PŠENICE MATERIALNI STROŠKI DOMAČE STROJNE STORITVE PODATKI O OUTPUTIH PROIZVODNJE MATERIAL (seme, gnojila, zaščitna sredstva) DOMAČE STROJNE STORITVE NALAGANJE PP VREDNOST PROIZVODNJE NAJETE STROJNE STORITVE ROČNO DELO ROČNO DELO SKUPNI STROŠKI EKONOMSKI INDIKATORJI LC FR Ke Slika 3: Shema simulacijskega modela za oceno ekonomskih parametrov pri analizi kmetije

34 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev Vrste krmnih mešanic, ki jih uporabljamo pri reji piščancev brojlerjev BRO starter To krmno mešanico uporabljamo v prvih 14 dnevih reje. Sama krma je v obliki drobljenca, od katerega se pričakuje, da pri piščancih čim bolje vzpostavi in razvije apetit. To vpliva na dobro zgodnjo rast in fiziološki razvoj, na dobro zdravje in počutje živali, vpliva tudi na zagotavljanje končnega cilja telesne teže.končna učinkovitost telesne teže je v pozitivni korelaciji z zgodnjo stopnjo rasti, kajti dober začetek rasti piščancev je ključnega pomena. Piščancem, ki to ne uspe, so bolj dovzetni za bolezni, okoliške stresorje, ogrožena je tudi sama telesna masa piščanca (Ross broiler managament handbook2014). Sestava BRO starterja je prikazana v preglednici 3:

35 Krabonja S. Ekonomika reje piščancev brojlerjev. 26 Preglednica 3: Sestava popolne krmne mešanice BRO starter Sestava: Nutritivni dodatki v 1 kg krmne mešanice: koruza, sojine tropine*, pšenica, monokalcijev fosfat, kalcijev karbonat, koruzni gluten, natrijev klorid, sojino olje, natrijev bikarbonat * Proizvedeno iz gensko spremenjene soje IE..Vitamin A (E 672) 5000 IE Vitamin D3 (E 671) 193,5 mg.(e5) manganov oksid 133,5 mg.(e6) cinkov oksid 133,5 mg.(e1) železov sulfat - monohidrat 65,5 mg...(e4) bakrov sulfat - pentahidrat 18 mg...(e2) kalijev jodid 6,5 mg..(e8) natrijev selenit 3,57 g...hydroxy analog metionina (3c307) 4,46 g...l-lizin, koncentrat tekoč (baza) Analitske sestavine in vsebnosti: Surove beljakovine.20,5 % Surovo olje in maščobe..3,5 % Surova vlaknina..3,5 % Surovi pepel 6 % Metionin..0,55 % Lizin 1,3 % Kalcij...1,05 % Natrij 0,16 % Fosfor...0,8 % Kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi: 100 mg ( ) narazin 80g/kg in nikarbazin 80 g/kg (Maxiban G160) Antioksidanti: 1,5 mg (E321) butilirani hidroksitoluen (BHT) ; 1,5 mg (E320) butilirani hidroksianizol (BHA); 3 mg (E310) Propil galat Stabilizatorji mikroflore: 500 mg (4b1823) Bacillus subtilis AICC PTA Pospeševalci prebavljivosti: 331,61 FTU...(4.a1640) 6-fitaza (EC ) (Dobavnica s Krmilnice Perutnine Ptuj)