MODEL KALKULACIJE STROŠKOV IZDELAVE ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PODJETJU VIVAPEN

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Boštjan KOVAČEC MODEL KALKULACIJE STROŠKOV IZDELAVE ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PODJETJU VIVAPEN visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo Maribor, junij 2011

2 Fakulteta za strojništvo MODEL KALKULACIJE STROŠKOV IZDELAVE ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PODJETJU VIVAPEN Študent: Študijski program: Smer: Boštjan KOVAČEC Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo Proizvodno strojništvo Mentor: Somentor: doc. dr. Marjan LEBER izr. prof. dr. Borut BUCHMEISTER Maribor, junij 2011

3 - II -

4 I Z J A V A Podpisani Boštjan KOVAČEC izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Marjan-a LEBER in somentorstvom izr. prof. dr. Borut-a BUCHMEISTER; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - III -

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjan-u LEBER in somentorju izr. prof. dr. Borut-u BUCHMEISTER za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi sodelavcem za pomoč pri nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre moji družini, ki me je podpirala v času študija. - IV -

6 MODEL KALKULACIJE STROŠKOV IZDELAVE ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PODJETJU VIVAPEN Ključne besede: izračun cene, brizganje plastike model za izvedbo kalkulacije, regresijska analiza, vplivni parametri, UDK: 658.5:005.41(043.2) POVZETEK Pri delu sem se omejil na kriterije, ki pogojujejo ceno in rok izdelave orodja za brizganje plastike. Izmed vseh kriterijev sem zaradi enostavnejšega izračuna določil najbolj bistvene, za le-te pa s programsko opremo PLAZET 8.0 izvedel regresijsko analizo, ki je podala ustrezno enačbo za izračun cene ter časa izdelave orodja za omenjeni izdelek oziroma polizdelek. Cilj diplomskega dela je izdelava preprostega modela za hitro izvedbo kalkulacije cene in roka izvedbe orodja za določen brizgan izdelek ali polizdelek, ki lahko ob manjših količinah naročila predstavlja velik odstotek celotnega proizvodnega stroška. - V -

7 COST CALCULATION MODEL FOR PLASTIC INJECTION MOULDS IN COMPANY VIVAPEN Key words: Calculation model, Regression analysis, Influence parameter, Reckon value, Plastic injection UDK: 658.5:005.41(043.2) ABSTRACT In this diploma work I orientate on criterions, which influence the most on price costs and manufacturing time for plastic injection moulds. Along all of them, I will define the most essential and classify process of regression analyse with software PLAZET 8.0. Analyse will execute equation for calculation price costs and manufacturing time for different plastic semimanufactures and manufactures. The main goal of this work is to build a simple model for a fast calculation on price and manufacturing time for injection moulds. Sometimes, when the orders are rather small, a mould price can produce a huge part in the sum of all manufacturing costs. - VI -

8 KAZALO 1 PREDSTAVITEV PODJETJA VIVAPEN ZAČETKI IN PREHOJENA POT PODJETJA VIVAPEN VIZIJA IN STRATEGIJA PODJETJA NASTANEK IN RAZVOJ PISAVE SPLOŠNO O KALKULACIJAH METODE KALKULIRANJA PREDSTAVITEV PROGRAMA PLAZET STATISTIČNA OBDELAVA UPORABA FORMULE KALKULACIJA POTEKA DELOVNIH PROCESOV REGRESIJSKA ANALIZA TEORETIČNO PREDSTAVITEV OBRAVNAVANIH IZDELKOV DOVAJALNIK ČRNILA ZA NALIVNO PERO V DOVAJALNIK ČRNILA ZA ROLER VR POKROV NALIVNEGA PERESA IQ OHIŠJE KOMBINIRANEGA ČRNILNEGA VLOŽKA REBRASTI POKROV USTNIK ZA NALIVNO PERO SPACE ODPRTO DRŽALO ZA NALIVNO PERO SPACE TELO BRISALCA POKROV ZA NALIVNO PERO SPACE TESNILO ZA NALIVNO PERO IQ IZDELAVA STANDARDA IZDELAVA STANDARDA CENA ORODJA IZDELAVA STANDARDA ČAS IZDELAVE ORODJA VII -

9 6 PRIMER UPORABE STANDARDA V PRAKSI IZVEDBA PODROBNE KALKULACIJE ORODJA ZA POKROV STAEDTLER IZVEDBA KALKULACIJE CENE ORODJA ZA POKROV STAEDTLER S STANDARDOM IZVEDBA KALKULACIJE ČASA IZDELAVE ORODJA ZA POKROV STAEDTLER S STANDARDOM SKLEP LITERATURA VIII -

10 UPORABLJENI SIMBOLI r - Korelacijsko število B - Določitvena mera s 2 - Standardna variacija x 1 - Vrsta izvedbe orodja x 2 - Število gnezd x 3 - Zahtevano tolerančno območje izdelka x 4 - Material izdelka x 5 - Dodaten pogon A - Čeljustno orodje B - Odvijalno orodje C - Snemalno odtrgalno orodje D - Etažno orodje E - Normalno deljeno, a zahtevno orodje a - Zelo zahteven izdelek b - Zahteven izdelek c - Manj zahteven izdelek 1 - Brez dodatnega pogona 2 - Hidravlični cilinder, elektromotor, pnevmatski pogon - X -

11 UPORABLJENE KRATICE ABS - Acrylonitrile-Butadiene-Styrene PC - Polykarbonate PE - Polyethylene HDPE - High-Density-Polyethylene LDPE - Low-Density-Polyethylene PP - Polypropylene TPE - Thermoplastic-Elastomer POM - Acetal PMMA - Polymethylmethacrylate NP - Nalivno pero - XI -

12 1 PREDSTAVITEV PODJETJA VIVAPEN Vivapen d.o.o. nadaljuje tradicijo obrtne delavnice ustanovljene leta 1967, usmerjene v izdelavo orodij za brizganje tehničnih izdelkov iz umetnih mas in avto-matiziranje tehnoloških postopkov. Prvi koraki so bili trnovi in prehojeni na domačem tržišču, ko se je lastnik g. Jože Melanšek med drugimi povezal tudi z Aerom Celje in za njih izvajal razna kooperantska dela. Obseg vseh del pa ni zadovoljeval možnih kapacitet, drugih dolgoročnih alternativ pa na domačem trgu ni bilo zaznati, zato se je odločil, da se orientira na nemški trg. Zaradi razvojne miselnosti in jasno zastavljenih ciljev kaj želi s prebojem na to zahtevno tržišče ni imel posebnih težav, zvest pa mu ostaja še dandanes in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Nemčija verjetno tudi zato predstavlja največji delež vsega poslovanja. Podjetje je danes s svojimi izdelki prisotno v več kot tridesetih državah po vsem svetu, zato si ga drznem uvrstiti med vodilne proizvajalce pisal in pisarniškega pribora v svetovnem merilu. Slika 1.1: Zgradba podjetja Vivapen v Celju - 1 -

13 1.1 Začetki in prehojena pot podjetja VIVAPEN Družinsko podjetje ima svoje korenine v Žalcu. V takratnem času veljavna zakonodaja obrtnikom ni dovoljevala zaposlovati več kot treh ljudi, zato je v obrtniške vode stopila tudi njegova žena ga. Vanda Melanšek. Oba sta združila moči v en posel, povezan z orodjarno in predelavo umetnih mas. V letu 1987 je bil pod budnim očesom g. Melanška v podjetju izdelan prvi samogradni stroj za polnjenje libelic. Za to je podjetnik prihodnje leto prejel Lobe-tovo nagrado za doseženo 1. mesto med inovativnimi dosežki. Slika 1.2: Prejeta nagrada Pro inovatione Leta 1991 je podjetje postalo družba z omejeno odgovornostjo in pričelo z intenzivnim razvojem na področju pisal in pribora za šolo ter pisarno. Z osamosvojitvijo Slovenije in razvojem podjetništva je bilo iz obrtne delavnice leta 1991 ustanovljeno podjetje VIVA trade d.o.o. s sedežem Obrtniška 17, v Nazarju v Savinjski dolini

14 V letu 2002 se je podjetje, takrat še pod imenom VIVA pisala d.o.o., preselilo v Celje in s tem ustvarilo temeljne pogoje za učinkovit razvoj. Podjetje je uspešno izpeljalo projekt izgradnje lastnega poslovno proizvodnega objekta in se preselilo v logistično središče Celje. Eno leto kasneje je bilo dograjeno še skladišče. Investicija je omogočila večjo preglednost in sledljivost, lažji razvoj in krajše poti poslovnega procesa. Z letom 2007 se podjetje Viva pisala d.o.o. preimenuje v Vivapen d.o.o. in s tem pridobi pri prepoznavnosti tudi v mednarodnem okolju. Sprememba naziva pomeni prelomno točko pozicioniranja lastne blagovne znamke Vivapen in sinergijo z globalnim trgom. Za naziv podjetja je bila v letu 2006 vložena patentna dokumentacija in novembra 2007 je ime postalo tudi uradno zaščiteno. 1.2 Vizija in strategija podjetja Podjetje Vivapen d.o.o. ima jasno vizijo obvladovati globalni trg pisal in skladno z razvojem širiti prodajno mrežo. Uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij, pridobivanje novih znanj ter uvajanje inovativnih metod dela, bodo neizbežna osnova za proizvodnjo izdelkov z večjo dodano vrednostjo, za znižanje stroškov in za krajšanje poslovnih ciklov. Podjetje Vivapen d.o.o. goji specialna tehniška znanja s področja strojegradnje in brizganja umetnih mas ter nudi kvalitetne izdelke za širok spekter področij uporabe ter predelave polizdelkov in izdelkov iz umetnih mas. Novi sodobno urejeni prostori in oprema omogočajo kakovostno proizvodnjo in dobre poslovne odnose s kupci in dobavitelji. Vizija podjetja je razvoj v dveh smereh: proizvodnja pisal in pribora z blagovno znamko VIVAPEN in poudarkom na razvoju nalivnih peres v več komponentni tehniki brizganja ter lastnega ustnika in dovajalnega sistema črnila za nalivno pero cilj: nova generacija izdelkov z večjo dodano vrednostjo, inovativne rešitve obstoječih tehnoloških postopkov, prijazne tehnologije ter materiali, prijazni okolju in zdravju uporabnikov, razvoj lastne orodjarne, ki s podporo CAD/CAM konstruiranja in izdelave brizgalnih kalupov omogoča hitro realizacijo novih od ideje do cilja proizvodnje brizgalnih kalupov za lastne potrebe in za druge naročnike v branži pisal

15 Podjetje Vivapen d.o.o. želi postati: podjetje, ki bo z ustreznimi tržnimi aktivnostmi ter s sodelovanjem visoko usposobljenih kadrov eden izmed najboljših ponudnikov pisal in pripadajočega pribora, pomemben člen na področju razvoja in raziskav, podjetje z dobrim imenom, z lastno prepoznavno blagovno znamko, usmerjeno h končnemu uporabniku, globalni partner, ki bo s sodelovanjem s podjetji iz tujine doprinesel k dvigu konkurenčnosti celotne panoge na območju severovzhodne Slovenije, prijazno do zaposlenih ter njihovih družin, najsodobnejše informacijsko komunikacijsko podprto in okolju prijazno usmerjeno. Na poslovnem področju se želi podjetje Vivapen d.o.o. interesno povezovati s komplementarnimi podjetji, s katerimi bo tržilo skupna znanja na trgih Evropske skupnosti in širše. Bistvo delovanja podjetja je razvojna usmerjenost na dolgi rok, kar je v časih hude konkurence podobnih podjetij z Daljnega Vzhoda edini porok za obstoj tudi v prihodnosti. Edina pot k uresničitvi vizije podjetja na dolgi rok je ostati konkurenčen in v skladu z globalnimi trendi. Prav zaradi tega je nujno tudi stalno posodabljanje tehnološke opreme v podjetju. Zagotovo so inovativnost, razvoj novih tehnologij, kakovost, usposobljeni kadri in skrb za okolje temelji uspešne poslovne filozofije. - Kakovost pomeni po eni strani kvaliteto in varnost izdelkov, uravnoteženo razmerje s ceno, vrhunsko natančnost in dolgo življenjsko dobo izdelkov, po drugi pa tudi dobavljivost, izpolnjevanje rokov in predvsem podporo kupcem po celem svetu. - Inovativnost podpira tehnološko in ekonomsko odličnost naših izdelkov in storitev. Z uvedenim sistemom NIP (neprestano izboljševanje procesov) skušamo animirati in motivirati zaposlene, da se aktivno vključujejo v avtomatizacijo in tehnološki razvoj. Prednosti nam zagotavljajo dolgoletne izkušnje in lasten know how. Podjetje bo socialno varnost zaposlenih zagotavljalo z nenehnim usposabljanjem kadrov za razvoj in izdelavo vrhunskih izdelkov za ohranjanje kupcev in pridobitev novih trgov

16 - Ekologija, ki jo razvijamo v novih tehnologijah, predstavlja okolju prijazne postopke in procese. Podjetje z vlaganji v okolju prijazne tehnologije prispeva h kakovosti življenja zaposlenih, pa tudi na lokalno in regionalno okolje. To predstavlja prednost pred drugimi podjetji na svetovnem in globalnem trgu, saj se veliko in vedno več ljudi zaveda pomena ekologije in skrbi za naš planet, če želimo ustvariti prihodnost tudi za naše potomce. - Usposobljeni kadri sodelujejo s podjetjem že vrsto let. Aktivno reševanje problemov kupcev in ponujene rešitve vodijo k dobrim dolgoročnim odnosom z našimi kupci. Številni kupci vedno pogosteje iščejo celovite rešitve za svoje potrebe. Vivapen je podjetje, ki verjame v sistem osebnih vrednot in osmišljenih vsebin, katere vsakodnevno aplicira v odnosu do zaposlenih in poslovnih partnerjev. Osnovni cilji, ki jih podjetje zasleduje skozi celotno zgodovino vse od leta 1967 naprej so: Nenehno izboljšanje obstoječih proizvodov in uvajanje novih. Zmanjševanje proizvodnih stroškov in avtomatizacija proizvodnih procesov. Povečanje gospodarnosti podjetja s povečevanjem dodane vrednosti na zaposlenega. Izobraževanje zaposlenih, socialna varnost zaposlenih, zaposlovanje novih strokovnih kadrov. Osnovni cilj, ki temelji na viziji podjetja, je mogoče doseči le s popolnim sodelovanjem vseh zaposlenih, ki bodo ustrezno motivirani in izobraženi. Zato si podjetje prizadeva: - biti hitro in inovativno pri razvoju novih proizvodov, - usposabljati, izobraževati in motivirati zaposlene za potrebe podjetja, - dvigniti produktivnosti z boljšo organizacijo dela ob upoštevanju kakovosti, - obvladovati in zniževati proizvodne stroške, - razvijati prodajne poti na nova področja v skladu s potrebami trga. Zaveza k zadovoljstvu naših kupcev z našimi izdelki, storitvami in odnosi je naša osnovna obljuba in vodilo pri delu

17 1.3 Nastanek in razvoj pisave Pisava je po vlogi, ki jo ima in jo je imela v kulturnem razvoju človeštva, največji dosežek človekovega duha, njegove zavesti in iznajditeljske moči. Če je govorjeni jezik sredstvo za neposredno sporazumevanje ljudi, je pisava pripomoček, s katerim se ljudje sporazumevajo skozi prostor in čas. Ne povezuje le ljudi istega kraja in obdobja, ampak generacije z generacijami in dobe z dobami. Pisava je tako temeljni medij nenehnega kulturnega vzpona človeštva. Verba volant, scripta manent Izgovorjene besede izginejo, napisane pa ostanejo kot dokument, kot živa priča. Srednjeveški izrek, ki je nastal na analitičnih virih, prav genialno loči vlogo pisave od vloge govora. Kakšen pomen je imela pisava v preteklosti nam pove podatek, da je bil v Mezopotaniji najpomembnejši bog Nabu, bog kulture pisanja in trgovine. Po njemu so babilon-ci imenovali pisanje»nabujeva modrost«. V večini predelov Prednje Azije je bil v starem veku v uporabi klinopis. Material, na katerega so pisali, je imel zelo velik pomen. Čeprav na najstarejših zapisih na kamnu, kamor so bile vklesane črke, najdemo tudi kakšno krivo črko, pa so bile sicer ravne in lomljene linije pravilo. Lahko predvidevamo, da je kot pisalo služila kost, les in podobno. Okoli leta 3000 p.n.š. se pojavijo zapisi na ilovici. Nanjo je bilo moč pisati z bambusovim trsom. Tako so nastali prvi trajnejši zapisi na plošče. Da bi bile obstojne, so jih sušili na soncu, pozneje pa žgali na ognju. Po ošiljenem delu bambusa, ki je imel klinasto obliko, se tudi pisava imenuje klinopis. V tem obdobju so v Egiptu začeli gojiti močvirsko rastlino papirus. Debla te rastline so uporabljali za izdelovanje čolnov. Mlada stebla so služila kot hrana, iz listov pa so začeli izdelovati papirus. Papirus, ki je bil v Egiptu najbolj izvoženo blago, naj bi prvič začeli uporabljati 4000 let pred našim štetjem. Vladarji Egipta so hitro spoznali pomen papirusa. Monopolizirali so njegovo proizvodnjo in skopuško skrivali skrivnosti njegove pridelave

18 Papirus ni imel resnejšega konkurenta dokler niso na kitajskem izumili papirja. Najstarejše ohranjeno poročilo o izdelavi papirja navaja, da je leta 105 n.š. kitajec Tsai Lun izdelal papirni list. Umetnost papirništva je iz Kitajske potovala po svileni cesti prek Bagdada, Kaira, Maroka in od tam v 13. stoletju v Španijo. V drugi polovici 13. stoletja so ga izdelovali že v Italiji, proti koncu 14. stoletja v Nürnbergu v Nemčiji, leta 1579 pa se je proizvodnja papirja začela tudi pri nas, v Fužinah pri Ljubljani. Evropski papir je bil vse do konca osemnajstega stoletja izdelan večinoma iz belih lanenih in konopljenih vlaken, od sedemnajstega stoletja dalje pa tudi bombažnih krp, ki so jih očistili, obelili na soncu in mehansko razvlaknili. Vodni znaki (prosojne figure v strukturi papirja) se pojavijo prvič v Italiji. S pomočjo teh danes ocenjujemo starost in izvor ročno izdelanih papirjev. Zaradi izjemne obstojnosti celuloze v nevtralnem in blago alkalnem ph območju, so se številni srednjeveški zapisi ohranili do danes. Z vdorom papirja v Egipt se je proizvodnja papirusa znatno zmanjšala in nazadnje ustavila. Šele leta 1965 je nek egipčanski znanstvenik odkril stare skrivnosti ročne izdelave papirusa, ki je kmalu zopet postala pomembna egipčanska obrt. Egipčanski umetniki so hitro ugotovili, da je papirus odličen material, na katerega so lahko risali čudovite slike starih egipčanskih faraonov. Poleg papirusa se je razvijala uporaba najstarejšega materiala za pisanje, kože. Uporaba kože za zapise je bila posebno razvita na Orientu. Perzijski filozof Zarathustra ( 500 p.n.š.) je znan po njegovem zapisu na govejih kožah. Iz kože se je pozneje razvil pergament. Slika 1.3: Primeri ohranjenih slik Iznajdbo pergamenta pripisujejo mestu Pergamon v Mali Aziji, ki je znano po svoji knjižnici v letih 2-3 stoletja p.n.š..v tem mestu je bilo spravljenih popisanih zvitkov živalskih kož. Najprej so uporabljali kože koz in ovc, pozneje pa so pisali tudi na telečje kože

19 Prvi predhodnik pravih pisal se pojavi v antiki. To je bila preprosta tanka cevčica iz trsa, na koncu priostrena, imenovana»kane«. V 6. stoletju se prvič začne uporabljati kot pisalo ptičje pero. Največji razcvet pisanja je zaznati v času selitve narodov, ko umetnost pisanja ni več privilegij umetnikov, ampak postane množičnejša. V 15. stoletju pa se začne že pisanje knjig in sicer najprej tako, da so zaposlili prepisovalce, ki so original prepisovali v več izvodov. Seveda so bili prvi teksti izključno religioznega značaja. V 16. stoletju pa se pojavi prvo uporabno nalivno pero za črnilo. Pero tega pisala je bilo iz medenine, v rezervoar pa so nalili črnilo. Kakšen pomen je imela ta iznajdba pove podatek, da je mesto Augsburg, ki je veljalo za kulturno središče Nemčije, podarilo švedskemu kralju Gustavu Adolfu nalivno pero s pisalno mizico. Ta eksponat še hranijo v muzeju v Upsali na Švedskem. Po tem času so prijavljali mnogi izumitelji razna»nalivna peresa«, vendar je bilo potrebno še skoraj 200 let za nastanek pravega nalivnega peresa

20 2 SPLOŠNO O KALKULACIJAH Stroškovni nosilci so proizvodi ali storitve podjetja, saj so z njihovo proizvodnjo stroški v podjetju tudi nastali in je smotrno, da ugotovimo, koliko stroškov je povzročila proizvodnja posamezne vrste stroškovnega nosilca in koliko posamezen nosilec. Pomen kalkulacije za določitev cene in kontrolo, moramo v času, ko na podjetje pritiska konkurenca močno izpostaviti. Tako možnosti oblikovanja cenovne politike, kot tudi politike ponudbe na trgu temeljijo na kalkulacijskih rezultatih. Pri postavljanju cene, kot tudi pri ocenitvi uspeha, vodenju primerjalnih izračunov in ocenitvi zmogljivosti, je kalkulacija pomembna kot : a) sredstvo za ocenitev uspeha, kjer se primerjajo dohodki in stroški posameznega ali več proizvodnih storitev med seboj - ta postopek je zelo pomemben za planiranje proizvodnje. b) primerjalni izračun za : - primerjavo pričakovanih in dejanskih stroškov, - notranje med časovne izravnave, - zunanje izravnave. Kalkulacija je računski postopek, s katerim po določenem načinu in določeni metodi obravnavamo stroške, da ugotovimo ceno posameznega proizvoda ali storitve. Cilji kalkulacij so: - potreba po planiranju in kontroli stroškov, - potreba po oblikovanju prodajnih cen, - izbira možnih poslovnih odločitev. Glede na časovno določeno kalkulacijo razlikujemo: - pred kalkulacijo, - med kalkulacijo, - obračunsko kalkulacijo

21 Pred kalkulacija nastane pred pričetkom proizvodnje ali storitve ter na začetku obračunskega obdobja. Vnaprej ocenimo in predvidimo vse stroške, potrebne pri proizvodnji. Tako dobimo znesek celotnih stroškov. Ko celotne stroške razdelimo na predvideno količino proizvodov ali storitev, dobimo znesek stroškov na enoto. Kalkulacijski podatki temeljijo na vrednotenju in ocenjevanju možnih načinov iz primerjave pred- in po- kalkuliranih vrednostih pri podobnih proizvodih. Natančna pred kalkulacija je odvisna od natančnosti in uporabnosti proizvodnih podatkov. Uspešno služi za primerjavo stroškov z obračunsko kalkulacijo. Za namene planiranja in kontrolne namene, lahko med proizvodnimi storitvami vodimo med kalkulacijo. Za možnosti vrednotenja in obračunavanja lahko obračunske kalkulacije ponovno uporabimo za pred kalkulacije. Uporaba določene kalkulacijske tehnike je v veliki meri odvisna od programa proizvodnje in karakteristike proizvodnih postopkov. Ločimo tri glavne oblike: - divizijska kalkulacija, - kalkulacija z dodatki, - kalkulacija vezane proizvodnje. 2.1 Metode kalkuliranja Ekonomika podjetja pozna danes več metod kalkuliranja. Glavne med njimi z vidika proizvodnega podjetja so: 1.) Delitvena kalkulacija (enostavna in sestavljena ) 2.) Kalkulacija z dodatki (zbirna in diferencialna) 3.) Kalkulacija z enakovrednimi števili 4.) Kalkulacija vezanih ali vzporednih proizvodov 5.) Kalkulacija po spremenljivih stroških

22 Delitvena kalkulacija a) Enostavna delitvena kalkulacija To metodo uporabljamo samo v tistih podjetjih, ki proizvajajo le eno vrsto proizvodov ali storitev. Podjetja, ki imajo kot pravimo homogeno proizvodnjo, se poslužujejo te najenostavnejše metode. Pri njej gre za to, da zbir vseh nastalih stroškov v podjetju v nekem obdobju razporedimo na proizvedene količine proizvodov v tem istem obdobju. To lahko enostavno zapišemo tako: Lastna cena V š P č (2.1) b) Sestavljena delitvena kalkulacija Ta različica delitvene kalkulacije je primerna za uporabo v tistih podjetjih, ki proizvajajo sicer eno samo vrsto končnih proizvodov, vendar je njihov proizvodni proces organiziran v več zaporednih fazah. V posamezni fazi je izdelan polproizvod, ki ga lahko v naslednji fazi nadalje predelamo v polproizvod višje faze ali pa ta polproizvod podjetje na trgu proda. Zadnja proizvodna faza proizvaja iz polproizvodov končne proizvode, ki gredo v celoti v prodajo na trg. Večstopenjska kalkulacija ne zahteva več enotnih proizvodov. Možno je tudi, da pri posameznih proizvodih ne izvajamo vseh stopenj obdelave ( nakup ali prodaja polizdelka). V praksi to izvajamo tako, da uvajamo ločena stroškovna mesta. Skupni stroški različnih stroškovnih mest bodo deljeni s številom storitvenih ( zmogljivostnih ) enot, ki se ustvarjajo na teh stroškovnih mestih. Ta postopek spremljanja stroškov nam omogoča vpogled v spreminjanje celotnih stroškov in stroškov na enoto po fazah dela. To omogoča podjetjem boljši analitični vpogled spremljanja stroškov po posameznih fazah. Omogoča ukrepe na področjih, kjer pride do večjih odstopanj

23 Kalkulacija z dodatki Ta metoda kalkuliranja je uporabna v primerih, ko podjetje proizvaja več različnih vrst proizvodov. Gre za podjetja, ki imajo heterogen proizvodni program. Pri tej metodi ugotavljamo lastno ceno različnih vrst proizvodov tako, da najprej razporedimo na posamezne vrste stroškovnih nosilcev neposredne stroške, potem pa s pomočjo ključa (ali več ključev) razporedimo na posamezne vrste stroškovnih nosilcev še posredne stroške. Tako ugotovimo vse stroške, ki bremenijo posamezno vrsto stroškovnih nosilcev. Ko jih enkrat zaznamo, jih porazdelimo na proizvedene količine stroškovnih nosilcev posamezne vrste in s tem dobimo lastno ceno posamezne enote stroškovnega nosilca. Metoda kalkulacije z dodatki ima dve različici : - sumarno pribitno kalkulacijo, - diferencialno pribitno kalkulacijo. Razlika med sumarno pribitno kalkulacijo in diferenčno kalkulacijo je v tem, da pri sumarni razporedimo vse posredne stroške na posamezne vrste stroškovnih nosilcev z istim ključem, pri diferenčni kalkulaciji pa uporabljamo za razporejanje posameznih vrst posrednih stroškov dva ali več različnih ključev. a) Zbirna pribitna kalkulacija Nanaša se na: - proizvodna plačila, - proizvodni material, - vsoto plačil in materiala. Pri tej kalkulaciji bo celotno podjetje upoštevano kot eno stroškovno mesto, splošni stroški pa se nanašajo na določeno prijemno bazo

24 b) Diferenčna pribitna kalkulacija Diferenčna kalkulacija deli splošne stroške ustrezno z njihovimi vplivnimi veličinami v različne vrste splošnih stroškov: - materialni splošni stroški, - proizvodni splošni stroški, - stroški oskrbovanja, - prodajni splošni stroški. Kot dobljena veličina za kasnejši preračun stroškovnega nosilca bo na splošno uporabljen: - izdelovalni material, - izdelovalna plačila, - proizvodni stroški. Razlikujemo: - materialne stroške kot vsoto stroškov izdelovalnega materiala in splošnih materialnih stroškov, - izdatki pri izdelavi kot vsota plačil za izdelavo in izdelovalnih splošnih stroškov, - proizvodni stroški kot vsota stroškov materiala, izdelovalnih stroškov in posebnih stroškov izdelave (posebni stroški izdelave so vsi tisti stroški, ki jih povzroči samo stroškovni nosilec), - lastni stroški kot vsota proizvodnih stroškov, razvoja, konstrukcijskih stroškov, oskrbovanja, prodaje in posebnih stroškov izdelave. Lastni stroški postavljajo podlago za prodajne stroške. Razlika med lastnimi in prodajnimi stroški je DOBIČEK

25 Kalkulacija z enakovrednimi števili To metodo je moč uporabljati v tistih podjetjih, ki sicer proizvajajo več vrst proizvodov, vendar je zanje značilno to, da obstajajo med višinami stroškov, ki jih povzroča proizvodnja posamezne enote različnih vrst proizvodov, neka konstantna razmerja. Takih proizvodenj je v praksi kar nekaj. Včasih nam omogoča uporabo te metode tudi obstoječe stalno razmerje med prodajnimi cenami različnih proizvodov. Pri tej metodi pridemo do ugotovitve lastnih cen proizvodov tako, da najprej izoblikujemo na podlagi stalnih razmerij med stroški ( ali prodajnimi cenami) enakovredna števila. Če potem množimo proizvedene količine raznih vrst proizvodov z njim ustreznimi ekvivalentnimi števili, jih s tem v bistvu prevedemo na pogojne enote, ki so med seboj primerljive - enakovredne, zato po tudi seštevljive. Tako lahko ugotovimo, koliko je podjetje v nekem obdobju proizvedlo pogojnih enot proizvodov in koliko je imelo vseh stroškov. Ti dve informaciji nam omogočata izračunati stroškovno ceno pogojne enote. Ko poznamo lastno ceno pogojne enote, iz nje izračunamo lastno ceno posamezne enote proizvoda. Kalkulacija vezanih proizvodov Ta metoda kalkuliranja je primerna za tista podjetja, ki pridobivajo iz enotnega proizvodnega procesa določen glavni proizvod in enega ali več stranskih proizvodov. V takem primeru je proizvodni proces organiziran zato, da dobimo glavni proizvod. Vendar tega ne moremo proizvesti, na da bi hkrati proizvedli tudi enega ali več stranskih proizvodov. Pri kalkulaciji za vezane proizvode ugotovimo lastno ceno tako, da najprej zmanjšamo celotne nastale stroške v podjetju za znesek, ki je enak prodajni vrednosti stranskih proizvodov. Izkupički od stranskih proizvodov nam pokrijejo del nastalih stroškov v podjetju. Tisti del nastalih stroškov, ki s tem še ni pokrit, morajo nositi glavni proizvodi. Zato ugotovimo lastno ceno glavnega proizvoda tako, da preostale stroške porazdelimo na proizvedene količine glavnega proizvoda. Če proizvajamo več glavnih proizvodov, moramo ugotavljati njihove lastne cene potem, ko enkrat poznamo preostale stroške, ki jih morajo nositi glavni proizvodi, s pomočjo še neke druge od poznanih metod kalkuliranja

26 Kalkulacija po spremenljivih stroških Ta metoda kalkuliranja se je zadnja uveljavila v teoriji in praksi. Temelji na razdelitvi stroškov na spremenljive in stalne. Stalni stroški v nekem podjetju nastanejo ne glede na to, koliko enot posameznih vrst proizvodov proizvedemo, zato jih tudi ne porazdeljujemo na posamezne vrste proizvodov. Po posameznih vrstah proizvodov razporejamo le spremenljive stroške, ki so odvisni od obsega proizvodnje. Zaradi tega stališča pri kalkulacijah po spremenljivih stroških sploh ne ugotavljamo lastnih cen proizvodov, ampak ugotavljamo primerne prodajne cene proizvodov podjetja. Kalkulirati po metodi po spremenljivih stroških pomeni, da najprej porazdelimo po posameznih vrstah proizvodov spremenljive stroške. Nato seštejemo celotne stalne stroške in želeni znesek dobička, s čimer dobimo znesek prispevka za kritje. Če ga primerjamo s celotnimi spremenljivimi stroški, dobimo v odstotkih izraženo stopnjo prispevka za kritje. Če seštejemo spremenljive stroške na enoto proizvoda in ustrezni prispevek za kritje, dobimo prodajno ceno

27 3 PREDSTAVITEV PROGRAMA PLAZET 8.0 Za oblikovanje časovnega načrta moramo izbrati potrebne podatke iz časovnega zapisa in jih sestaviti za preizkus. S pomočjo regresivne analize dobimo iz tega preizkusa formulo, ki jo shranimo skupaj z ustreznim standardnim besedilom. V prihodnosti je ta formula vedno znova na razpolago za kalkulacijske namene. S programom Plazet je možno, da podatke, ki so potrebni za oblikovanje časovnega načrta izberemo iz razpoložljivih časovnih zapisov in shranimo v ločeno osnovno datoteko. S pomočjo ustaljenih iskalnih logaritmov, lahko namensko poiščemo določene dejavnosti in jih sestavimo v preizkusu. S pomočjo regresivne analize pridobimo iz tega preizkusa formulo, ki jo shranimo skupaj s primernim standardnim tekstom. Pri uporabi Plazet-a se kažejo naslednje prednosti: 1. Prednosti ločenega shranjevanja podatkov v osnovnih datotekah: - hiter dostop do načrtovanih podatkov, - opuščene časovne zapise ni potrebno shranjevati na trdi disk. S tem se razbremeni trdi disk glede na količine podatkov, - ustaljeno uporabljanje planskih podatkov s tem, da shranjujemo bistvene podatke v različne baze datotek, ki so urejene po področjih, - povišanje fleksibilnosti planiranja z skupnim delovanjem načrtovanih podatkov iz različnih baz datotek. 2. Uporaba pri izdelavi formule časovnega načrta: - ugodno možnostjo vnašanja in brisanja podatkov, - dokumentacijo podatkovnega materiala, - optimirani izračuni pri večkratni nelinearni regresiji, - statističnim pregledom planiranih podatkov, - grafično predstavitev rezultatov, - obsežnimi tiskovnimi izpisi, - s shranjevanjem ugotovljenih formul časovnega načrta v datoteko je omogočena kalkulacija kompleksnejših procesov. Istočasno je to tudi osnova za nadaljnjo uporabo podatkov v sistemu Apos za generiranje delovnih planov, - s formulami in tabelami odpadejo časovno in stroškovno intenzivni časovni zapisi, - s kalkulacijo sledi preprosto in hitro ugotavljanje normiranega časa

28 Slika 3.1: Potek regresivne analize V tem delu programa so kot pripomočki za odkrivanje optimalne oz. sub-optimalne regresivne analize za kontrolo in za boljšo presojo izračunane regresije na razpolago naslednji pripomočki: - dodajanje korelacijske matrike, - izbiranje poljubnih kombinacij transformacije, - grafični izpis nastavljenih funkcij, - popolno optimiranje pri ugotavljanju optimalne funkcije, - delno optimiranje z izbiranjem želenih kombinacij transformacije

29 3.1 Statistična obdelava S pomočjo grafičnih izpisov in statističnih testnih postopkov ovrednotimo kakovost najdenih regresivnih funkcij. Na razpolago so naslednje funkcije: - grafična predstavitev frekvence pojavljanja izhodiščnih podatkov, - test verjetnosti po Swed-u in Eisenhat-u, - test normalne porazdelitve po Kolmogoroff-Smirnov-u, - test odstopajočih vrednosti po David-u, Hartley-u in Pearson-u, - test redukcije intenzivnosti vplivov, - grafična predstavitev znanega področja in primerjava med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi z odstopanjem, znanim področjem in ipsilonom. 3.2 Uporaba formule Formulo kot rezultat regresivne analize uporabljamo ločeno od preizkusa. Pri tem je formula dodeljena za ustrezno dejavnost. Tako je mogoče izračunati z dodajanjem različnih dejavnosti celoten delovni proces. 3.3 Kalkulacija poteka delovnih procesov Kalkulacija celotne delovne operacije je omogočena s povezavo delov procesa. Odseke delovnega procesa lahko pri tem poljubno sestavimo in izračunamo pripadajoči čas s pomočjo kalkulacijske sheme na zaslonu, z vnosom primernega števila vplivov. Ko enkrat izdelamo kalkulacijsko shemo jo lahko shranimo in jo imamo potem na razpolago pri naslednjih podobno zastavljenih nalogah. Z računalniško podprtim oblikovanjem časovnega načrta se lahko stroški za izračun delovnega ali procesnega časa znatno zmanjšajo. Dodatna prednost se kaže v zvišanju točnosti podatkov za načrtovanje in uravnavanje. Po oblikovanju obsežnega kataloga o načrtovanju časa lahko uporabljamo podatke za izdelavo delovnih načrtov. To vodi k avtomatični generalizaciji delovnih načrtov na osnovi izdelovalnih formul časovnega načrta

30 3.4 Regresijska analiza teoretično V okviru preteklih raziskav je največkrat obravnavana enodimenzionalna porazdelitev. Za opis značilnosti povezanosti pa ne zadoščajo vedno zgolj raziskave. Tako se za ugotavljanje odvisnosti med večjimi značilnimi izrazi poslužujemo regresivnih pravil. Po številu vplivnih veličin in glede na vrsto funkcije poznamo naslednje primere: Preglednica 3.1: Primeri regresivnih pravil Vrsta funkcije Ena vplivna veličina Več vplivnih veličin linearna Enostavna linearna regresija Večkratna linearna regresija nelinearna Enostavna nelinearna regresija Večkratna nelinearna regresija Pri tem so enostavna in večkratna linearna ter enostavna nelinearna regresija samo podvrsta večkratni nelinearni regresiji. Le-ta je «instrument«za raziskave funkcijske povezanosti med kvantitativno končno velikostjo y in množico vplivnih velikosti x i (i = l,,n). Za razliko od linearne regresije je nelinearna taka, da je izmerjena vrednost vplivne velikosti s pomočjo matematične funkcije transformirana in s tem linearizirana. Po transformaciji se izmerjena vrednost linearne regresije povozi (prepiše). V nadaljevanju bom predstavil primer linearne regresije z eno vplivno veličino.. Linearna regresija z eno vplivno veličino Ravnanje s pravili regresije je predstavljeno v nadaljevanju s pomočjo enostavnega primera: Preglednica 3.2: Vrednosti veličin x in y i x i y i Število vrednostih točk i znaša 5 (n = 5)

31 S pomočjo linearne premice lahko položimo ravnilo skozi vrednostne točke (jih povežemo) in sicer tako, da imajo označeni kvadrati (kvadrati odstopanja) minimalno površino. To imenujemo tudi Gauβsch-ov princip najmanjših kvadratov odstopanja. Slika 3.2: Optimalna razporeditev izravnalne ravnine Slika 3.3: Ne optimalna razporeditev izravnalne ravnine

32 Korelacija in določanje izmerjenih vrednosti S pomočjo enostavne linearne regresivne analize se določi ravnina, kot jo določa postopek najmanjših kvadratov odstopanja. Za dobro prilagajanje ravnine na vrednostne točke potrebujemo vrednost, ki pove kako dobro se prilagaja iskana funkcija na merjene točke. Zato v praksi uporabljamo korelacijo in določanje izmerjenih vrednosti. S pomočjo primera bom pokazal princip korelacije, v ta namen vnesemo merjene vrednosti y i in vrednosti vplivne veličine x i. Slika 3.4: Primer določanja korelacije Za tvorjenje srednje vrednosti ima pri risanju točk velik pomen iskanje podpornih točk, zato da so le-te v ravnotežju. V ta namen poiščemo srednjo vrednost x; x = xi = = 2 (3.1) in srednjo vrednost y; 1 5 y = yi = = 1,8 5 (3.2)

33 Slika 3.5: Graf srednjih vrednosti x in y Ko vstavimo srednjo vrednost x v formulo, dobimo: y = = 1,8 (3.3) Naša regresivna ravnina gre točno skozi utežno točko. V naslednjem koraku tvorimo pravokotnike (slika 3.6) iz merilnih točk in utežne točke, ki tvorijo nasprotno ležeče kote. Slika 3.6: Površina ploskev skozi merilne in utežne točke

34 Za narisane ploskve velja: Ploščina 1: A = ( y y) ( x x) = ( 3 1,8 ) ( 0 2) = 1,2 ( 2) = 2, Ploščina 2: A = ( y y) ( x x) = ( 2 1,8 ) ( 1 2) = 0,2 ( 1) = 0, Ploščina 3: A = ( y y) ( x x) = ( 1 1,8 ) ( 2 2) = 0, = Ploščina 4: A = ( y y) ( x x) = ( 1 1,8 ) ( 3 2) = 0,8 1 = 0, Ploščina 5: A = ( y y) ( x x) = ( 2 1,8 ) ( 4 2) = 0,2 2 0, = (3.4) (3.5) (3.6) (3.7) (3.8) Pri tem lahko za različne možnosti predpostavimo: 1. primer: y i y in x x A 0 i i 2. primer: y i y in x x A 0 i i 3. primer: y i y in x x A 0 i i 4. primer: y i y in x x A 0 i i (3.9) (3.10) (3.11) (3.12) Narisane ploskve (pravokotniki) imajo lahko pozitivno in negativno vrednost - odvisno od merilne točke. Torej lahko imamo štiri različna področja, pri čemer lahko pravokotniki zavzamejo pozitivno in negativno vrednost. Štiri območja, ki mejijo z vertikalno in horizontalno ravnino, prečkajo točki x in y. Če je večji del ploskev pozitiven, se nahajajo ploskve v spodnjem levem in zgornjem desnem kotu. Iz tega sledi: Vsota ploskev > 0.dobimo pozitivno strmino Vsota ploskev < 0.dobimo negativno strmino To prikazuje tudi naslednji graf ( slika 3.7 )

35 Slika 3.7: Linija regresijske strmine Dobimo vsoto ploskev točno 3. Zarišemo vsoto ploskev, za ta primer maximalno vsoto ploskev, potem to vrednost normiramo med 1 in +1. Dobimo tako imenovano korelacijsko število, ki leži med 1 in +1. V tem primeru znaša: r = - 0,56695 Našli smo meritev za disperzijo (odstopanje), katera je kot normirana vsota pravokotnikov odstopanj, definirana na utežnih in merilnih točkah. To meritev imenujemo korelacija in njena vrednost znaša med 1 in +1. Korelacijo uporabljamo za ocenjevanje odvisnosti med dvema merilnima veličinama, v našem primeru med vrednostjo x in y. Korelacija bo izračunana, s tem da je pomnoženo odstopanje x vrednosti od srednje vrednosti z ustreznim odstopanjem y - vrednosti. Maksimalna vrednost korelacije je 1, v tem primeru je strmina pozitivna (a 2 > 0). Minimalna vrednost korelacije je 1, v tem primeru je strmina negativna (a 2 < 0). Za vse ostale vrednosti je korelacija: -1 < r <

36 Čim bližje leži vrednost korelacije 0, tem manjša je povezanost med merilnimi vrstami. Naslednji primeri kažejo korelacijo merilnih točk (slika 3.8). Slika 3.8: Grafi korelacije merilnih točk Določitvena mera B je mera za dobro prilagajanje regresivne funkcije na merilne vrednosti: B = r 2 (3.13) B [%] - določitvena mera r [ ] - korelacijsko število Kako izračunamo določitveno mero? Imamo y vrednosti: 3, 2, 1, 1, 2. 1 = yi n Izračunamo srednjo vrednost: y ( ) = = 1, Nato še standardno variacijo: s ( ) 0, 7 = y n 1 y i = (3.14) (3.15) Variacija je dobra mera za odstopanje merilnih vrednosti. Pri regresivnem izračunu dobimo za vsako y - vrednost kvadrat odstopanja tako, da je za regresivno ravnino kvadrat odstopanja minimalen. Upoštevati moramo tudi odstopanje med merjeno in s pomočjo regresivne funkcije izračunano vrednostjo ter jo vstavimo v enostavni račun za srednjo vrednost

37 Preglednica 3.3: Korelacijski odnos na veličino y i y i y y yi ( ) 2 y i y f (x1) y i - f (x1) (y i - f (x1) ) ,8 1,2 1,44 2,4 0,6 0, ,8 0,2 0,04 2,1-0,1 0, ,8-0,8 0,64 1,8-0,8 0, ,8-0,8 0,64 1,5-0,5 0, ,8 0,2 0,04 1,2 0,8 0,64 Σ 9 9 0,0 2,80 9 0,0 1,9 Ugotovimo, da vsota kvadratnega odstopanja pri tvorjenju srednje vrednosti znaša 2,8, vsota pri regresivnem izračuna pa 1,9. To pomeni, da se kvadrat odstopanja zmanjša pri regresivnem izračunu. Tvorimo variacijo odstopanja s srednjo vrednostjo: 2 1 s ( x) = 2,8 = 0, 7 4 (3.16) Tvorimo variacijo odstopanja z regresivno analizo: 2 1 s( regresije) = 1,9 = 0,475 4 (3.17) Torej lahko z regresivnim izračunom odstopanje variacij izboljšamo. 0,7 0,475 = 0,225 (3.18) To izboljšano variacijo vstavimo v prvotno variacijo računano s pomočjo srednje vrednosti: 0,225 0,7 = 0, 3214 = B (3.19) Določitvena mera B = 0,3214 oziroma B = 32,14%

38 4 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANIH IZDELKOV Pri razvoju izdelka in kasneje snovanju orodja vplivajo neposredno na ceno ter rok izvedbe različni parametri in dejavniki, ki so medsebojno odvisni in povezani. Zato bom v nadaljevanju predstavil tehnične podatke za obravnavane izdelke, izmed njih izluščil najvplivnejše in jih uporabil za izvedbo regresijske analize. Vsi polizdelki, ki so obravnavani sodijo v skupino pisal oziroma pisarniškega materiala. Različne zahteve, ki pogojujejo npr. življensko dobo proizvoda, ciljno skupino uporabnikov, tržišče,..., nas omejujejo in delegirajo ustrezno izbiro materiala in s tem tudi primerno zasnovo orodja. Pri zniževanju stroškov iz naslova izdelave orodja je zelo pomembno, da si omogočimo sorodne in geometrijsko podobne polizdelke proizvajati v enem osnovnem orodju, kjer z izvedbo premontaže orodja vgradimo obliko, ki jo želimo proizvajati. Seveda je takšna izvedba mogoča le v tistih primerih, kjer so planirane letne količine bistveno manjše od kapacitet orodja, ki je namenjeno za proizvodnjo nekega produkta. Najbolj pogosto uporabljeni materiali pri proizvodnji pisal in pisarniškega materiala v podjetju Vivapen d.o.o. so: PP, PE, ( HDPE, LDPE ), ABS, TPE, PC, PMMA in POM. Vsi materiali imajo svoje tehnične in mehanske lastnosti, ki jih je potrebno poznati in upoštevati že med procesom izdelave orodja ter kasneje procesom plastifikacije

39 4.1 Dovajalnik črnila za nalivno pero V04 IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 246 x 246 x 250 Slika 4.1: Dovajalnik črnila NP V04 IZVEDBA ORODJA: normalno odpiranje zahtevna izvedba ŠTEVILO GNEZD: 4 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, dolivek s simetrično razporeditvijo 0,6 g/kos 2,28 g tehnični ABS

40 4.2 Dovajalnik črnila za roler VR04 IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 480 x 246 x 250 Slika 4.2: Dovajalnik črnila roler VR04 IZVEDBA ORODJA: DODATNI POGONI: normalno odpiranje zahtevna izvedba hidravlični cilinder za gibanje jeder ŠTEVILO GNEZD: 4 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, dolivek s simetrično razporeditvijo 0,57 g/kos 2,23 g tehnični ABS

41 4.3 Pokrov nalivnega peresa IQ IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 246 x 340 Slika 4.3: Pokrov NP IQ IZVEDBA ORODJA: čeljustno ŠTEVILO GNEZD: 4 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, tunelski dolivek 1,9 g/kos 5,62 g ABS

42 4.4 Ohišje kombiniranega črnilnega vložka IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 246 x 290 Slika 4.4: Ohišje ČV kombi IZVEDBA ORODJA: snemalno odtrgalna ŠTEVILO GNEZD: 32 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, dolivek z dvovrstno zvezdasto razporeditvijo 0,95 g/kos 9,8 g PE transparent

43 4.5 Rebrasti pokrov IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 246 x 270 Slika 4.5: Rebrasti pokrov IZVEDBA ORODJA: snemalno odtrgalna ŠTEVILO GNEZD: 32 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: topla šoba, dolivek z dvovrstno zvezdasto razporeditvijo 0,82 g/kos 13,18 g MATERIAL IZDELKA: PE ( 50 % HDPE + 50 % LDPE )

44 4.6 Ustnik za nalivno pero SPACE IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 296 x 400 Slika 4.6: Ustnik NP SPACE IZVEDBA ORODJA: čeljustno ŠTEVILO GNEZD: 8 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, filmski dolivek 1,47 g/kos 11,78 g ABS

45 4.7 Odprto držalo za nalivno pero SPACE IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 296 x 420 Slika 4.7: Odprto držalo NP SPACE IZVEDBA ORODJA: odvijalno ŠTEVILO GNEZD: 8 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, tunelski dolivek 2,94 g/kos 2,28 g ABS

46 4.8 Telo brisalca 3.7 IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 246 x 246 x 340 Slika 4.8: Telo brisalca 3.7 IZVEDBA ORODJA: snemalno odtrgalna ŠTEVILO GNEZD: 12 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, filmski dolivek 3,11 g/kos 9,14 g PP

47 4.9 Pokrov za nalivno pero SPACE IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 296 x 420 Slika 4.9: Pokrov NP SPACE IZVEDBA ORODJA: snemalno - odtrgalno ŠTEVILO GNEZD: 8 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, tunelski dolivek z vrstnim razporedom 2,65 g/kos 13,69 g PC

48 4.10 Tesnilo za nalivno pero IQ IDENT ORODJA: DIMENZIJE ORODJA: 196 x 196 x 340 Slika 4.10: Tesnilo NP IQ IZVEDBA ORODJA: čeljustno ŠTEVILO GNEZD: 4 DOLIVNI SISTEM: TEŽA IZDELKA: TEŽA DOLIVKA: MATERIAL IZDELKA: topla šoba, tunelski dolivek 0,352 g/kos 2,09 g PE transparent

49 5 IZDELAVA STANDARDA Pri izdelavi standarda za hitro izvedbo kalkulacije cene in časa izdelave orodja bom uporabil v preteklosti pridobljeno teoretično znanje ter izkušnje s področja snovanja in konstruiranja orodij za brizganje plastike. Najbolj vplivne parametre bom s pomočjo programske opreme PLAZET 8.0 obdelal po načelu regresijske odvisnosti, le-ta pa se bo izrazila v obliki empirične formule, ki bo orodje za hitro izvedbo kalkulacije cene orodja ter časa njegove izdelave. 5.1 Izdelava standarda cena orodja Preglednica 5.1: Matrika za izvedbo regresijske analize cene orodja ORODJE Dovajalnik V Dovajalnik VR Pokrov IQ Ohišje ČV kombi Rebrasti pokrov Ustnik SPACE Odprto držalo SPACE Telo brisalca 3, Pokrov SPACE Tesnilo IQ CENA f(x i ) [1000 ] X 1 X 2 X 3 X 4 X 5 42 E 4 a ABS 1 44 E 4 a ABS 2 24,5 A 4 b ABS 1 32,5 D 32 b PE 1 31 D 32 b PE 1 33 A 8 a ABS 1 33,5 B 8 a ABS 2 27,5 D 12 b PP 1 28 C 8 b PC 1 22 A 4 c PE

50 Pri čemer je: X 1 vrsta izvedbe orodja: - A čeljustno orodje, - B odvijalno orodje, - C snemalno odtrgalno orodje, - D etažno orodje, - E normalno deljeno, a zahtevno orodje. X 2 število gnezd: - 4, - 8, - 12, X 3 zahtevano tolerančno območje izdelka: - a zelo zahteven izdelek, - b zahteven izdelek, - c manj zahteven izdelek. X 4 material izdelka: - ABS akrilonitril-butadien-styrol, - PE polietilen, - PP polipropilen, - PC polikarbonat. X 5 dodaten pogon: - 1 brez, - 2 hidravlični cilinder, elektromotor, pnevmatski pogon,

51 Po vnosu podatkov iz preglednice 5.1 v program Plazet 8.0 in izvedbi regresijske analize nam programska oprema ponudi različne možnosti natančnosti, ki so praviloma odvisne od potence matematičnega zapisa. Slika 5.1: Izračunane verjetnostne možnosti enačbe za ceno orodja Izberem označene natančnosti zapisov za vsakega od parametrov in nadalje programsko izvedem korelacijsko analizo. Slika 5.2: Korelacijska matrika za ceno orodja Iz matrike je razvidno, da imata največji vpliv na ceno izdelave orodja parametra X 1 =0,8184 (vrsta izvedbe orodja) in X 3 =0,8182 (zahtevano tolerančno območje izdelka)

52 Slika 5.3: Primeri grafov funkcije za ceno orodja

53 Izbrane vrednosti za natančnosti X i pa so zapisane z naslednjim matematičnim zapisom: Slika 5.4: Matematična funkcija iz programa Plazet Če enačbo uredimo in zaokrožimo konstante, dobimo naslednjo matematično funkcijo: 19,79 0,02 43,5 11,45 4,4 2,32 (5.1) X 1 vrsta izvedbe orodja X 2 število gnezd X 3 zahtevano tolerančno območje izdelka X 4 material izdelka X 5 dodaten pogon To je enačba, ki nam omogoča hitro ovrednotenje cene orodja za določen izdelek iz družine pisal v podjetju Vivapen d.o.o

54 5.2 Izdelava standarda čas izdelave orodja Preglednica 5.2: Matrika za izvedbo regresijske analize časa izdelave orodja ORODJE Dovajalnik V Dovajalnik VR Pokrov IQ Ohišje ČV kombi Rebrasti pokrov Ustnik SPACE Odprto držalo SPACE Telo brisalca 3, Pokrov SPACE Tesnilo IQ čas f(x i ) [delovni dan] X 1 X 2 X 3 X 4 80 E 4 a 1 83 E 4 a 2 45 A 4 b 1 69 D 32 b 1 65 D 32 b 1 72 A 8 a 1 73 B 8 a 2 55 D 12 b 1 56 C 8 b 1 40 A 4 c 1 Delovni dan pomeni, da v eno izmenskem delu pri izdelavi orodja sodelujeta v povprečju 2 orodjarja, kar je v našem podjetju najpogostejša praksa

55 Pri čemer je: X 1 vrsta izvedbe orodja: - A čeljustno orodje, - B odvijalno orodje, - C snemalno odtrgalno orodje, - D etažno orodje, - E normalno deljeno, a zahtevno orodje. X 2 število gnezd: - 4, - 8, - 12, X 3 zahtevano tolerančno območje izdelka: - a zelo zahteven izdelek, - b zahteven izdelek, - c manj zahteven izdelek. X 4 dodaten pogon: - 1 brez, - 2 hidravlični cilinder, elektromotor, pnevmatski pogon,

56 Po vnosu podatkov iz preglednice 5.2 v program Plazet 8.0 in izvedbi regresijske analize nam programska oprema ponudi različne možnosti natančnosti, ki so praviloma odvisne od potence matematičnega zapisa. Slika 5.5: Izračunane verjetnostne možnosti enačbe za čas izdelave orodja Izberem označene natančnosti zapisov za vsakega od parametrov in nadalje programsko izvedem korelacijsko analizo. Slika 5.6: Korelacijska matrika za čas izdelave orodja Iz matrike je razvidno, da imata največjo vplivnost na čas izdelave orodja parametra X 3 =0,8239 (zahtevano tolerančno območje izdelka) in X 1 =0,6498 (vrsta izvedbe orodja)

57 Slika 5.7: Primeri grafov funkcije za čas izvedbe orodja

58 Izbrane vrednosti za natančnosti X i pa so zapisane z naslednjim matematičnim zapisom: Slika 5.8: Matematična funkcija iz programa Plazet Če enačbo uredimo in zaokrožimo konstante, dobimo naslednjo matematično funkcijo: 38,37 0,09 0, ,03 1,39 (5.2) To je enačba, ki nam omogoča hitro ovrednotenje časa izdelave orodja za določen izdelek iz družine pisal v podjetju Vivapen d.o.o

59 6 PRIMER UPORABE STANDARDA V PRAKSI Za primerjavo med dobljenim empiričnim računom za izvedbo kalkulacije orodja in dejanskimi stroški ob izdelavi novega orodja bom analiziral pokrov za nalivno pero Staedtler. Pokrov ima začetni in končni presek okrogel, na sredini pa prehaja v trikotno obliko, ki na pokrovu služi kot roll-stop. Na pokrovu je tudi logotip naročnika, s katerim je še dodatno zaščitena oblika proizvoda. Slika 6.1: Pokrov NP Staedtler Za proizvodnjo tega pokrova glede na planirane letne količine in uvrstitev v srednjo zahtevnost izberem naslednja izhodišča: DIMENZIJE ORODJA: 296 x 246 x 340 IZVEDBA ORODJA: čeljustno ŠTEVILO GNEZD: 4 DOLIVNI SISTEM: topla šoba, tunelski dolivek MATERIAL IZDELKA: ABS ( skrček 0,5 % )

60 6.1 Izvedba podrobne kalkulacije orodja za pokrov Staedtler Odzivni čas, ki preteče od ideje o neki novi obliki do potrditve oblike in na koncu izdelave orodja za možnost produkcije izdelka je izredno pomemben. V večini primerov je pridobitev posla odvisna prav od slednjega, pri čemer je odgovarjajoča kakovost samoumevna. V ta namen se pri izdelavi orodij v veliki meri poslužujemo normalij. Ta kalkulacija bo izhajala iz cen Hascovih normalij, pri čemer velja poudariti, da so danes cene, zaradi velike konkurence na tržišču ( Hasco, Kern, Pedrotti, Meusburger, Halder Norm & Technick, Strack, ) primerljive in podobne, kar pa ne bi mogel trditi pred 10 leti in več. Zato menim, da je izbira ponudnika normalij na končno ceno pri izračunu kalkulacije orodja praktično zanemarljiva. Slika 6.2: Kalupni jarem orodja z parom drsnih čeljusti in vodili na IS