UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKA NALOGA. Mateja Pučko

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKA NALOGA. Mateja Pučko"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKA NALOGA Mateja Pučko Maribor, 2009

2 UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKA NALOGA SODOBNI POUK SLOVENŠČINE OB UPORABI INTERAKTIVNE TABLE Mentor: izr. prof. dr. Joţe Lipnik Somentorica: asist. dr. Simona Pulko Mateja Pučko Maribor, 2009

3 I Z J A V A Podpisana Mateja Pučko, rojena , študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s knjiţevnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Sodobni pouk slovenščine ob uporabi interaktivne table pri mentorju izr. prof. dr. Joţetu Lipniku in somentorici asis. dr. Simoni Pulko avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Mateja Pučko Maribor,

4 ZAHVALA Za pomoč in strokovne nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Joţetu Lipniku in somentorici asis. dr. Simoni Pulko. Zahvaljujem se vseh osnovnim in srednjim šolam ter njihovim ravnateljem, ki so sodelovali v anketi. Posebej bi še se rada zahvalila ravnatelju Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, g. Zvonku Kustecu, za vse nasvete, ideje in pomoč pri nastajanju tega diplomskega dela. Posebna zahvala gre druţini, ki mi je skozi vso študijsko pot stala ob strani in mi nudila vso potrebno vzpodbudo in pomoč.

5 POVZETEK Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraţevalna tehnologija, ki je odraţala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje stoletje je na področje vzgoje in izobraţevanja prineslo vrsto tehničnih pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika in interaktivne table. Vzporedno s pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je začelo tudi raziskovanje njihovih učinkov. Pri sodobnem poučevanju je uvajanje novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk. Inovacije predstavljajo izziv dosedanjemu sistemu izobraţevanja in vzgoje in so poleg učiteljeve in učenčeve ustvarjalnosti najpomembnejši dejavniki razvoja in prihodnosti pouka. Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj poleg govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Pouk, izveden z več mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori in opisuje stvari. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev. Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več. To je nova tehnologija, ki zdruţuje interaktivno tablo, računalnik in projektor. Uporaba interaktivne table daje motivacijski zagon tako učiteljem kot učencem, pri pouku ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje. Zavedati pa se moramo, da doseganje vzgojno-izobraţevalnih ciljev ni bilo nikoli v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov. Še tako kvalitetno učno sredstvo pa ne bo doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne povezuje v izbrane učne metode. Ključne besede: interaktivna tabla, učna sredstva, učni pripomočki, sodobno poučevanje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, pouk slovenščine.

6 ABSTRACT Teachers always use learning resources and teaching aids at their work. In different historical periods, different educational technology was used, which reflected the different level of science and technology development. The last century brought a lot of new technical aids in educational sphere. The film, radio, computer and interactive whiteboard. Parallel to introductions of this learning resources and teaching aids, the research of their effects started. In modern education the introduction of new technology in classroom is necessary for quality lessons. The inovations represent challenge for existing educational system and are one of the most important development imperatives for educational development next to the teacher and students creativity. It is established, that students focus and amounth of informations increases, if the teacher uses pictures, sounds and animations and not only plain talk. The lesson which includes more media has more quality than lesson in which teacher talks and describes things only with words. With the use of teaching aids, students are more motivated and prepared to learn and that is how we get increased activity in reaching our goals. Interactive whiteboard is a tool which allows us writting with light pen, browsing the internet, accessing different files, using different audio, video and electronical materials and many more. This is the new technology that includes interactive whiteboard, computer and projector. A lot of new uses of this technology, contents and different tools allow us efficient and creative supplementiation to the classical way ot teaching. The use of interactive whiteboards gives pedagogical practise a new meaning and momentum for teachers and students. This is not about teaching any more, now it is about group learning. We always have to realize, that reaching of educational goals was never dependent on technical meanings in first place. It was dependent on quality didactical methodical lessons preparations and procedures. Even high quality educational resource won't reach its goal, if the teacher who is using it, doesn't link it together in his teaching method. Key words: interactive whiteboard, teaching aids, educational resources, modern teaching, information communicational technology, Slovene lessons

7 KAZALO VSEBINE UVOD... 1 I TEORETIČNI DEL SPLOŠNO O SODOBNIH UČNIH SREDSTVIH OPREDELITEV POJMOV: UČILA, UČNA SREDSTVA, UČNI PRIPOMOČKI, IZOBRAŢEVALNA TEHNOLOGIJA PREGLED RAZVOJA UČNIH SREDSTEV KRITERIJI ZA KLASIFIKACIJO DEJAVNIKI IZBIRE UČNIH SREDSTEV TEHNIČNO-DIDAKTIČNE ZNAČILNOSTI UČNIH SREDSTEV VIZUALNA UČNA SREDSTVA ŠOLSKA TABLA FOTOGRAFIJE, RISBE, SKICE GRAFOSKOP, DIAPROJEKTOR, EPISKOP UČBENIK AVDITIVNA UČNA SREDSTVA RADIO, KASETOFON, MAGNETOFON, CD-PLAYER AVDIOVIZUALNA UČNA SREDSTVA TELEVIZIJA, VIDEOREKORDER, DVD PREDVAJALNIK RAČUNALNIK INTERNET IZOBRAŢEVANJE V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŢBI MULTIMEDIJA INTERAKTIVNA TABLA TEHNIČNE LASTNOSTI DIDAKTIČNA UPORABNOST NAMEN IN VPLIV UČINKOVITOST IN UPORABNOST FLEKSIBILNOST IN RAZNOVRSTNOST... 35

8 3.3 MULTIMEDIJSKI PRISTOP DODATKI K INTERAKTIVNI TABLI SLABOSTI SODOBNI POUK SLOVENŠČINE II EMPIRIČNI DEL UVOD UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI SLOVENŠČINI ORODJA UPORABA RAZLIČNIH PROGRAMOV RAZISKAVA NAMEN RAZISKAVE ZBIRANJE PODATKOV RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ZASTAVLJENE HIPOTEZE METODOLOGIJA OBDELAVA PODATKOV INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETIRANJA DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ SKLEP VIRI IN LITERATURA PRILOGE... 92

9 KAZALO SLIK Slika 1: Človeški razvoj... 9 Slika 2: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraţevanju Slika 3: Model uporabe računalnika v izobraţevanju Slika 4: Primer delitve multimedijske izobraţevalne programske opreme Slika 5: Usvajanje znanja Slika 6: Interaktivna tabla Slika 7: Interaktivni tabli Slika 8: Interaktivni razred Slika 9: Tablica Slika 10: Glasovalni sistemi Slika 11: Poučevanje nekoč in danes Slika 12: Odpri interaktivni način Slika 13: Opravilna vrstica Slika 14: Odpri novo stran Slika 15: Shrani spremembe Slika 16: Predloge Slika 17: Dodajanje slik Slika 18: Zaţeni brskalnik Slika 19: Pomoč Slika 20: Pero Slika 21: Marker Slika 22: Radirka Slika 23: Linija Slika 24: Stran z mreţo Slika 25: Stran s koledarjem Slika 26: Virtualna tipkovnica Slika 27: Ţaromet Slika 28: Tipkano besedilo Slika 29: Prostoročni tekst Slika 30: Oblike Slika 31: Matematična orodja Slika 32: Predloge iz galerije... 54

10 Slika 33: Vaje iz angleške slovnice Slika 34: Pridevniki in prislovi v angleščini Slika 35: Angleška knjiţevnost Slika 36: Velika in mala začetnica Slika 37: Slovarji in priročniki Slika 38: Protestantizem na Slovenskem Slika 39: Goethe Slika 40: Prešeren... 59

11 UVOD Pri pouku učitelji izbirajo, usmerjajo in organizirajo izkušnje učencev z namenom, da bi spodbudili take procese učenja, ki bi bili čim bolj usklajeni z zastavljenimi cilji. Na proces učenja pa vplivajo različni dejavniki, ki jih delimo na notranje in zunanje. Dejavniki uspešnega učenja: V učencu: 1. Fiziološki (telesno stanje) 2. Psihološki: sposobnosti predznanje učne navade motivacija, interesi osebna prilagojenost V zunanji situaciji: 1. Fizikalni (učno okolje) 2. Socialni: druţina šola, pouk, učitelj vrstniki druţbenoekonomski sistem mnoţična komunikacijska sredstva Ti dejavniki se med seboj prepletajo in prehajajo. Za učno uspešnost je poleg objektivnega okolja zelo pomembno tudi efektivno okolje, to je tisto, ki na učenca v resnici učinkuje. Učenec ni le pasiven produkt okoliščin, ampak vstopa v nove učne situacije kot aktiven partner in do neke mere izbira vplive, ki nanj delujejo, torej gre za interakcijo. (Marentič Poţarnik 1988: 16) Neprestano spreminjanje, gibanje je ena temeljnih značilnosti ţivljenja in dela v današnjem času. Tehnološke spremembe se širijo s pospešeno hitrostjo. Ta dinamika postavlja področje vzgojno-izobraţevalnega dela pred mnoge dileme in nove zahteve glede same organizacije pouka, predvsem glede ciljev in vsebine. Naše vsakodnevne izkušnje so v veliki meri odvisne od tehnologije v najširšem smislu. Hitro spreminjanje sodobnega sveta se močno odraţa na vzgojno-izobraţevalnem področju, kjer so se v zadnjih dvajsetih letih uveljavile mnoge novosti. Pomemben deleţ so prispevali tudi učni mediji, ki so postopno prodirali v naš vzgojnoizobraţevalni sistem in mu dali novo podobo. V tem sistemu je učitelj ob sodobni 1

12 tehniki, spremenjeni organizaciji učenja in pouka, ob razvitejši didaktični teoriji in izobraţevalni tehnologiji najpomembnejši dejavnik napredka v šoli. Inovacije predstavljajo izziv dosedanjemu sistemu izobraţevanja in vzgoje in so poleg učiteljeve in učenčeve ustvarjalnosti najpomembnejši imperativi razvoja in prihodnosti pouka. (Blaţič 1993: 5) 2

13 I TEORETIČNI DEL 3

14 1 SPLOŠNO O SODOBNIH UČNIH SREDSTVIH Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraţevalna tehnologija, ki je odraţala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje stoletje je na področje vzgoje in izobraţevanja prineslo vrsto tehničnih pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika. Vzporedno s pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je začelo tudi raziskovanje njihovih učinkov. (Blaţič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 267) Pri sodobnem poučevanju je uvajanje novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk. Značilnosti sodobnih učnih sredstev: Sodobna učna sredstva shranjujejo informacije na najrazličnejše načine. Iz teh virov potem črpata znanje v izobraţevanju tako učenec kot učitelj. Pri smotrni uporabi učnih sredstev prevladuje učenje kot aktivni proces, kot jemanje in predelava znanja. Poučevanje, ki ga je doslej opravljal učitelj, polagoma slabi, ne pojavlja se več kot edini vir znanja. Večina avtorjev poudarja, da je moč sodobnih učnih sredstev v dvosmerni komunikaciji, s čimer je omogočena tudi povratna zveza. Sodobna učna sredstva lahko uporabljamo tudi izven šole, omogočajo individualno in mnoţično učenje. Učni program je mogoče pripraviti izven učnega procesa in ni nujno, da ga pripravi učitelj, ki pouk potem tudi izvaja. (Jereb, Jug 1987: 12) Na didaktičnem področju so medije dolgo časa obravnavali v okviru zunanje organizacije pouka. V tem delu so bili omenjeni kot nepomembni del metod. V praksi pa so odločitve o medijih tesno povezane z odločitvijo o uporabi določene učne metode, gre za vzajemno delovanje med medijem (s čim) in učno metodo (kako). 4

15 Učno vsebino lahko posredujemo učencem z različnimi mediji, na več načinov. Kvaliteta posredovane informacije pa je odvisna od zgradbe, primernosti in izkoriščenosti specifične lastnosti medija. 1.1 OPREDELITEV POJMOV: UČILA, UČNA SREDSTVA, UČNI PRIPOMOČKI, IZOBRAŢEVALNA TEHNOLOGIJA Učni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z učnimi oblikami in učnimi metodami. Rezultati psiholoških, socioloških in didaktičnih raziskav pa dokazujejo, da imajo pri tem pomemben deleţ tudi učila in učni pripomočki. Po načinu spoznavanja razlikujejo didaktiki učila in učne pripomočke. Učilo je predmet, ob katerem dobiva učenec znanje neposredno, učni pripomoček pa je predmet, ki pripomore k temu. Med njimi pa je teţko potegniti ostro mejo, ker so moţni prehodi. (Andoljšek 1976: 129) Vzgojno izobraţevalni proces so ţe od nekdaj spremljali raznovrstni pripomočki. Različni termini, ki jih srečujemo pri proučevanju strokovne literature, ne izvirajo le iz različni poimenovanj avtorjev, ampak predstavljajo tudi evolucijo didaktične teorije in prakse. Jereb in Jug (1987: 9) govorita o treh etapah v pojmovanju in poimenovanju učnih sredstev: 1. Poimenovanje učnih sredstev je vedno izviralo iz karakterističnih značilnosti priprave in uporabe le-teh v učno-vzgojnem procesu. Dolgo časa je bila priprava velike večine učnih sredstev prepuščena učitelju ter njegovi prizadevnosti in iznajdljivosti. Sam jih je zbiral ali izdeloval ter jih po lastnem preudarku vključeval v edukativni proces, saj je v njih videl predvsem pomagala. 2. Drugo etapo karakterizira tovarniška izdelava in mnoţina uporaba aparatov za reprodukcijo slike in zvoka. Nabava in s tem tudi odločanje o uporabi avdio-vizualnih pripomočkov ni več le izključno v rokah pedagogov, potrebno je ţe določeno planiranje na nivoju izobraţevalne 5

16 institucije. V tem obdobju se za učna sredstva udomači izraz avdiovizualna sredstva. 3. Sedanji etapi razvoja učnih sredstev dajejo značilno obeleţje razni kibernetični mehanizmi (sistem responderjev, elektronska učilnica, računalnik). Pojavi se izraz pedagoška in izobraţevalna tehnologija. Učni pripomočki so didaktično oblikovana objektivna stvarnost. Čeprav učni pripomočki nadomeščajo izvirno objektivno stvarnost, pa so prav tako pomemben vir znanja in hkrati baza za razvijanje delovne sposobnosti. Ločimo več skupin učnih pripomočkov: 1. Vizualni učni pripomočki tukaj je poudarjena video komponenta. Glede na dimenzije so lahko dvo- ali tridimenzionalni, glede na didaktično funkcijo pa dinamični ali statični. Dvodimenzionalni so na primer: risbe, grafikoni, zemljevidi, plakati, tabele, filmi tridimenzionalni pa modeli, makete, globusi, računalniki. 2. Avditivni učni pripomočki temeljijo na avdio komponenti. Sem uvrščamo različne zvočne posnetke. 3. Tekstni učni pripomočki pa zajemajo najrazličnejšo tekstno gradivo kot so učbeniki, članki, delovni listi, knjige (Poljak 1974: 66) Tehnična ali učna pomagala so delovna orodja, predvsem za delo v izvirni stvarnosti z učnimi pripomočki. To so na primer: ravnilo, stojala, okvirji, posoda, ekran, radio, televizija, diaprojektor Učni pripomočki so vir znanja oziroma objekt spoznavanja, učna pomagala pa so orodja za delo. Z uporabo učnih pomagal pomagamo razvijati delovne sposobnosti učencev, kar je povezano z uresničevanjem funkcionalne naloge pouka. (Poljak 1974: 68) V zvezi z uporabo učnih sredstev avtorji zelo pogosto uporabljajo dva tuja izraza: hardware in software. Z izrazom hardware ali učni pripomočki označujemo vsa tista tehnična sredstva izobraţevalne tehnologije, ki niso neposredni objekt proučevanja v vzgojno izobraţevalnem procesu, pač pa z njihovo pomočjo učenci pridobivajo znanje posredno (tabla, televizor, trikotnik, radio ). Software ali učna sredstva pa označujejo metodično-didaktična sredstva (učna gradiva), ki jih uporabljamo s hardwarom. To so različni predmeti, slike, modeli, zbirke in drugi 6

17 materiali, ki jih uporabljamo pri pouku kot izvor neposrednega pridobivanja znanja in kot materialno osnovo za miselno aktivnost učencev. 1.2 PREGLED RAZVOJA UČNIH SREDSTEV Učila so stara toliko kot pouk. Razvijala so se s poukom, razvojem tehnike, tehnologije gospodarstva in druţbe. V njihovem razvoju je pomembnih zlasti pet mejnikov: izum tiska, izum fotografije, izum radia, filma in televizije ter izum učnih strojev in računalnikov. Prva in najprimitivnejša oblika učenja je bila opazovanje. Otroci so opazovali, kaj in kako delajo odrasli, postopoma pa so se tudi sami vključevali v delo in tako usvajali potrebna znanja in delovne spretnosti. Z nastankom prvih šol kot vzgojno-izobraţevalnih institucij pa se je situacija bistveno spremenila. Poleg vida in opazovanja dobita govor in sluh vse večji pomen. V tej fazi prihaja do racionalizacije in ekonomičnosti prenosa tujih delovnih izkušenj s pomočjo govora na večje število mladih ljudi. Tedaj še niso poznali specifičnih učnih sredstev in pripomočkov, seveda tudi ne izobraţevalne tehnologije. Do bistvenih sprememb je prišlo po Gutembergu. Tiskana beseda je postala glavni vir izobraţevalnih informacij. Tabla in kreda nista sluţili samo za pisanje, ampak tudi risanje. Učitelji so izdelovali slike in modele, kasneje pa so v šolo začele prodirati tudi fotografije v črno-beli tehniki in v barvah ter diapozitivi in diafilmi. Učna sredstva in pripomočki so tako dobivala pri pouku vse večji pomen, povečuje se vloga vizualizacije. Pri sodobnem pojmovanju spoznavnega procesa predstavljajo učna sredstva materialno podlago za miselno aktivnost učencev in so zato prisotna v vseh fazah vzgojno-izobraţevalnega procesa. V razvoju izobraţevalne tehnologije opazimo tri etape, za katere je značilna svojevrstna tehnična osnova, didaktična nadgradnja in raziskovalna metodologija. 7

18 1. Izobraţevalna tehnologija je le vloţek v tradicionalni obliki pouka. Označuje jo uporaba učnih sredstev in pripomočkov, predvsem zardi večje nazornosti. 2. Učna sredstva in pripomočke uporabljajo tudi učenci ter tako postajajo aktivnejši subjekti v procesu. Mediji ţe deloma zamenjujejo direktno učiteljevo delo. S tem se učiteljeva vloga ne zmanjšuje, ampak le povečuje, saj prevzema nove vloge organizatorja učnega procesa. Samostojnost in odgovornost tako učitelja kot učenca se povečujeta. 3. V tretji etapi bi lahko govorili o multimedijskem pristopu. Izobraţevalna tehnologija se uporablja za komunikacijo med učencem in različnimi viri informacij. Delovanje multimedijskih sistemov v vzgojno-izobraţevalnem procesu kontrolira učitelj, ki prevzame vlogo mentorja, ter usmerja, motivira in evalvira delo vključenih v izobraţevanje. (Blaţič 1993: 7) Povojni čas je pokazal, da so učitelji z nezaupanjem sprejemali didaktične inovacije, ker niso bili usposobljeni za uporabo nove izobraţevalne tehnologije. Predmet izobraţevalna tehnologija je bil uveden na učiteljskih kadrovskih šolah v Sloveniji v sredini sedemdesetih let. Zadnja leta se v šolah srečujemo s prodorom tehničnih inovacij, ki temeljijo na razvoju nove informacijske tehnologije. Namesto stare tehnologije, ki je bila v glavnem odvisna od mehaničnih naprav, se uveljavljajo novi informacijski mediji, ki temeljijo na elektronskih napravah in omogočajo, da ustvarjamo, shranjujemo, izbiramo, obdelujemo, pošiljamo in posredujemo s hitrostjo in v količinah, ki si jih teţko predstavljamo. Praktične izkušnje so pokazale, da so didaktične inovacije pomembno spremenile učiteljevo pozicijo in funkcijo. Zahvaljujoč inovacijam učitelj res vse manj poučuje, zato pa je njegova vloga izrazitejša v smislu organizacijske funkcije. Vsekakor so mediji prisilili šolo v soočenje s temeljnih vprašanjem prenašanja in pridobivanja informacij. Razvoj novih informacijskih tehnologij je vplival na nastanek številnih novih medijev, ki so postali sestavni del našega ţivljenja in vzgojno-izobraţevalnega procesa. (Blaţič 1993: 9) 8

19 Slika 1: Človeški razvoj (vir: pridobljeno ) 1.3 KRITERIJI ZA KLASIFIKACIJO Različni teoretiki so imeli v preteklosti kot tudi še danes močan interes oblikovati klasifikacijo, ki bi razvrstila medije v določen sistematičen sistem, ki bi omogočal primerjavo. Prve klasifikacije medijev so se pojavile v ZDA kmalu po vojni, v Evropi pa smo se doslej zadovoljili samo s prejemanjem in analiziranjem ameriških izhodišč, predvsem stališč Gagneja, Briggsa in Edlinga. Šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa zasledimo resnejše analize tudi v nemški didaktični literaturi. Pri poskusih klasifikacije medijev naj bi pojasnili medsebojne zveze tako, da bi oblikovali razrede o dejanskem stanju, dogodkih in predmetih in tako povezali medije, urejene v skupine na osnovi enega ali več znakov. Predvsem hiter razvoj vedno bolj zapletenih tehničnih aparatov za shranjevanje ter predvajanje vizualnih in akustičnih informacij je med učitelje vneslo negotovost. 9

20 Zaradi pomanjkljive izobrazbe na tem področju se zdijo sami sebi nemočni, zato iščejo ustrezna navodila o ravnanju in uporabi medijev, ki bi dajala odgovore na vprašanja, kateri medij bi bil najboljši in najprimernejši za obravnavo določenega učnega problema. Pri tem nimajo pomembne vloge le pravi didaktični kriteriji, ampak tudi drugi, kot so na primer stroški, lahka dostopnost, poraba časa in organizacijska vprašanja. (Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 285) Število klasifikacijskih poskusov nenehno narašča. V literaturi najdemo učne medije razvrščene po različnih kriterijih. Nekateri najpogosteje uporabljeni kriteriji razvrščanja so naslednji: - Modaliteta informacije (akustična, vizualna, avdiovizualna). - Narava informacije glede na način zapisa (simbolična, slikovna, konkretna). - Trajanje informacije (dinamična, statična). - Stopnja in oblika učenčevega sodelovanja (enosmerna in dvosmerna komunikacija). - Stopnja vpliva na strategijo pouka (pasivna in aktivna sredstva). - Izvor učnih sredstev. - Stroški, ki so potrebni za načrtovanje, proizvodnjo in uporabo učnih sredstev. Različne teorije in vrste učenja omogočajo različne kriterije in klasifikacijo učnih pripomočkov. Poljak uporablja pri klasifikacijah dva indikatorja: statičnost in dinamičnost ter dvo- in trodimenzionalnost. Dale Edgar razvršča pripomočke na osnovi stoţca izkušenj, Biling uporablja stimulativne razseţnosti, Gagne učne cilje in medije. Jereb in Jug (1987: 10) pa povzameta klasifikacije v naslednje kriterije: 1. Kriteriji po načinu percepiranja (sprejemanja): - avditivna, - vizualna, - avdio-vizualna sredstva. 10

21 2. Kriteriji po načinu uporabe: - demonstracijska sredstva (filmi, diapozitivi, slike), - laboratorijsko eksperimentalna sredstva (stroji, priprave), - pripomočki za samostojno delo (slovarji, enciklopedije), - manipulativna sredstva (orodja, pribor). 3. Kriterij glede na izvor učil: - učilo kot industrijski izdelek, - lastni izdelek, - drugačni izvor (narava). 4. Stopnja didaktične predelave: - naravni elementi, - rekonstrukcije stvarnosti, - grafično-simbolična sredstva. 5. Stopnja abstraktnosti: - prirejene izkušnje, - neposredne izkušnje. 6. Delitev na učila in pomagala, oz. učne pripomočke in pomagala. 7. Delitev avtorja N. Šoljana (Jereb in Jug 1987: 11): - velika tehnologija (dvosmerna komunikacija), - mala tehnologija (ostala). 8. Delitev po kriteriju vsebine: - statična sredstva (slike, risbe, diapozitivi), - dinamična sredstva (film, TV), 11

22 1.4 DEJAVNIKI IZBIRE UČNIH SREDSTEV Uvajanje in uporaba medijev v izobraţevanju je izpolnila vsaj dvoje pričakovanj: izobraţevanje postaja vse dostopnejše, premoščene so fizične ovire prostora in časa, mediji omogočajo izboljšanje kvalitete izobraţevanja v didaktičnem smislu. Na drugi strani pa se nekatera pričakovanja niso uresničila. V redkih evalvacijskih projektih najdemo zelo malo dokaznega materiala o boljših rezultatih učenja pri učencih, ki so pri pouku pridobivali znanje ob uporabi medijev. Uporaba medijev predstavlja tudi dodatne stroške, ki jih marsikateri učenec in tudi šole ne zmorejo. (Blaţič 1993: 8) Jereb in Jug (1987: 11) sta oblikovala naslednji kriterij za izbor učne tehnologije: 1. Tehnično-metodični kriteriji (tisti, ki izhajajo iz objektivnih karakteristik učnih sredstev). 2. Didaktične lastnosti (kriteriji, ki govorijo o načinu uporabe, o metodi). 3. Organizacijsko-ekonomski kriteriji (izhajajo iz organizacijskih in ekonomskih proučevanj). Učne medije vključujemo v vzgojno-izobraţevalni proces vedno z določenim namenom. Od uporabe posameznih medijskih sklopov pričakujemo predvsem večjo racionalizacijo pri organizaciji pouka in večjo učinkovitost v didaktičnem smislu. V okviru priprav na učno delo mora učitelj strukturirati različne elemente in aktivnosti za pouk. V tem okviru tudi planira in razišče predpostavke in vplive, ki pogojujejo izbiro učnih medijev. Zagotovo ne zadošča le to, da odbere učne medije po domnevnih prednostih in slabostih, kot jih navajajo mnoge publikacije. Konkretna izbira učnega medija je odvisna od treh glavnih spremenljivk: od učiteljeve odločitve, od metodičnih odločitvenih razlogov in metodičnih funkcijskih elementov. (Blaţič 1993: 31) Pri načrtovanju izbire medijev si mora učitelj postaviti podobna vprašanja: 1. Katere naloge moramo realizirati v okviru konkretne učne aktivnosti? 2. Katere so osnovne karakteristike vsebine pouka? 12

23 3. Katere so psihološke karakteristike učenca, ki naj bi te učne vsebine usvojil? 4. Kakšne so izkušnje učencev o teh vsebinah? 5. Kakšna komunikacija naj pri obravnavi dominira? 6. Kakšno opremo imamo na voljo za organizacijo predvidenih učnih aktivnosti? 7. Kaj od razpoloţljive opreme znamo uporabljati? 8. Katera pedagoško-psihološka spoznanja moram upoštevati pri organizaciji učnih aktivnosti? 9. Kateri mediji, metode in oblike so dominirali pri tem? (Blaţič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 300) Vsekakor ne moremo na podlagi učnih ciljev in vsebin sprejeti didaktično dovolj utemeljenih odločitev o uporabi najustreznejšega medija. Vsakič je najprimernejši tisti medij, ki ga je mogoče najprimerneje vgraditi v nameravani učni proces. 1.5 TEHNIČNO-DIDAKTIČNE ZNAČILNOSTI UČNIH SREDSTEV VIZUALNA UČNA SREDSTVA Pri vizualnih pripomočkih gre za sprejemanje informacij samo s pomočjo vida. Poudarjena je video komponenta. Ti pripomočki sluţijo predvsem za spoznavanje določenih oblik in njihove sestave ŠOLSKA TABLA Šolska tabla je eno najstarejših grafičnih in vizualnih učnih sredstev. Učitelji jo ţe več stoletij uporabljajo kot osnovno učno sredstvo za demonstracijo učnih vsebin. Sodobne verzije šolske table, na katero so učitelji pisali in risali s kredo, so raznolike po obliki, materialih, iz katerih so izdelane in namenu uporabe. Glede na način obdelave pisalne površine ločimo več tipov tabel. Na nekatere pišemo s kredo, na druge pa s posebnimi flomastri. Poznamo prostostoječe table, 13

24 dviţne table, pomične, table s krili, table na valje, magnetne table in trenutno najnovejše interaktivne table, ki so opisane v posebnem poglavju. Dobra šolska tabla mora imeti naslednje didaktične lastnosti: Zagotavljati mora ustrezen kontrast med ploskvijo in skico, oz. zapisanim tekstom. Omogočati mora ustrezen difuzni odboj svetlobe, zato jo navadno osvetlimo z večjim številom svetil manjše jakosti, ki so nameščena na vodilih nad tablo. V skladu s sodobnimi spoznanji in potrebami mora biti ustrezne barve. Postavljena mora biti v ustrezni višini v skladu z razvojno stopnjo učencev. (Blaţič 1998: 53) Sodobne bele table imajo namagneteno gladko površino, po kateri se piše s posebnimi večbarvnimi flomastri, ki omogočajo boljše kontraste, olajšujejo pisanje ter preprečujejo prašenje. Prednost teh tabel je tudi v tem, da se v trenutku lahko spremenijo v podlago za diaprojektor ali grafoskop in s tem zmanjšajo stroške posebnih platen. Najnovejše interaktivne table, kot bomo videli v naslednjem poglavju, pa zdruţujejo lastnosti vseh teh tabel kot tudi nadomeščajo vse dosedanje avditivne in vizualne pripomočke. Zelo pomembno je, kako na tablo pišemo in rišemo. Pisati je potrebno tako, da učenci zapis lahko preberejo in prerišejo, pomagamo si z različnimi barvastimi kredami ali flomastri, da z njimi poudarjamo bistvene pojme in popestrimo zapis in risbo FOTOGRAFIJE, RISBE, SKICE Fotografije so dvodimenzionalno statično vizualno učno sredstvo, ki v tej skupini učnih pripomočkov najbolj dosledno prikazujejo realnost dane stvarnosti. Učence moramo naučiti opazovati fotografije tako, da zaznajo čim več vidnih signalov in znajo o njej povedati čim več stvari, predvsem pa, da ločijo bistveno od nebistvenega. 14

25 Risbe in skice pa za razliko od fotografij ponazarjajo samo bistvene karakteristike oz. poenostavljeno stvarnost, ravno zato imajo pri pouku velik pomen. Za učenca je pomembno, da pri ustvarjanju le-teh aktivno sodeluje GRAFOSKOP, DIAPROJEKTOR, EPISKOP Grafoskop omogoča, da lahko pri dnevni svetlobi s pomočjo prosojnic pokaţemo različne vnaprej pripravljene skice, risbe, zapise. Glavna prednost grafoskopa se je pokazala v tem, da je učitelj v stalnem vizualnem stiku z učenci, da jih ne kaţe hrbta. Z diaprojektorjem lahko projiciramo slike, skice, ki jih lahko presvetlimo. Vso gradivo si je najprej treba pripraviti v obliki diapozitivov. Episkop pa je namenjen projekciji raznih slik iz časopisov, knjig, revij, kjer slik ne presvetlimo, ampak osvetlimo UČBENIK Spada med tekstna učna sredstva in je najpogosteje uporabljeno učno sredstvo. Posebna vloga učbenika je v njegovi pisni obliki, ki spodbuja k branju in boljši bralni pismenosti. S pedagoško-didaktičnega vidika lahko učbenik opredelimo kot učno sredstvo ali kot učni vir. Kot učno sredstvo je predvsem v funkciji učiteljevega poučevanja oz. doseganja učnih ciljev, kot učni vir pa je namenjen samostojni učni aktivnosti dijakov. Bistvene značilnosti učbenika: Učbenik je osnovna šolska knjiga, usklajena z učnim načrtom in predmetnikom. Prirejen je za določeno starost učencev. Oblikovan je v skladu z znanstvenimi spoznanji stroke. Je metodično in didaktično ustrezen. 15

26 Je jezikovno pravilen. Je estetsko in vizualno oblikovan. Učbenik je lahko le pomoč za doseganje določenega standarda znanja, ki pa ga poleg učbenika določata še učni načrt in predmetni katalog znanja, nikakor pa ne sme postati zbirka vseh pričakovanih odgovorov. Učbenik velikokrat dopolnjuje še delovni zvezek, ki omogoča ponavljanje in poglabljanje snovi AVDITIVNA UČNA SREDSTVA Avditivna učna sredstva temeljijo na avdio komponenti, zvoku. So sredstvo za obogatitev pouka. Sem uvrščamo radijske oddaje, zvočne posnetke na gramofonskih in laserskih ploščah ter na magnetofonskem traku. (Blaţič 1998: 98) Naloga učitelja je, da organizira učinkovito poslušanje, vzbuditi mora interes in jih opozoriti, na kaj morajo biti še posebej pozorni, razloţiti neznane pojme, da učenci laţje sedijo. Med poslušanjem mora opazovati reakcije učencev in se odzivati nanje RADIO, KASETOFON, MAGNETOFON, CD-PLAYER Radio posreduje informacijo s pomočjo zvoka, magnetofon je mogoče uporabljati za snemanje zvoka, kasetofon pa snemanje in predvajanje, CD player pa predvaja zgoščenke in je tehnološko bolj izpopolnjen AVDIOVIZUALNA UČNA SREDSTVA Avdiovizualna sredstva zdruţujejo avditivni in vizualni del, informacije torej sprejemamo s pomočjo vida in sluha. 16

27 TELEVIZIJA, VIDEOREKORDER, DVD PREDVAJALNIK Televizija kot učno sredstvo zavzema vse pomembnejše mesto pri informiranju. Uporabljamo jo lahko na naslednje načine: - kot sredstvo obveščanja, ki dopušča intenzivno obdelavo podatkov pri rednem pouku; - kot dopolnilo k pouku; - kot osnovno sredstvo informiranja; - pouk izključno s pomočjo televizije. (Jereb, Jug 1987: 61) Televizija je koristna pri prikazovanju in demonstraciji redkih pojavov in predmetov, za spoznavanje tehnoloških postopkov, Slaba lastnost televizije je v enosmerni komunikaciji. Pred vključevanjem televizijske oddaje v pouk mora učitelj učence najprej pripraviti nanjo. Učence seznanimo s temo oddaje, jih motiviramo in opozorimo na najpomembnejše dele, razloţimo neznane pojme. Gledanje oddaje naj bi trajalo minut, ostali čas pa porabimo za izraţanje vtisov in analizo. Videorekorder in sedaj bolj uveljavljen DVD predvajalnik pa omogočata snemanje, shranjevanje in ponovno predvajanje različnih TV oddaj in predpripravljenih materialov RAČUNALNIK Računalnik postaja iz dneva v dan vedno bolj nepogrešljiv tako v sodobni komunikaciji kot izobraţevanju. Obvladovanje računalnika postaja spretnost, ki jo učenci v sodobni druţbi morajo obvladati. Zato je zaţeleno, da se tega naučijo v obdobju, ko so za to najbolj dovzetni. Računalnik je za otroke zelo privlačno orodje in izjemna motivacija za učenje, zato ga moramo vključevati v učni proces, ko je to moţno in smotrno. Računalnik omogoča učenje na zabaven način, trening različnih motoričnih, miselnih in socialnih spretnosti. Omogoča stalno aktivno 17

28 sodelovanje z moţnostjo samostojnega izbiranja, odločanja in reševanja problemov. Gerlič (2000) navaja, da sta na razvoj uporabe računalnika v izobraţevanju odločilno vplivala predvsem dva dejavnika: - Programirani pouk skupaj s t.i. stroji za učenje. - Hiter razvoj in izpopolnjevanje računalniške informacijske tehnologije. Učitelji uporabljajo računalnik za individualizirani pouk, pri organizaciji in pripravi na pouk, pri zbiranju in obdelavi informacij. Učitelj mora za ustrezno uvajanje računalnika v pouk obvladati vsaj osnovno delo z računalnikom in poznati dosegljivo programsko opremo, da lahko kakovostno načrtuje vzgojno-izobraţevalni proces. Računalniški učni programi omogočajo dvosmerno komunikacijo, vendar se moramo ob tem zavedati določenih omejitev. Reakcije oz. odgovore na vprašanja moramo vnaprej predvideti oz. jih omejiti. Največkrat pa računalnik ni namenjen uvajanju ali obravnavanju novih učnih vsebin, temveč bolj poglabljanju in urjenju ţe znanih vsebin. Slika 2: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraţevanju, (Gerlič 2000: 140). 18

29 Računalniške programe lahko uporabljamo za notranjo diferenciacijo in individualizacijo potreb dijakov, saj učitelj določi, katere naloge so primerne za doseganje večje storilnosti in na kakšen način naj učenci določene naloge rešujejo. S tem jim omogoča prilagajanje tempa dela njihovim sposobnostim. Jereb in Jug (1987: 152) povzemata po Orwigu nekatere prednosti in omejitve pri uporabi računalnika: Prednosti: - individualna uporaba, - prilagojen tempo učenja, - takojšnja povratna informacija, - spremljanje napredovanja, - moţnost aktualizacije in simulacije, - barve in grafika. Omejitve: - poudarek na besednem (pisnem) posredovanju informacij, - omejenost uporabe za večje skupine, - obseţna in dolgotrajna priprava programa, - upoštevanje posameznosti, - visoki zagonski in tekoči stroški, - zahteva po specifičnih predznanjih. V monomedijskem pristopu (Gerlič 2000: 142) je računalnik samostojno vključen v izobraţevalni proces, torej kot edino učno sredstvo oz. učni pripomoček izobraţevanja, vsi ostali učni pripomočki pa ga dopolnjujejo. Sem sodijo različne strategije: 19

30 Slika 3: Model uporabe računalnika v izobraţevanju (Gerlič 2000: 142). 1. Vzgojno-izobraţevalne igre To si igre, ki so namenjene predvsem izobraţevanju, cilj ni zabava, ampak pridobivanje novih spoznanj, veščin ali spretnosti. Koristnost vzgojno-izobraţevalnih iger: - Motivirajo učence za učenje. - Ugodno vplivajo na povečanje pozornosti učencev. - Omogočajo urjenje in ponavljajoče se vaje. - Omogočajo visok nivo znanja. - Izboljšajo sodelovanje med učenci. Delimo jih na: - Tradicionalne vzgojno-izobraţevalne igre: sem sodijo arkadne in pustolovske igre z vzgojno-izobraţevalno poanto, s čimer si učenci pridobivajo določene vzgojne in izobraţevalne vsebine. - Dril igre: učencem omogočajo urjenje in vajo določene izobraţevalne vsebine brez naveličanosti, velja predvsem za tuje jezike. 20

31 - Igre vlog: predstavljajo didaktično pomembnejšo vrsto vzgojnoizobraţevalnih iger. So simulacije, vključen je še element tekmovalnosti in motivacije. 2. Strategija vaj in utrjevanja Računalnik se uporablja za vajo in utrjevanje spretnosti in pojmov, ki jih je učenec pridobil s tradicionalnimi učnimi sredstvi. S to strategijo dosegamo naslednje cilje: - Individualiziramo vajo in utrjevanje tako, da se učencu postopno prikazujejo naloge, ki so prilagojene nivoju njegovih zmoţnosti in predhodnih doseţkov. - Učenec dobi takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti rešitve. - Učitelja sprosti rutinskih, zamudnih in neprijetnih opravil v zvezi s popravljanjem nalog. oz izdelkov učencev. Ločimo dve vrsti programskih izdelkov vaje in utrjevanja: - Enostavni dril programi, kis o pripravljeni za krajše teme oziroma učne enote, vsebujejo manj povratnih informacij in predstavljajo mehansko učenje. - Zahtevnejši dril programi učencu omogočajo delo na manjših vsebinskih enotah, vrnitev na ţe predelane vsebine in izbiro teţavnostne stopnje. 3. Strategija testnih sistemov Ločimo neformalne in standardizirane teste znanja. Standardizirani testi znanja zajemajo učno snov iz širšega ali celotnega področja in jih običajno uporabljamo za preverjanje znanja učencev ob koncu šolskega leta in za selekcijo učencev v določene šole. Take teste sestavlja tim strokovnjakov, v katerem sodelujejo učitelji praktiki, predmetni strokovnjaki, psihologi, pedagogi,... Neformalne teste znanja sestavlja učitelj za svoje specifične ali lokalne potrebe, običajno zajemajo snov oţjega učnega področja. Učitelj z njimi sproti ugotavlja, kako učenci obvladajo specifične operacije ali oţje segmente učne snovi. 21

32 Tradicionalni neformalni in standardizirani testi znanja so klasična oblika testov, ki imajo namen preveriti in oceniti učenčevo znanje, vprašanja so podana preko zaslona računalnika s sistemom verificiranja in vrednotenja odgovorov. Uporabljamo jih lahko pri pridobivanju informacij o teţavah, ki jih imajo učenci pri obvladovanju določene učne snovi, pri pedagoško-didaktičnem ocenjevanju uspešnosti učiteljevega dela, ugotavljanju predznanja v začetku šolskega leta, ugotavljanju znanja učencev, ki se prepisujejo iz različnih šol v Republiki Sloveniji in izven nje, prehodu učenca v višji razred, pripravi učencev na tekmovanje (Gerlič 2000: 198) 4. Strategija poučevanja Tukaj računalnik prevzema celotno podajanje, vrednotenje in utrjevanje nove učne snovi in tako zasleduje logiko programiranega pouka, podprtega z moţnostmi računalnika. Prednosti strategije poučevanja: Primerna aktivnost učenca. Intenzivna miselna koncentracija. Individualizacija učenja. Usmerjena motivacija. Doţivljanje uspeha. Sistematična kontrola učnega procesa ali napredka pri učencu. Kontrola učnega programa in moţnost izboljšav v pouku. 22

33 Slika 4: Primer delitve multimedijske izobraţevalne programske opreme, (Gerlič 2000:201 ). Z razvojem računalniške tehnologije in računalniške pismenosti učiteljev in učencev postaja računalnik nadomestilo za vrsto učil in učnih pripomočkov. V preteklosti se je računalnik v učilnici uporabljal predvsem kot baza podatkov, ki je omogočala hitrejše iskanje in pridobivanje informacij, danes pa nam novi programi omogočajo uporabo različnih učil na tem enem pripomočku. Računalnik omogoča uporabo tako pripravljenih učil na enem samem mediju, hkrati pa ponuja moţnost medsebojnih kombinacijah teh učil in s tem pripravo novih programov. Slika 5: Usvajanje znanja (vir: pridobljeno ) 23

34 INTERNET Navdušenje za internet, ki je v zadnjem času prevladal po celem svetu, je presegel pričakovanja tudi v izobraţevanju. Razviti svet je obetavne storitve telekomunikacijske tehnologije hitro vključil v pouk in omogočil hiter prenos najnovejših podatkov ne le na univerzitetni stopnji ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-varstvenih ustanovah. Internet omogoča dostop do izobraţevalnih virov povsod po svetu. Tako se postopoma podirajo zidovi, ki omejujejo razred, nova tehnologija pa učitelje in učence postopoma vodi na pot raziskovanja, na kateri si pridobijo logično in problemsko zasnovano znanje. Ta tehnika omogoča tudi skupinsko učenje in individualno povezovanje med uporabniki z različnim začetnim znanjem. V Sloveniji so leta 1992 ustanovili javni zavod ARNES (Academic and Research Network of Slovenia) z namenom, da bi izobraţevalni in raziskovalni sredini v Sloveniji ponudili najnovejše storitve globalnih računalniških omreţij. Vzpostavili so omreţje, ki ima vstopne točke v vseh večjih mestih in je del svetovnega interneta, saj je povezano z omreţji drugih drţav sveta. Omogoča vse storitve, ki jih nudi internet: elektronsko pošto, prenos datotek, iskanje informacij, povezovanje z oddaljenimi računalniki, novice, debatne skupine, seznami za pošiljanje pošte, informacijski servis, pogovor v ţivo, raziskovanje navideznih svetov. V to omreţje se zdaj zdruţujejo učenci in učitelji iz vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet. Skupaj rešujejo teţave in spremljajo novosti pri uporabi storitev omreţja in se medsebojno seznanjajo o dogajanju v šolskem prostoru. 24

35 2 IZOBRAŢEVANJE V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŢBI Znanje je v današnjem svetu vedno večja vrednota in tega se vse bolj tudi zavedamo. Ker se količina znanja v svetu naglo širi, je teţko dohajati novosti in jim slediti. Vendar se bo hitrost razvoja še povečala. Spremembam se bomo morali prilagajati še hitreje. Postavlja se tudi vprašanje, kakšno znanje potrebujemo, da bomo kos zahteva časa, da bomo zmogli sprejeti in pravilno predelati vse mogoče podatke, izluščiti iz njih bistvo in se pravilno odločati ter ustrezno delovati v svojem okolju. Znanje v veliki meri pridobivamo z učenjem, zato tudi za učenje velja: vedno več se bomo morali učiti, časa pa bo manj. Ključno vprašanje je torej, kako naj se učimo in poučujemo druge, da bo znanje bogato, kakovostno in ustrezno. Ker moramo osvojiti vedno več znanja, je zelo pomembno, da vemo, kako se učiti, da poznamo različne učne metode, da znamo čas učenja čim bolje izkoristiti in ob tem dosegati dobre rezultate. Še posebno dragoceno pa je, če se učimo z veseljem in nam je učenje v zabavo. (Znanje velja. Zbornik prispevkov o miselnih vzorcih, učenju in znanju v prihodnje, 1996: 7) V zadnjem času smo priča hitremu razvoju informacijske tehnologije. Njena uporaba se širi na skoraj vsa področja človekovega delovanja. Uporaba novega pripomočka, pa naj bo ta še tako predmetno usmerjena, vedno prinaša spremembe v oblike in metode dela, ki zahtevajo drugačno znanje in nove spretnosti. Informacijska tehnologija omogoča, da tako rekoč vsak objavlja svoje podatke, jih obdeluje in distributira, na vrhu organizacijske strukture v informacijski druţbi tako ni več vseveden in za vse odgovoren vodilni posameznik, ampak so v odločanje vključeni vsi, vsak na svojem strokovnem področju. V komunikacijsko omreţje vsak posreduje svoje podatke, iz njega pa so mu vsak trenutek na voljo podatki drugih. Na podlagi le-teh sprejema odločitve na svojem strokovnem področju in zanje odgovarja. To omogoča večjo avtonomijo posameznika, vendar tudi odgovornost za sprejete odločitve. Te in druge spremembe, ki se v druţbi dogajajo ob prehajanju v informacijsko dobo, zahtevajo od posameznika novo 25

36 znanje in drugačne spretnosti. Za njihovo poimenovanje se je v 70-tih letih prejšnjega stoletja uveljavil izraz informacijska pismenost. Danes razumemo informacijsko pismenost kot splet znanja in spretnosti na treh nivojih: 1. Presoditi, kdaj je informacija potrebna. 2. Vedeti, kje pridobiti potrebne podatke, jih znati od tam dobiti in ovrednotiti. 3. Vedeti, kako iz podatkov pridobiti pravo informacijo in kje, kdaj in kako jo uporabiti. Leta 1980 je postalo informacijsko opismenjevanje ena od prednostnih nalog ameriške izobraţevalne reforme. Ob tem je treba upoštevati ameriška spoznanja, da razvijanje informacijskega opismenjevanja ni uspešno, če je sklop teh znanj in spretnosti izvzet iz kurikuluma in potisnjen nekam v stran. Funkcionalno mora biti prisoten v vseh ciljih izobraţevanja in v kontekstu reševanja problemov v celotnem kurikulumu. Hitro se pokaţe, da sama uporaba računalnika in z njim povezane informacijske tehnologije pri pouku nič ali zelo malo vpliva na znanje učencev, če se hkrati ne spreminjajo tudi cilji izobraţevanja in z njimi povezane oblike in metode učenja in poučevanja. Izobraţevanje se ne obravnava več kot pojav, ki se pojavlja le v zgodnjem obdobju ţivljenja, ampak kot vseţivljenjski proces. Po tem naj bi dal izobraţevalni sistem mladim določene temeljne spretnosti in znanje, na podlagi katerih se bodo nato lahko samostojno nenehno izpopolnjevali, dograjevali svoje znanje in se prilagajali spremembam. Znanje ni več opredeljeno le kot vedenje in razumevanje, temveč je poudarek predvsem na njegovi uporabnosti. Izobraţevanje v informacijski druţbi ni več posredovanje enoznačnih resnic, katerih lastnik je na začetku vedno učitelj, tako da vsi učenci dobijo enako in naj bi na koncu tudi vsi znali enako. Šola mora biti prostor, kjer učenci izpeljujejo projekte, ki izhajajo iz njihovega zanimanja in v katerih se odraţata njihov interes in vizija, informacijska tehnologija omogoča, da se vsak učenec ukvarja s problemom, ki ga neposredno čuti in je zainteresiran za njegovo rešitev. Pri tem je 26

37 podatek, ki ga učenec najde na spletu, v knjigi ali kakem drugem viru, le sredstvo, da pride do pravega spoznanja in v skupini lahko argumentirano zagovarja svoje stališče. Mnogo pomembnejši je proces, iskanje odgovora kje, kako in zakaj. Informacijska tehnologija je pri vsem le orodje, ki omogoča dovolj hiter in zanesljiv proces. Eden izmed bistvenih ciljev učno-vzgojnega procesa je, da mladi spoznajo svoje sposobnosti za obvladovanje problemov sodobnega sveta in svoje mesto v njem. Pri tem lahko mladim in njihovim učiteljem bistveno pomaga tudi drugačen, ustvarjalnejši odnos do znanja. Spremembe za šolo jutrišnjega dne vključujejo spremembe učnih načrtov, spremembo vloge učencev in učiteljev, spremembo organizacije in spremembo fizičnega učnega okolja. Na metode in oblike poučevanja, ki jih te spremembe v celoti zadevajo, močno vpliva tudi spoznanje o ključnem pomenu informacijsko komunikacijske tehnologije. Vpeljava informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v pouk je pred šolo postavila dve pomembni nalogi. Prva je, da učence računalniško in informacijsko opismeni. Naslednja naloga pa je, da uporabi IKT v učno-vzgojnem procesu za boljše doseganje ciljev različnih (vseh) predmetov. V Sloveniji uporabljamo kombiniran pristop. IKT se uporablja v vzgojnoizobraţevalnem procesu od vrtca naprej. Zaokroţiti pregled nad področjem je naloga predmeta računalništvo, ki je izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. V srednjih šolah to nalogo opravlja predmet informatika, ki je obvezen v prvem letniku, v višjih letnikih pa je na gimnazijah izbirni predmet. Najrazvitejše drţave danes trdno stopajo v fazo razvoja, ki se imenuje informacijska druţba. Taka druţba močno poudarja pomembnost vloge informatizacije izobraţevalnega sistema, tako na področju uvajanja računalnikov kot tudi druge izobraţevalne tehnologije. Gerlič meni, da šole, ki so z učno tehnologijo, zlasti računalniško, dobro opremljene, zmorejo vsestranski, predvsem izobraţevalni razvoj učencev veliko bolj pospeševati kakor šole, ki teh moţnosti nimajo. (Gerlič 2000: 7) 27

38 2.1 MULTIMEDIJA Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se v znanstveni in javni jezikovni rabi vse pogosteje uporablja pojem multimediji, leta 1995 pa postane celo beseda leta. Velikokrat to besedo spremlja več nejasnosti glede tega, kaj pravzaprav pomeni, označuje. Tako se multimediji uporabljajo: - Kot čarobna beseda za inovacijo, marketing, globalizacijo. - Kot geslo za digitalne informacijske tehnike, nove medije, podatkovne avtoceste, internet, telekomunikacijo - Kot sinonim za medijsko pomešanost, torej istočasno rabo različnih medijev. - Kot zbirni pojem za računalniško osnovane informacijsko/komunikacijske sisteme in proizvode. -»Če je nekaj označeno kot multimedijsko, gre vedno za informacijsko in komunikacijsko ureditev, ki integrira več doslej ločenih medijev, meri na več komunikacijskih modusov in je moţna šele na osnovi računalniško-tehničnega razvoja.«(blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 312). Na sedanji stopnji razvoja multimediji aktivirajo tri komunikacijske kanale: vizualnega(barvana dimenzija, gibanje), avditivnega (zvok) in taktilnega (čutenje, dotikanje). Multimediji so integracija statičnih in dinamičnih procesov. Statični so tisti, ki se med uporabo multimedijev ne spreminjajo, zato jih označujemo kot časovno neodvisne, dinamični pa se med uporabo spreminjajo, zato jih imenujemo časovno odvisni ali kontinuirani podatki. (Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 313) Multimedijski informacijski in komunikacijski sistemi kaţejo naslednje karakteristične lastnosti: Multimediji so osnovani na računalniški tehnologiji. 28

39 Razvijajoča se računalniška se tehnika je odločilni temelj in predpostavka multimedijskega upravljanja. Pri tem so najpomembnejše naslednje značilnosti multimedijev: - Digitalizacija podatkov, ki omogoča visoko učinkovitost pri predelavi in integraciji. - Zmoţnost shranjevanja podatkov. - Povezava računalniških sistemov. - Izmenjava podatkov. Razlikujemo tudi med»offline«(brez internetne povezave) in»online«(z internetno povezavo) multimediji. Pri offline multimedijih dobimo podatke neposredno iz zmogljivih medijev za shranjevanje (CD, DVD), pri tem ne rabimo dostopa do interneta, pri online medijih pa preko računalniškega omreţja, kjer so podatki permanentno aktualizirani. Multimediji so integrativni. Predvideni mediji so lahko digitalno obdelani neodvisno drug od drugega in potem fleksibilno integrirani in uporabljeni. Multimedijsko sporočilo je tako več kot le vsota različnih medijskih delov. Multimediji so interaktivni. Informacijski tok med uporabnikom in sistemom je dvosmeren (povratna zveza). Multimediji so komunikativni. Multimedijsko pripravljene informacije se lahko med uporabniškimi skupinami medsebojno izmenjujejo s skupnimi interesi in spreminjajo svoj pomen. Uporabniki lahko zamenjujejo perspektive, togo razdeljevanje vlog (pošiljatelj ali prejemnik) je tako odpravljeno. Multimediji so multifunkcionalni. Multimedijske informacije imajo v primerjavi z enomedijskimi večjo informacijsko gostoto, kompleksnejšo kakovost vtisov, dodano informacijsko vrednost. Kompleksne izjave je mogoče predstaviti bolj avtentično, bolj ţivljenjsko, na različnih abstraktnih nivojih in perspektivah. (Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 315) 29

40 3 INTERAKTIVNA TABLA Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj, poleg govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Fotografije, zvočni posnetki, grafi, animacije in drugi načini predstavitve podatkov podkrepijo izgovorjene besede, omogočajo laţje oblikovanje pojmov, poţivijo vzgojnoizobraţevalni proces in usmerjajo pozornost učencev na pomembna dejstva. Pouk, izveden z več mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori in dolgovezno opisuje stvari. Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več. To je nova tehnologija, ki zdruţuje interaktivno tablo, računalnik in projektor. Številne nove moţnosti uporabe tehnologije, vsebin in različnih orodij omogočajo učinkovito in ustvarjalno dopolnitev klasičnemu učnemu procesu. S pomočjo interaktivne table postane pouk zanimivejši, pestrejši in nazornejši. Učitelj je pri izbiri, kdaj, kje in v katerem delu učnega procesa bo uporabil interaktivno tablo, popolnoma avtonomen. Zelo uporabna je pri večini predmetov na vseh stopnjah učnega procesa. Motivacija učencev se z uporabo table močno poveča. Pokazala se je kot nepogrešljiva pri obravnavi učnih ciljev. Izboljša se nazornost. Interaktivna tabla in slike na njej namreč niso samo predmet opazovanja, ampak so učenci ob tem lahko aktivni udeleţenci učnega procesa. Prednost interaktivne table je tudi v tem, da se lahko vedno znova vračamo na aktivnosti, animacije ali slike, ki smo jih ţe videli ali obravnavali, in s tem osveţimo spomin. 3.1 TEHNIČNE LASTNOSTI Interaktivna tabla, namenjena šolam, ima dva grafična vmesnika, ki sta enostavna za uporabo tako za učence kot učitelje ter bogata z različnimi knjiţicami slik, fotografij, zvočnih posnetkov, animacij in drugih orodij. S svojo kompaktnostjo je 30

41 tabla nadvse primerna za šolsko okolje, saj je robustna in trdna ter neobčutljiva na udarce in tekočino. Nanjo se piše z ergonomično oblikovanim pisalom brez baterije, ki v celoti podpira vse funkcije miške. Slika 6: Interaktivna tabla (vir: US/Products/SMART+Boards/Front+projection/, pridobljeno ) Interaktivna tabla je povezana z računalnikom. Lahko je povezana preko kabla (USB, serijski kabel) ali pa brezţično (Bluetooth). Programska oprema je po navadi naloţena na računalnik in pretvarja kontakte z elektronskimi tablami v klike z miško ali digitalne animacije. To se lahko naredi z na dotik občutljivo površino ali preko daljincev (infra rdeči ţarki). Poznamo šest različnih vrst elektronskih tabel: Analogno-uporovne: Dva elektro prevodna lista sta ločena z majhno reţo zraka. Ko se s prstom ali s čim drugim dotaknemo površine, se ta deformira in električni krog je sklenjen. S spremembo upornosti se določita koordinati dotika. Tako lahko, odvisno od izbora moţnosti, rišemo črte ali pa izbiramo ikone. Ta vrsta tabel po navadi ne podpira signalov, ki so posredovani z miško ali brezţično. Elektromagnetne: Niz ţic za tablo sodeluje s tuljavo v konici elektronskega pisala tako, da določi točko, kjer se nahaja pisalo. To je lahko aktivno (ima baterijo ali pa je s tablo povezano z ţico) ali pa je 31

42 pasivno (spreminja električni signal, ki nastaja na tabli in ne vsebuje lastnega napajanja). Ta vrsta tabel ima trdno površino brez gibljivih delov. Prednost te tehnologije je tudi večja robustnost, tako da se lahko med pisanjem mirno z roko naslanjamo na tablo, torej senzorji v tabli zaznavajo le signale, ki jih oddaja magnetno pisalo. Ta vrsta tabel podpira vse miškine funkcije in signale preko daljincev. Kapacitivne: Delujejo z nizom ţic, ki so pri tej vrsti za tablo. Te preko senzorjev zaznavajo dotik prstov. Ker je nekaj ţic postavljenih v X smeri, nekaj pa v Y smeri, lahko tabla izračuna koordinati. Prednost pred elektromagnetnimi je ta, da ne potrebujemo nobenih pisal, pa tudi vsa elektronika je za zaslonom, tako da je nevidna in posledično zaščitena. Laserske: Pri tem tipu je v obeh zgornjih kotih table nameščen pa en infra rdeči laser. Njuna ţarka prečesujeta površino table kot dva svetilnika na morju. Zrcalo na pisalu odbije laserski ţarek nazaj k viru. Tako se določi poloţaj pisala. Ta vrsta tabel ima najdaljšo ţivljenjsko dobo, saj ima trdno podlago, ki jo sestavlja plast keramike, ki je na plasti kovine. Peresa in markerji so pasivni. Te table ne delujejo na dotik. Ultrazvočne in infrardeče: Ko pritisnemo na površino, pisalo odda ultrazvočen ter infrardeč signal. Ultrazvočna mikrofona sprejmeta zvok in izmerita razliko med časoma prihoda obeh signalov. S pomočjo triangulacije (izračun vseh kotov in ene stranice) se določita koordinati. Ta tehnologija dovoljuje prosto izbiro materiala, iz katerega je narejena tabla, a zahteva pisalo, katerega pisava se lahko briše brez uporabe tekočine. Ta vrsta tabel ne deluje na dotik. Optične in infrardeče: Ko pritisnemo na površino table, pisalo izsledi infrardeči ţarek. Programska oprema nato izračuna njegov poloţaj. 32

43 Površina je lahko iz kateregakoli materiala. Ne potrebujemo posebnih pisal. Povprečna površina elektronske table je pribliţno 2 m 2, njihova teţa pa 40 kilogramov. Elektronske table delimo na tiste, ki imajo projektor spredaj, in na tiste, ki imajo projektor zadaj. Prednost tistih, ki imajo projektor zadaj je ta, da predstavljalcem ni treba gledati proti luči iz projektorja ter da sami ne povzročajo sence. Imajo pa tudi nekaj slabosti. So draţje in večje. Zaradi njihove velikosti je kvaliteta slike včasih problematična. Prav tako se jih ne da namestiti na steno. 3.2 DIDAKTIČNA UPORABNOST NAMEN IN VPLIV V Veliki Britaniji so interaktivne table prisotne skoraj v vseh šolah, v zadnjih dveh letih pa se mnoţično uporabljajo tudi v naših šolah. Najpogostejša in najširše sklicevana prednost interaktivne table je prav gotovo motivacija. To velja tako za učitelj kot učence. Učitelji se hitro animirajo za to tablo, vendar lahko začetno navdušenje hitro mine, če se tabla ne koristi v dejanski, praktični in konstantni rabi ter izpopolnjevanju Interaktivne table pomenijo prihodnost v podajanju znanj tako osnovno- in srednješolcem ter študentom kot tudi zaposlenim v podjetju. Predavatelj z interaktivnim pristopom in uporabo spleta pritegne pozornost učencev, na tablah pa se vsebina podaja na več ravneh. Elektronska tabla nam glede na odziv učencev in njihovo predznanje omogoča direktno nastajanje gradiv v razredu, prav tako pa z njeno uporabo preverimo razumevanje podane snovi. Pasivne metode poučevanja postanejo tako aktivne. 33

44 3.2.2 UČINKOVITOST IN UPORABNOST Način uporabe klasičnih tabel je povsod enak: učitelj na tablo med razlago s pisalom piše ali riše po tabli. Ko je tabla polna, jo je potrebno zbrisati, nato se lahko po njej piše ali riše naprej. Ta pristop je dokaj enostaven in učinkovit, zato se je tudi obdrţal tako dolgo, ni pa preveč praktičen. Učitelj namreč lahko naredi izvrstne skice in razlage, a jih ne bo mogel uporabiti niti takoj po tem, ko bo tabla zbrisana, kaj šele na drugih predavanjih na isto temo. Elektronske table pa predavatelju omogočajo vse, kar omogočajo klasične table in še mnogo več. Z elektronskimi pisali se še vedno lahko piše in riše na tablo, pri čemer je v pomoč še paleta različnih barv in debelin pisala. Napisano lahko dopolnimo še s slikami ali besedili iz računalnika. Najboljše pri vsem tem pa je, da se lahko vsi taki zapiski shranijo in so tako uporabni še za naslednja predavanja. Slika 7: Interaktivni tabli (vir: US/Products/SMART+Boards/Front+projection/, pridobljeno ) Poleg te funkcije lahko elektronsko tablo uporabljamo še kot projektor, le da je uporaba table še laţja od uporabe projektorja, saj nam za uporabo ni potrebno hoditi do računalnika, ampak lahko vse funkcije izvedemo s pisalom, ki prevzame vlogo miške. Narejene zapiske je moţno tudi pošiljati po elektronski pošti (npr. učencem, ki so odsotni). Nekatere elektronske table imajo tudi moţnost, da se zapiski, narejeni na njej, natisnejo in se, pred tiskanjem, lahko z računalnikom tudi dodajo opombe tiskalnik je pri teh tablah po navadi ţe vgrajen. 34

45 Interaktivna tabla ustreza potrebam tako vizualnega kot kinestetičnega tipa učencev. Učenci vidijo velike, ţivahne slike in so v fizičnem stiku z materialom tako, da s prsti premikajo črke, številke, besede in slike. Učenci s posebnimi potrebami lahko laţje vidijo, preberejo in ravnajo z informacijami. Za učiteljev profesionalni razvoj je velikega pomena uporaba in izmenjava gradiv ter moţnost hranjenja in analiziranja v učnem procesu dopolnjenih učnih gradiv posameznih učnih ur. To omogoča temeljito refleksijo lastnega dela in analizo posameznega razreda oz. učencev FLEKSIBILNOST IN RAZNOVRSTNOST Ena najpomembnejših pedagoških prednosti interaktivne table je zagotovo interaktivnost, pri čemer ločujemo fizično in pedagoško interaktivnost. Za delo s to tablo se priporoča metoda reševanja problemov, še kvalitetnejšo interaktivnost pa doseţemo z uporabo nekaterih dodatnih sredstev, ki jih tabla vsebuje in omogoča. Učitelji v preučeni literaturi ugotavljajo, da je tabla fleksibilen pripomoček za vse starostne skupine in tipe učencev. Dokazana je relativna enostavnost manipulacije, uporaba ţe pri najmlajših otrocih (ni potrebna tako fina motorika kot z miško). Je raznovrsten pripomoček v smislu moţne vsebine pouka in aktivnosti, ki jih ponuja (razvijanje ročnih spretnosti pri opismenjevanju do diferenciranega pouka). Izredno dobrodošla je tudi fleksibilnost v trenutnih moţnosti preskokov na ţe predelano gradivo (za osveţitev spomina ali za povečanje zapomnitve), kar je še posebej pomembno za manj sposobne in učence s posebnimi potrebami. 3.3 MULTIMEDIJSKI PRISTOP Interaktivne table omogočajo, da lahko pri učenju uporabljamo več čutov: vizualni, avditivni in pri interaktivnih nalogah tudi kinestetični. Predavatelji table 35

46 uporabljajo za zapis vsebine na elektronski način, v predavanja pa vključujejo tudi avdio in video posnetke. Table so povezane tudi z internetom, kar omogoča zelo aktivno in dinamično izvajanje izobraţevanja. Moţna je uporaba zelo raznolikih vrst gradiv in moţnosti upravljanja z njimi, kombiniran pristop, omogočeno je nagovarjanje različnih tipov učencev oz. učencev z različnimi učnimi stili. Vsi vidiki, tudi sicer pomembne vizualizacije v izobraţevanju, pri interaktivni tabli pridejo še posebej do izraza (velikosti, vidljivosti in jasnosti podob na interaktivni tabli). Interaktivna tabla omogoča neposredni stik učitelja z učenci (obrnjeni so v razred). 3.4 DODATKI K INTERAKTIVNI TABLI Poleg interaktivne table so nekatera podjetja razvila tudi dodatne tablice in glasovalne sisteme, ki skupaj s tablo tvorijo tako imenovane interaktivne razrede. Slika 8: Interaktivni razred (vir: pridobljeno ) 36

47 Interaktivne tablice omogočajo brezţično interakcijo učencev, skupinsko ali individualno, z učiteljem ali med seboj. Nanjo se piše z običajnim pisalom za interaktivno tablo. Učitelj se s tablico lahko sprehaja po celem razredu, lahko aktivira ali deaktivira različne tablice v razredu. Tablice se lahko uporabljajo kjerkoli v razredu, lahko nadomestijo tudi prihajanje učencev k tabli, učenci z njo predstavijo svoje probleme, potek reševanja lahko vsi vidijo na tabli. hkrati pa učitelju omogočajo, da nadzira interaktivno tablo iz kateregakoli dela razreda. Slika 9: Tablica (vir: pridobljeno ) Glasovalni sistem z glasovalnimi napravami omogoča hitro in pregledno ali povratno informacijo učitelju za celotni razred oziroma za vsakega učenca v razredu. Z njim lahko ugotavlja mnenja učencev, njihova stališča ali odnos do izbrane tematike, napovedi, preverja znanje, razumevanje. Rezultati so vidni takoj, lahko v različnih prikazih. Slika 10: Glasovalni sistemi (vir: pridobljeno ) 37

48 3.5 SLABOSTI Ţal pa imajo tudi elektronske table svoje slabe strani. Med njimi je gotovo cena, saj so klasične table bistveno cenejše, in dejstvo, da so elektronske, torej potrebujejo elektriko in ne morejo stati kjerkoli (ta zadnji problem se sicer dokaj enostavno reši s podaljškom in tudi sicer imajo table dokaj dolg napajalni kabel), interaktivne elektronske table potrebujejo tudi povezavo z računalnikom; (USB) kabel je pri nakupu ţe vključen v ponudbo ali pa imajo table celo brezţično povezavo. Vsaka nova tehnologija prinaša, neodvisno od področja človekove dejavnosti, v katero jo uvajamo, v to dejavnost različne sociološke, organizacijske, kadrovske in druge probleme. Ti problemi so toliko večji, kolikor bolj korenito posega nova tehnologija v obstoječe načine in metode dela. Velikokrat predstavlja problem tudi odpor proti spremembam. Za premagovanje teh odporov pa je verjetno pomembno sistematično in pravočasno prilagajanje znanj in sposobnosti zaposlenih za delo z novo tehnologijo. Interaktivna tabla tako ponuja na področju vzgojno-izobraţevalnega dela vrsto moţnosti za raziskovanje in tudi pri organizaciji in izvajanju učnega procesa. Vedno pa se moramo zavedati, da doseganje vzgojnoizobraţevalnih ciljev ni bilo nikoli v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov. Jereb in Jug (156) menita, da bomo učno tehnologijo pri pouku učinkovito rabili le, če bomo njegovo uporabo podredili didaktičnim načelom in če ga bomo v skladu z njim preudarno kombinirali z drugimi učnimi pripomočki, s klasičnimi učnimi oblikami, metodami in organizacijo pouka. 38

49 Slika 11: Poučevanje nekoč in danes (vir: pridobljeno ) 4. SODOBNI POUK SLOVENŠČINE Kdaj uporabiti novo tehnologijo v izobraţevanju, kakšno strojno in programsko opremo ter katere oblike in metode uporabiti, kako vso stvar pribliţati učencem in kako izpeljati pouk, so le nekatera vprašanja, na katera je treba odgovoriti, preden začnemo razmišljati o uporabi informacijske tehnologije v izobraţevanju. Danes vemo, da informacijska tehnologija ne more nadomestiti učitelja. Njegova vloga se sicer spreminja, tako kot se v informacijski druţbi spreminja celotna druţba. Učitelj prinaša v izobraţevalni proces modrost, izkušnje in perspektivo, učenci sveţino, ideje in drugačne poglede, informacijska tehnologija pa hitrost in zanesljivost obdelovanja podatkov. (Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu; zbornik prispevkov 2005: 158) Proučevanje novih medijskih tehnologij, ki jih uporabljamo v učnem procesu, kaţe, da je učni učinek računalnika in interneta pri šolskem učenju na odločilen način odvisen od tega, kako učitelji te medije vključijo in spremljajo pri pouku. Za številne šibkejše učence bi bila lahko uvedba računalnika in interneta v šole usodnega pomena, če jim učitelji niso v pomoč in podporo pri zagotavljanju kompetentnega upravljanja teh medijev. 39

50 Mnogo premalo ljudi pa se namreč zaveda, da tehnologija sama po sebi ne rešuje nobenega problema. Računalnik pravzaprav ne zmore nobenega opravila, ki ga ne bi zmogel tudi človek. A pri delu je računalnik mnogo hitrejši in zanesljivejši. Nova kakovost nastopi šele, če znamo prednosti računalnika in z njim povezane informacijske tehnologije izrabiti in nadgraditi s svojimi prednostmi: z znanjem in spretnostmi ter z njim poiskati pot do rešitve. Tudi za učitelje predstavlja uvedba novih medijev velik izziv. Deloma zato, ker morajo kompetence, tako kot njihovi učenci, šele pridobiti sami. To pomeni na začetku večjo obremenitev, ki pa se čez čas poplača. Uporaba interaktivne table daje pedagoški praksi nov pomen in motivacijski zagon tako učiteljem kot učencem, pri pouku ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje. Učni načrt Slovenščina je kljub številnim prednostim pomanjkljiv prav glede uporabe sodobne izobraţevalne tehnologije, saj ne zajema celostnega pristopa do različnih vrst medijev in ne upošteva vseh vidikov mnoţičnega komuniciranja v sodobni druţbi tudi glede na ustrezno rabo slovenščine. Vsak učitelj se tako samostojno odloča za izbiro tehničnih pripomočkov in pomagal, s katerimi popestri pouk in olajša razumevanje. Interaktivna tabla zajema do sedaj vsa znana učna pomagala, tukaj so zdruţena v en sam učni pripomoček. 40

51 II EMPIRIČNI DEL 41

52 1. UVOD Empirični del je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu sem preizkusila vse moţnosti uporabe interaktivne table. Z interaktivno tablo sem se seznanila na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, pozneje pa sem veliko časa preţivela v računalniški učilnici na naši fakulteti, kjer sem interaktivno tablo in njene moţnosti uporabe postopoma spoznavala, sama sem naredila tudi vse spodaj prikazane primere. Posamezne korake sem fotografirala in sproti shranjevala, tako da sem sedaj lahko po korakih in s slikami prikazala različne moţnosti in načine uporabe. Najprej na kratko predstavljam posamezna orodja in aplikacije, sledijo pa primeri iz različnih internetnih strani, ki sem jih našla na Ministrstvu za šolstvo, na katerih najdemo uporabna gradiva za interaktivno tablo. V drugem delu pa so opisani rezultati raziskave o uporabi interaktivne table, ki sem jo opravila med učitelji na izbranih osnovnih in srednjih šolah na območju Prlekije. 42

53 2. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI SLOVENŠČINI Ko smo postavili interaktivno tablo in inštalirali programsko opremo, se nam v opravilni vrstici in/ali na namizju pokaţe znak za interaktivno tablo (interwrite). Dvakrat kliknemo in izberemo interaktivni način, tako zaţenemo program, ki nam omogoča delo z interaktivno tablo. Slika 12: Odpri interaktivni način Odpre se nam nova opravilna vrstica, ki nam je v pomoč pri delu. Slika 13: Opravilna vrstica 43

54 Tablo lahko uporabljamo tudi kot navadno šolsko tablo. Prednost pa je v tem, da je takoj pripravljena, ko je polna, lahko preskočimo na novo stran, vso snov pa lahko shranimo. Če ţelimo snov ponoviti, samo potujemo nazaj, če pa začenjamo novo šolsko uro (npr. v paralelki), pa jo lahko naloţimo kot predlogo. Slika 14: Odpri novo stran Novo stran ustvarimo z enim klikom na gumb ali pa jo poiščemo med orodji. S puščico lahko potujemo med stranmi, z ukazom shrani, ki ga najdemo v opravilni vrstici, pa lahko vse skupaj shranimo. Slika 15: Shrani spremembe 44

55 Ukaze v opravilni vrstici izbiramo z dotikom na tablo. Orodja so v tej vrstici tovarniško nastavljena, lahko pa si sami nastavimo tista, ki jih večkrat uporabljamo. Vsaka dobra šolska ura je predvsem rezultat dobre učne priprave. Predloge nam olajšajo delo, saj nam pomagajo slediti učni snovi brez nepotrebnih prekinitev in nas postopno privedejo k zaključku. Najprej kliknemo na orodja, potem odpri in izberemo ţeleno predlogo. Slika 16: Predloge Za nazornejši prikaz lahko dodajamo tudi slike iz galerije, ki jo ima sam program, ali pa slike, ki jih imamo sami na trdem disku. Kliknemo ikono galerija in izberemo sliko, ki jo samo povlečemo na prazno mesto na tabli. Potem jo lahko poljubno večamo, manjšamo, rotiramo in spreminjamo. 45

56 Slika 17: Dodajanje slik Pri pouku vedno več učiteljev išče pomoč na spletu. To je pri interaktivni tabli zelo poenostavljeno, saj je orodje takoj dostopno. Izberemo ukaz zaţeni brskalnik in takoj smo na domači internetni strani, na kateri lahko potem s pomočjo pisala označujemo pomembne dele, ki se sproti shranjujejo na tablo. Slika 18: Zaţeni brskalnik 46

57 Če naletimo na teţave ali imamo kako vprašanje, nam je v veliko pomoč sam program. Pomoč najdemo v ukazih za orodje in deluje podobno kot vsi Help programi. Slika 19: Pomoč 47

58 2.1 ORODJA V opravilni vrstici najdemo mnogo orodij, ki nam olajšujejo delo s tablo. V spodnjih opisih prikazujem moţnosti najpogosteje uporabljanih orodij. Pero S peresom po tabli pišemo prostoročno, na voljo imamo različne barve in debeline. Slika 20: Pero Marker Z markerjem označimo določene besede ali dele besedila. Izbiramo lahko različne oblike senčenja in med petimi barvami. Slika 21: Marker 48

59 Radirka Z radirko izbrišemo s peresom napisan tekst. Prav tako lahko izbiramo velikost radirke. Slika 22: Radirka Linija Izbiramo lahko različne načine, debeline in barve črt. Slika 23: Linija 49

60 Stran z mreţo V predpripravljenih straneh imamo na voljo različne strani z črtami in mreţami, ki si jih poljubno nastavljamo. Prav tako lahko izbiramo barve črt in ozadja. Slika 24: Stran z mreţo Stran s koledarjem Med predpripravljenimi stranmi najdemo tudi koledarje. Projeciramo lahko dnevni, tedenski, mesečni ali celoletni koledar, v katerega vnašamo opombe. Slika 25: Stran s koledarjem 50

61 Virtualna tipkovnica Virtualno tipkovnico zaţenemo, ko računalnik ni blizu table, ko hočemo kaj natipkati ali brskati po internetu. Slika 26: Virtualna tipkovnica Ţaromet Uporablja se za poudarjanje povedanega oziroma skrivanje nebistvenega. Določamo mu lahko različne velikosti. Slika 27: Ţaromet 51

62 Tipkano besedilo Poleg prostoročnega pisanja lahko uporabljamo tudi tipkano. Vstavimo okvirček za besedilo, izbiramo med načinom, barvami in velikostjo pisave. Slika 28: Tipkano besedilo Prostoročni tekst Interaktivna tabla ima vgrajene senzorje za prepoznavanje prostoročne pisave. Vklopimo tipko za prostoročni tekst, s peresom napišemo besedo in ta se samodejno spremeni v tipkano besedilo. Slika 29: Prostoročni tekst 52

63 Oblike V orodjih imamo na voljo veliko oblik, ki jih lahko poljubno oblikujemo in vstavljamo. Slika 30: Oblike Matematična orodja Tudi za matematiko najdemo veliko pomagal. Slika 31: Matematična orodja 53

64 Predloge iz galerije V galeriji imamo na voljo veliko slik, simbolov, znakov, ki nam olajšajo pouk in poskrbijo za dobro vizualizacijo. Galerija je razdeljena glede na učne predmete. Slika 32: Predloge iz galerije V galeriji, ki je večinoma v angleškem jeziku, najdemo veliko vaj za jezik, na ţalost do sedaj le v angleščini. Prilagam nekaj izbranih vaj, ki bi se jih z malo truda dalo prevesti v slovenščino in tako bi jih lahko uporabili pri pouku. Vaja slovnice, angleški jezik angleške slovnice Slika 33: Vaje iz 54

65 Pridevniki in prislovi Slika 34: Pridevniki in prislovi v angleščini Knjiţevnost Slika 35: Angleška knjiţevnost 55

66 2.2 UPORABA RAZLIČNIH PROGRAMOV V interaktivno tablo lahko vstavimo naše zapiske iz Microsoft Worda, tabele in grafe iz Microsoft Excela, PowerPoint predstavitve. Vse te predloge pa lahko na interaktivni tabli poljubno spreminjamo, dodajamo zapise in jih kasneje tudi shranimo. Na tabli lahko predvajamo glasbene datoteke, filme, fotografije, katere prav tako lahko označujemo, poudarjamo, kopiramo. Tudi v slovenščini najdemo kar nekaj gradiva, ki se ga da uporabiti na interaktivni tabli. Ministrstvo za šolstvo ţe dalj časa vodi projekt tako imenovanih e-gradiv, kjer posamezne sodelujoče šole izdelujejo e-gradiva in jih posredujejo: Na strani ministrstva sem našla dve zanimivi povezavi. Na stani e- šole.mladinska.com najdemo snov in vaje iz knjiţevnosti, imenuje se Virtualni svet knjiţevnosti, namenjen pa je osnovnošolskemu izobraţevanju: Na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa so izvedli Projekt slovenščina in naredili e-gradiva za 8. razred osnovnih šol in 2. letnik srednjih šol in gimnazij: Dodajam le nekaj prikazov snovi in vaj, ki jih najdemo na omenjenih straneh. 56

67 Učenje velike in male začetnice Slika 36: Velika in mala začetnica Slovarji, priročniki Slika 37: Slovarji in priročniki 57

68 Protestantizem na Slovenskem Slika 38: Protestantizem na Slovenskem Goethe Slika 39: Goethe 58

69 Prešeren: Krst pri Savici Slika 40: Prešeren Učenci lahko naloge rešujejo tudi samostojno, na računalnikih, vendar bi takrat uro morali izvajati v računalniški učilnici. Na šolah, kjer pa imamo interaktivno tablo v razredu, lahko omenjene strani poljubno odpiramo in uporabljano na interaktivni tabli, skupaj z učenci rešujemo virtualne naloge, preverjamo rešitve in ponavljamo snov. Slike in zanimive povzetke lahko shranimo na tablo in jih pozneje, ko nismo več na spletu, uporabljamo za ponazoritve ali ponovitve. Trenutno najdemo na spletu le vaje za slovenščino v osnovni šoli in celoten povzetek slovenščine za drugi letnik gimnazij. Projekt na ministrstvu še vedno poteka in tako sproti nastajajo nove vaje za učence, ki jih je iz dneva v dan več. Te strani pa nam ne smejo postati nadomestek za standardne učne ure. Sluţiti nam morajo le kot popestritev klasičnih učnih ur, za motivacijo ali pa za ponavljanje in urjenje. 59

70 3 RAZISKAVA 3.1 NAMEN RAZISKAVE Potem ko sem preučila vse moţnosti uporabe interaktivne table, sem ţelela še ugotoviti, v kolikšni meri učitelji slovenščine na izbranih osnovnih in srednjih šolah poznajo in uporabljajo sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo, če poznajo in uporabljajo interaktivno tablo ter v kolikšni meri so z njo zadovoljni tako oni sami kot tudi učenci. 3.2 ZBIRANJE PODATKOV Anketo s sistematično izbranimi vprašanji sem razdelila med učitelje izbranih osnovnih in srednjih šol na področju Prlekije. Pred tem sem se še pozanimala, ali na šoli interaktivno tablo sploh imajo. Anketni vprašalnih so reševali na dveh srednjih šolah in petih osnovnih šolah, izpolnilo ga je 20 učiteljev slovenščine. Anketa je bila anonimna, učitelji so jo izpolnjevali individualno po priloţenih navodilih. Šole, ki so sodelovale v anketi: - Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer - Gimnazija Ormoţ - Osnovna šola Ivanjkovci - Osnovna šola Ormoţ - Osnovna šola Velika Nedelja - Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu - Osnovna šola Cezanjevci 3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA V prvem delu sem zastavila nekaj splošnih vprašanj zaradi laţje statistične obravnave: 1. Vrsta šole, na kateri poučujete. 2. Koliko let delovnih izkušenj imate s poučevanjem slovenščine? 60

71 3. Spol. 4. Starost. Vsebinski del pa je zajemal 22 vprašanj, od tega 13 vprašanj zaprtega tipa, 8 vprašanj polodprtega, eno vprašanje odprtega tipa: 1. S katerimi učnimi pripomočki je opremljena vaša učilnica? (moţnih več odgovorov) 2. Katero učno sredstvo najpogosteje uporabljate? 3. Za kaj najpogosteje uporabljate različna učna sredstva? (moţnih več odgovorov) 4. Menite, da vam vaša šola nudi dovolj učnih pripomočkov za sodoben način poučevanja? 5. Ali veste, da interaktivna tabla lahko zdruţuje vsa prej našteta učna sredstva? 6. Imate na vaši šoli interaktivno tablo? (Na naslednji dve vprašanji so odgovarjali samo učitelji, ki so na šesto vprašanje odgovorili z ne!) 6.1 Ali jo poznate, ste ţe slišali zanjo? 6.2 Če bi jo imeli na voljo, bi jo uporabljali? 7. Menite, da ste za uporabo interaktivne table dovolj usposobljeni? 8. Ali menite, da poznate vse načine uporabe in prednosti interaktivne table? 9. V primeru da interaktivno tablo uporabljate, kako ste se jo naučili uporabljati? 10. V primeru, da imate na vaši šoli interaktivno tablo na razpolago, vendar je ne uporabljate, zakaj ne? (moţnih več odgovorov) 11. Kako pogosto uporabljate interaktivno tablo? 12. Kako pogosto uporabljate ostalo sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo IKT)? (računalnik, internet )? 13. V kakšne namene največkrat uporabljate sodobno IKT? (moţnih več odgovorov) 14. V kateri fazi pouka najpogosteje uporabljate sodobno IKT? 15. Sodite, da je uporaba sodobne IKT pri pouku slovenščine koristna? 16. Menite, da je interaktivna tabla ustrezen pripomoček za poučevanje slovenščine? 61

72 17. Koliko časa mora učitelj vloţiti v pripravo in izvedbo pouka s pomočjo interaktivne table? 18. Kaj pričakujete od uporabe interaktivne table? (moţnih več odgovorov) 19. Kako se na poučevanje ob interaktivni tabli odzivajo učenci? (več odgovorov) 20. Katera orodja na interaktivni tabli največkrat uporabljate? (več odgovorov) 21. Ali se je zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table odnos učitelj-učenec kaj spremenil? 22. Lastno mnenje o interaktivni tabli, o odnosu učitelj-učenec ob uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. 3.4 ZASTAVLJENE HIPOTEZE 1. Predpostavljam, da ima ţe večina šol na razpolago uporabo interaktivne table. 2. Menim, da se mlajši učitelji pogosteje uporabljajo sodobna učna sredstva. 3. Predpostavljam, da učitelji slovenščine še vedno najpogosteje uporabljajo klasična učna sredstva (radio, grafoskop). 4. Menim, da učitelji uporabljajo učna sredstva predvsem za motivacijo in popestritev pouka. 5. Menim, da je ţe večina učiteljev slišala za interaktivno tablo, vendar je ne uporablja. 6. Predpostavljam, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljeni za uporabo interaktivne table in ne poznajo vseh prednosti uporabe. 7. Predpostavljam, da učitelji menijo, da je sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija pri pouku slovenščine koristna. 8. Menim, da učitelji sodobno IKT uporabljajo predvsem za urjenje in ponavljanje. 9. Predpostavljam, da bi učitelji interaktivno tablo večkrat uporabljali, če bi jim šola nudila tečaj oz. pomoč pri spoznavanju le-te. 10. Predpostavljam, da so učitelji mnenja, da se odnos učitelj učenec zaradi uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil. 62

73 3.5 METODOLOGIJA Pri raziskavi sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. 3.6 OBDELAVA PODATKOV Zbrane podatke sem uredila s pomočjo grafov in tabel v programu Microsoft Excel ter jih dopolnila s komentarji. 3.7 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETIRANJA Statistični podatki: 1. Vrsta šole, na kateri poučujete. Vrsta šole f f(%) OŠ SŠ % 60 % OŠ SŠ Anketni vprašalnik so mi izpolnili na sedmih šolah, od tega na dveh gimnazijah, kjer slovenščino skupno poučuje 8 učiteljev, in na petih osnovnih šolah, kjer je 12 učiteljev slovenščine. 2. Koliko let delovnih izkušenj imate s poučevanjem slovenščine? Učitelji, ki so odgovarjali na anketo, imajo zelo različno dobo poučevanja slovenščine. Do 5 let delovnih izkušenj imajo trije učitelji, od 6 do 10 šest 63

74 učiteljev, 11 do 20 trije učitelji, nad 20 let pa pet predmetnih učiteljev slovenščine. 3. Spol. Vseh dvajset anketiranih učiteljev je bilo ţenskega spola. 4. Starost. Leta f f(%) Do 30 let let let 6 30 Nad 50 let % 20 % Do 30 let 30 % let let 45 % Nad 50 let Večina anketiranih učiteljev je stara med 30 in 40 let. Te statistične podatke sem zbrala zaradi tega, ker sem hotela preveriti, kako spol, starost in leta delovnih izkušenj vplivajo na uporabo sodobnih učnih sredstev in predvsem, če prihaja zaradi teh dejavnikov do razlik pri uporabi interaktivne table. 64

75 Vsebinska vprašanja: 1. S katerimi učnimi pripomočki je opremljena vaša učilnica? (moţnih več odgovorov) f f(%) Interaktivna tabla 7 35 Računalnik LCD projektor Diaprojektor 2 10 Grafoskop Radio Televizija Episkop 1 2 Drugo Učni pripomoček interaktivna tabla računalnik LCD projektor diaprojektor grafoskop radio televizija episkop drugo Skoraj vse učilnice imajo grafoskop (80 %) in računalnik (75 %), zelo pogosta sta tudi radio (70 %) in televizija (70 %), sledi LCD-projektor (55 %), pri sedmih učiteljih pa imajo v svoji učilnici tudi interaktivno tablo (35 %). Iz dobljenih odgovorov je razvidno, da so učilnice za slovenščino opremljene zadovoljivo, po večini jim manjka samo še interaktivna tabla, katero pa na več šolah mislijo namestiti še to ali pa naslednje šolsko leto. Iz teh odgovorov je bilo razvidno, da so srednje šole boljše tehnično opremljene kot osnovne šole. 65

76 2. Katera učna sredstva najpogosteje uporabljate? (moţnih več odgovorov) f f(%) Interaktivna tabla 4 20 Računalnik LCD projektor 5 25 Diaprojektor 0 0 Grafoskop 5 25 Radio 8 40 Televizija 6 30 Episkop 0 0 Drugo Učni pripomoček interaktivna tabla računalnik LCD projektor diaprojektor grafoskop radio televizija episkop drugo Najpogosteje uporabljani učni pripomoček je računalnik (65 %), sledita radio (40 %) in televizija (30 %), interaktivna tabla (20 %) je po pogostosti uporabe na šestem mestu. Računalnik vodi predvsem zaradi različnih moţnosti uporabe, na drugem mestu pa je ţe po pričakovanjih radio, saj pouk slovenščine velikokrat temelji tudi na slušnem razumevanju. Tukaj je bilo tudi razvidno, da računalnik in interaktivno tablo uporabljajo predvsem mlajši učitelji in tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj. 66

77 3. Za kaj najpogosteje uporabljate različna učna sredstva? (moţnih več odgovorov) f f(%) Za pridobivanje novega znanja Za laţje razumevanje snovi Za popestritev učenja Za širjenje znanja Za ponovitev snovi Za preverjanje znanja. 1 5 Drugo Način uporabe učnih sredstev pridobivanje novega znanja lažje razumevanje snovi popestritev učenja širjenje znanja ponovitev snovi preverjanje znanja Različna učna sredstva učitelji najpogosteje uporabljajo za pridobivanje novega znanja (90 %) in popestritev učenja (70 %), sledi uporaba zaradi laţjega razumevanja snovi (35 %), za širjenje znanja in ponavljanje (30 %). 67

78 4. Menite, da vam vaša šola nudi dovolj učnih pripomočkov za sodoben način poučevanja? f f(%) V celoti V precejšnji meri V ustrezni meri V zadovoljivi meri. 1 5 V nezadostni meri Nudenje učnih pripomočkov v celoti v precejšnji meri v ustrezni meri v zadovoljivi meri v nezadostni meri Učitelji menijo, da jim šole v celoti ali pa v precejšnji meri (35 %) nudijo dovolj učnih pripomočkov za sodoben način poučevanja. Predvsem na tistih šolah, kjer interaktivne table sploh nimajo, pa slovenisti menijo, da jim šola ne nudi dovolj potrebnih pripomočkov. 5. Ali veste, da interaktivna tabla lahko zdruţuje vsa prej našteta učna sredstva? f f(%) Da Ne

79 10 % 90 % da ne Skoraj vsi učitelji (90 %) so vedeli, da interaktivna tabla zdruţuje vsa učna sredstva, razen dveh (10 %), ki pa table še nista imela moţnosti spoznati. 6. Imate na vaši šoli interaktivno tablo? f f(%) Da Ne % 80 % da ne Na petih šolah (80 %) interaktivno tablo imajo, na dveh pa ne (20 %), na teh dveh poučujejo štirje učitelji, ki so sodelovali v anketi. 69

80 Na naslednji dve vprašanji so odgovarjali samo učitelji, ki so na šesto vprašanje odgovorili z ne! 6.1 Ali jo poznate, ste ţe slišali zanjo? f f(%) Da Ne 0 0 Vsi štirje učitelji, ki table nimajo na voljo, so ţe slišali zanjo. 6.2 Če bi jo imeli na voljo, bi jo uporabljali? f f(%) Da 3 75 Ne 0 0 Ne vem % 25% da 75% ne ne vem Trije od štirih učiteljev bi interaktivno tablo, če bi jo imeli na voljo, uporabljali, eden pa še ne ve. 70

81 7. Menite, da ste za uporabo interaktivne table dovolj usposobljeni? f f(%) V celoti. 0 0 V precejšnji meri V ustrezni meri V zadovoljivi meri V nezadostni meri Usposobljenost za uporabo IT v celoti v precejšnji meri v ustrezni meri v zadovoljivi meri v nezadostni meri Polovica anketiranih (50 %) meni, da za uporabo interaktivne table niso dovolj usposobljeni, 25 % jih meni, da so zadovoljivo usposobljeni, 10 % v ustrezni meri in 25 % v precejšnji meri. Noben učitelj ne meni, da je usposobljen v celoti, iz česar lahko sklepamo, da bi bilo dobrodošlo kakšno organizirano izobraţevanje ali pa samoizobraţevanje. 8. Ali menite, da poznate vse načine uporabe in prednosti interaktivne table? f f(%) V celoti. 0 0 V precejšnji meri V ustrezni meri V zadovoljivi meri V nezadostni meri

82 Poznavanje prednosti uporabe v celoti v precejšnji meri v ustrezni meri v zadovoljivi meri v nezadostni meri Skoraj polovica učiteljev (45 %) meni, da poznajo interaktivno tablo v nezadostni meri, 30% v ustrezni meri, trije učitelji (15 %) v precejšnji meri, ostali (10 %) pa menijo, da je njihovo znanje o uporabi in prednosti interaktivne table v zadovoljivi meri. Da bi učitelji postali bolj vešči uporabe interaktivne table, bi bilo s strani posamezne šole zaţeleno izobraţevanje za uporabo le-te. 9. V primeru da interaktivno tablo uporabljate, kako ste se jo naučili uporabljati? (moţnih več odgovorov) f f(%) V šoli smo imeli organizirano 3 15 usposabljanje. Preko tečaja. 0 0 Samostojno S pomočjo drugih učiteljev S pomočjo literature in interneta. 0 0 Je ne uporabljam

83 Učenje uporabe organizirano usposabljanje tečaj samostojno s pomočjo učiteljev s pomočjo literature je ne uporabljam 60 % anketiranih interaktivne table ne uporablja, tisti, ki pa jo, so se uporabe naučili preko organiziranih usposabljanj na šoli (15 %), samostojno (15 %) ali pa s pomočjo drugih učiteljev (10 %). Veliko učiteljev slovenščine še table ne uporablja, vendar zanimanje zanjo narašča. 10. V primeru, da imate na vaši šoli interaktivno tablo na razpolago, vendar je ne uporabljate, zakaj ne? (moţnih več odgovorov) f f(%) Ker je ni v moji učilnici. 1 8 Ker me to ne zanima. 0 0 Menim, da ni primerna za poučevanje slovenščine. 0 0 Učenci zanjo niso zainteresirani. 0 0 Nisem se še je naučil/a uporabljati Table nimam na voljo Drugo

84 Zakaj table ne uporabljate ker je ni v učilnici ker me ne zanima ni primerna ni interesa učencev ne vem je uporabljati table nimam na voljo drugo Tisti, ki table ne uporabljajo, kot najpogostejši vzrok navajajo to, da je ne vedo uporabljati (50 %), da table nimajo v svoji učilnici (17 %) ali ker je sploh nimajo na voljo (33 %). Nihče od vprašanih ne meni, da bi bila tabla neprimerna za pouk ali pa da ni interesa učencev. Iz odgovor je bilo razvidno tudi, da interaktivne table ne uporabljajo predvsem starejši učitelji in tisti z več leti delovnih izkušenj. Potrebna bi bila večja motiviranost učiteljev in usposabljanje za delo z novimi učnimi pripomočki. 11. Kako pogosto uporabljate interaktivno tablo? f f(%) Zelo pogosto. 1 5 Pogosto Občasno Redko Nikoli Z njo nisem seznanjen/-a

85 Pogostost uporabe IT zelo pogosto pogosto občasno redko nikoli nisem seznanjen Največ učiteljev interaktivne table sploh ne uporablja (40 %) in z njo ni seznanjena (20 %, to so tisti učitelji, ki table nimajo na voljo), kar nekaj pa jo uporablja pogosto (15 %) do občasno (10 %). Le 5 % anketiranih, v našem primeru je to en učitelj, interaktivno tablo uporablja pogosto. Ti učitelji, ki tablo uporabljajo pogosteje, so mlajši in poučujejo na šolah, kjer imajo interaktivne table ţe dalj časa. 12. Kako pogosto uporabljate ostalo sodobno informacijskokomunikacijsko tehnologijo IKT? (računalnik, internet ) f f(%) Zelo pogosto Pogosto Občasno Redko. 1 5 Nikoli

86 Pogostost uporabe IKT zelo pogosto pogosto občasno redko nikoli Ostalo IKT učitelji uporabljajo pogosto (60 %) do zelo pogosto (20 %), 15 % jo uporablja občasno, 5 % pa redko. Vidimo, da je uporaba sodobne IKT kar pogosta in uporaba le-te še vedno narašča. 13. V kakšne namene največkrat uporabljate sodobno IKT? (moţnih več odgovorov) f f(%) Pisanje priprav Priprava gradiv Priprava testov Preverjanje znanja Za samoizobraţevanje Je ne uporabljam. 1 5 Drugo

87 Namen uporabe IKT pisanje priprav priprava gradiv priprava testov preverjanje znanja samoizobraževanje je ne uporabljam drugo Učitelji največkrat uporabljajo sodobno IKT za pripravo gradiv (85 %), za samoizobraţevanje (60 %), sledi priprava testov (50 %) in pisanje priprav (45 %) ter preverjanje znanja (40 %). 14. V kateri fazi pouka najpogosteje uporabljate sodobno IKT? (moţnih več odgovorov) f f(%) Motivacija Usvajanje Urjenje Ponavljanje Preverjanje Je ne uporabljam

88 motivacija usvajanje urjenje ponavljanje preverjanje je ne uporabljam 0 Faza pouka Sodobna IKT se največkrat uporablja za motivacijo (65 %), sledi usvajanje (20 %) in urjenje (20 %). Na koncu sta z 10 % ponavljanje in preverjanje. Učitelji torej uporabljajo sodobno IKT predvsem v začetku ure. 15. Sodite, da je uporaba sodobne IKT pri pouku slovenščine koristna? f f(%) V celoti V precejšnji meri V ustrezni meri V zadovoljivi meri V nezadostni meri. 0 0 Z njo nisem seznanjen/-a Koristnost uporabe IKT v celoti v precejšnji meri v ustrezni meri v zadovoljivi meri v nezadostni meri z njo nisem seznanjen 78

89 Več kot polovica (60 %) anketiranih meni, da je sodobna IKT za pouk slovenščine koristna v precejšnji meri, 20 % jih meni, da v ustrezni meri, 10 % v celoti in 10 % v zadovoljivi meri. 16. Menite, da je interaktivna tabla ustrezen pripomoček za poučevanje slovenščine? f f(%) V celoti. 1 5 V precejšnji meri V ustrezni meri V zadovoljivi meri V nezadostni meri. 1 5 Z njo nisem seznanjen/-a Ustreznost IT za slovenščino v celoti v precejšnji meri v ustrezni meri v zadovoljivi meri v nezadostni meri z njo nisem seznanjen Tudi za interaktivno tablo meni 40 % vprašanih, da je za slovenščino ustrezna v precejšnji meri, 20 % v ustrezni meri, 20 % anketiranih z njo ni seznanjena (kar ustreza štirim učiteljem, ki table nimajo na voljo), 10 % jih meni, je interaktivna tabla v zadovoljivi meri ustrezen pripomoček za poučevanje slovenščine, le 5 % pa meni, da je ustrezen v celoti, prav tako pa jih 5 % meni, da to ni ustrezen pripomoček. 79

90 17. Koliko časa mora učitelj vloţiti v pripravo in izvedbo pouka s pomočjo interaktivne table? f f(%) Več kot pri klasični pripravi in izvedbi Enako. 0 0 Manj kot pri klasični pripravi in izvedbi. 0 0 Nimam oblikovanega mnenja Čas za pripravo več kot pi klasični enako manj kot pri klasični nimam oblikovanega mnenja Več kot polovica (55 %) učiteljev, oziroma vsi tisti, ki interaktivno tablo uporabljajo, menijo, da je za uporabo le-te potrebno v pripravo in izvedbo pouka vloţiti več časa kot pri klasični izvedbi ure. Tisti, ki table ne uporabljajo pa o tem nimajo oblikovanega mnenja. Iz tega rezultata lahko sklepamo, da učitelji interaktivne table ne uporabljajo morda zato, ker me menijo, da terja preveč časa za pripravo učne ure. 18. Kaj pričakujete od uporabe interaktivne table? (moţnih več odgovorov) f f(%) Večjo motiviranost učencev Laţje/boljše utrjevanje znanja Laţjo izvedbo diferenciacije pouka Laţjo izvedbo individualizacije pouka Pomoč pri načrtovanju, pripravi učne ure Pomoč pri preverjanju znanja Drugo

91 Pričakovanja od IT večja motiviranost lažje/boljše utrjevanje znanja lažja diferenciacija lažja individualizacija pomoč pri pripravi pomoč pri preverjanju drugo Učitelji od interaktivne table pričakujejo predvsem večjo motiviranost učencev (70 %), laţje in boljše utrjevanje znanja (45 %), laţjo diferenciacijo (30 %) in pomoč pri načrtovanju, pripravi ure (30 %). 20 % pričakuje laţjo izvedbo individualizacije pouka, 10 % pa pomoč pri preverjanju znanja. 19. Kako se na poučevanje ob interaktivni tabli odzivajo učenci? (več odgovorov) f f(%) Z zanimanjem, navdušenjem Nanjo gledajo kot na novost Veliko raje prihajajo k tabli Ravnodušno, enako kot ostale učne 0 0 pripomočke. Z njo niso zadovoljni. 0 0 Niso je še imeli moţnosti spoznati Drugo

92 Odziv učencev zanimanje, navdušenje kot novost raje prihajajo k tabli ravnodušno niso zadovoljni niso je še spoznali drugo Učenci se na tablo odzivajo z zanimanjem, navdušenjem (40 %), nanjo gledajo kor na novost (20 %), zaradi nje tudi veliko raje prihajajo k tabli (15 %). Kar nekaj učencev (20 %) pa še ni imelo moţnosti spoznati uporabo table pri slovenščini. Vidimo, da tabla pozitivno vpliva na učence, zato naj bi jo učitelji uporabljali v čim večji meri. 20. Katera orodja na interaktivni tabli največkrat uporabljate? (več odgovorov) f f(%) Pisalo Galerijo 2 10 Brskanje po internetu, spletne strani kot vir gradiv Portal šole. 1 5 Office programe (Microsoft Word, Excel, 2 10 PowerPoint). Predvajalnik glasbe Predvajalnik filmov Je ne uporabljam Drugo

93 Uporabljena urodja na tabli pisalo galerija brskanje po internetu portal šole office programi predvajalnik glasbe predvajalnik filmov je ne uporabljam drugo Učitelji, ki interaktivno tablo uporabljajo, največkrat posegajo po pisalu (30 %), brskajo po internetu (25 %), na tabli predvajajo filme (15 %) ali glasbo (10 %), uporabijo galerijo (10 %) in Office programe (10 %). Po pričakovanjih je pisalo največkrat uporabljano orodje, saj le-to predstavlja osnovo za delo. 21. Ali se je zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table odnos učitelj-učenec kaj spremenil? f f(%) Da, na boljše Da, na slabše. 1 5 Ne Ne vem na boljše na slabše ne ne vem 0 Odnos učitelj-učenec 83

94 Več kot polovica učiteljev (60 %) ne ve, ali se je odnos učitelj-učenec zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table kaj spremenil. Tako sodijo vsi tisti, ki interaktivne table nimajo, in nekaj tistih, ki sodobno računalniško tehnologijo redko uporablja, 20% vprašanih meni da na boljše, 15% anketiranih učiteljev je mnenja, da se odnos ni spremenil, en učitelj pa meni, da je ta odnos postal slabši (5 %). 22. Lastno mnenje o interaktivni tabli, o odnosu učitelj-učenec ob uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije: Tukaj so učitelji lahko zapisali svoje lastno mnenje. Večina jih meni, da je interaktivna tabla odličen pripomoček (80%), vendar jih njihova nepoučenost ovira pri uporabi. Menijo, da je dobrodošla kot popestritev, stimulativno vpliva na učenje. Šole bi jim morale nuditi dovolj izobraţevanja, da bi se čutili sposobne za uporabo in da bi spoznali vse moţnosti, ki jih table ponujajo (70%). Nekaj učiteljev (20%), predvsem starejših, pa je skeptičnih, saj menijo, da je še učinek interaktivnih tabel na pouk neraziskan, sodobno informacijskokomunikacijsko tehnologijo je treba uporabljati premišljeno, saj se zdi, da so prav zaradi nje danes otroci na pol pismeni (veliko več izpuščajo črke in slabše pišejo). Vsi so mnenja, da brez sodobne IKT danes pri pouku več ne gre, saj le-ta omogoča veliko več kot klasični frontalni pouk, vendar pa priprava na tako uro traja veliko več časa. Sodobna IKT je zaţelena, ne sme pa je biti preveč, da ne postane sama sebi namen. 84

95 3.8 DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ 1. Predpostavljam, da ima ţe večina šol na razpolago uporabo interaktivne table. Prvo hipotezo, da ima interaktivno tablo na razpolago ţe večina šol, lahko potrdimo, saj ji ima ţe 80 % šol, ki so sodelovale v anketi. 2. Menim, da se mlajši učitelji pogosteje uporabljajo sodobna učna sredstva. Tudi drugo hipotezo lahko potrdimo, saj je bilo iz odgovorov razvidno, da se sodobnih učnih sredstev posluţujejo predvsem mlajši učitelji. 3. Predpostavljam, da učitelji slovenščine še vedno najpogosteje uporabljajo klasična učna sredstva (radio, grafoskop). Tretja hipoteza drţi, saj še učitelji slovenščine vedno največ uporabljajo klasična učna sredstva kot sta radio in grafoskop. 4. Menim, da učitelji uporabljajo učna sredstva predvsem za motivacijo in popestritev pouka. Potrdimo tudi četrto hipotezo, in sicer da uporabljajo učitelji učna sredstva predvsem za motivacijo in popestritev ter tudi za laţje utrjevanje znanja. 5. Menim, da je ţe večina učiteljev slišala za interaktivno tablo, vendar je ne uporablja. Hipoteza drţi, saj so vsi vprašani ţe slišali za interaktivno tablo, uporablja pa jo le 40 %. 6. Predpostavljam, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljeni za uporabo interaktivne table in ne poznajo vseh prednosti uporabe. Tudi šesta predpostavka drţi, saj kar 50 % vseh vprašanih meni, da so za uporabo interaktivne table niso usposobljeni v zadostni meri. 7. Predpostavljam, da učitelji menijo, da je sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija pri pouku slovenščine koristna. 85

96 Kar 60 % učiteljev meni, da je sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija pri pouku slovenščine koristna, kar potrjuje sedmo hipotezo. 8. Menim, da učitelji sodobno IKT uporabljajo predvsem za urjenje in ponavljanje. Osmo hipotezo moramo zavreči, saj so se vprašani največkrat odločili za odgovor usvajanje (65 %) in motivacija (55 %). 9. Predpostavljam, da bi učitelji interaktivno tablo večkrat uporabljali, če bi jim šola nudila tečaj oz. pomoč pri spoznavanju le-te. Hipoteza drţi, saj so učitelji mnenja, da bi interaktivno tablo večkrat uporabljali, če bi jim šole nudile tečaje oz. pomoč pri spoznavanju le-te. 10. Predpostavljam, da so učitelji mnenja, da se odnos učitelj učenec zaradi uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil. Hipotezo potrdimo, saj so učitelji mnenja, da se odnos učitelj-učenec zaradi uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil. 86

97 SKLEP Uvedba devetletne osnovne šole in prenovljenih učnih programov na srednjih šolah zahteva tudi nov način poučevanja. Tako učenci kot učitelji postajajo vse aktivnejši v procesu poučevanja, zato sodijo k temu tudi sodobnejši načini poučevanja in sodobna učna sredstva, s katerimi lahko hitreje in kvalitetneje dostopamo do informacij. Učna sredstva, ki jih kot element vključujemo v učni proces in jih poveţemo z ostalimi elementi (učnimi cilji, vsebino, strukturo dela), veliko prispevajo k laţjemu uresničevanju učnih ciljev. Še tako kvalitetno učno sredstvo pa ne bo doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne povezuje v izbrane učne metode. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev. Sodobna učna sredstva imajo velike izobraţevalne zmoţnosti, hkrati pa se pojavljajo ovire v njihovi uporabi. Najpogostejši vzrok je strah pred nečim novim, nezadostna opremljenost šol in nezadostno poznavanje novejše tehnologije. Za uspešno delo in napredek učiteljev je pomembno, da ima vsaka učilnica kar največ sodobnih učnih sredstev, pri čemer pa največji problem predstavljajo nezadostna finančna sredstva posameznih šol. Prav tako pa morajo učitelji sami teţiti k samoizobraţevanju in spremljanju novosti na področju izobraţevanja. Z uporabo interaktivne table, ki zdruţuje vsa sodobna učna sredstva, postaja izobraţevalni proces mnogo zanimivejši in učinkovitejši. Učiteljev čas, volja in trud, ki ga moramo vloţiti na začetku uporabe le-te, se nam potem, ko usvojimo vse moţnosti uporabe, zagotovo povrne. Na podlagi izvedene raziskave sem ugotovila, da imajo interaktivno table ţe skoraj vse šole, prav vsi učitelji pa so zanje ţe slišali. Učitelji slovenščine še vedno najpogosteje uporabljajo klasična učna sredstva kot sta grafoskop in radio, predvsem mlajši pa veliko posegajo po računalniku in vse pogosteje uporabljajo tudi interaktivno tablo. Učna sredstva uporabljajo predvsem v prvem delu učne 87

98 ure, torej pri motivaciji in usvajanju nove snovi. Vsi se strinjajo, da interaktivna tabla zdruţuje vsa do sedaj znana učna sredstva, vendar je še kar nekaj učiteljev ne uporablja, ker se ne čutijo dovolj usposobljeni in si ţelijo dodatnega izobraţevanja. Učitelji menijo, da je sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija za pouk koristna, če se uporablja v pravi meri, in da se odnos med učitelji in učenci zaradi tega ni bistveno spremenil. Menim, da lahko tablo pri slovenščini velikokrat smotrno uporabimo, saj ţe tudi na spletu najdemo veliko gradiv, ki so primerna za ponavljanje, utrjevanje snovi ali pa zgolj za motivacijo. Paziti pa moramo, da interaktivna tabla res ostane samo učno sredstvo, pripomoček in da ne zamenjuje učiteljevega frontalnega poučevanja, ampak ga zgolj popestri. 88

99 VIRI IN LITERATURA ANDOLJŠEK, I., 1976: Osnove didaktike. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. BLAŢIČ, M., 1993.: Uvod v izobraţevalno tehnologijo. Novo mesto: Pedagoška obzorja. BLAŢIČ, M., IVANUŠ GRMEK, M., KRAMAR, M., STRMČNIK, F., 2003: Didaktika: visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. BREČKO, D., 2002: Štirideset sodobnih učnih metod. Ljubljana: Sofos. BREČKO, B., VEHOVAR, V., 2008: Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. GERLIČ, I., 1999: Multimedija v izobraţevanju. Ljubljana: Pedagoška obzorja. GERLIČ, I., 2000: Sodobna informacijska tehnologija v izobraţevanju. Ljubljana: DZS. GERLIČ, I., 2004: Didaktični vidiki uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije-ikt: (poučevanje in učenje): letno poročilo rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu CRP v letih , Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. GERLIČ, I., 2006: Stanje in trendi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah: (poročilo o raziskovalni nalogi za leto 2005), Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Center za računalništvo in informatiko v izobraţevanju. JEREB, J., 1991: Računalnik v izobraţevanju. Kranj: Mc&BOSS inţeniring. JEREB, J., JUG, J., 1987: Učna sredstva v izobraţevanju. Kranj: Moderna organizacija. JURIČIČ, Đ., 2005: Uporaba interaktivne table pri pouku. Zbornik Mirk. Piran. 89

100 KMECL, M., 2002: Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraţevanja. Slovenščina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. KUBALE, V., 2003: Priročnik za sodobno oblikovanje ali artikulacijo učnega procesa. Celje: samozal. MARENTIČ POŢARNIK, B., 1980: Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Ddu univerzum. Mednarodna multikonferenca Informacijska druţba, 2006: Vzgoja in izobraţevanje v informacijski druţbi. Povzetki referatov. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,. Mednarodna konferenca MIRK, MIRK 2005: Zbornik povzetkov. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Mednarodna konferenca Splet izobraţevanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007: Zbornik. Ljubljana: Arnes. POLJAK, V., 1974: Didaktika. Ljubljana, Drţavna zaloţba ssovenije. Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu, 2005: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. TOMIĆ, A., 1999.: Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoško izobraţevanje Filozofske fakultete. ŢAGAR, F., 1996: Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor: Zaloţba obzorja. INTERNETNI VIRI (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) 90

101 (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) US/Ed+Resource/Lesson+activities/Notebook+Activities/ (Pridobljeno ) (Pridobljeno ) 91

102 PRILOGE Anketni vprašalnik 92

103 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti Vprašalnik za učitelje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah Pozdravljeni! Sem absolventka Filozofske fakultete v Mariboru, smer Slovenski jezik s knjiţevnostjo. Za diplomsko delo obravnavam temo Sodobni pouk slovenščine ob uporabi interaktivne table. Teorijo bi rada podprla z empiričnimi rezultati ankete, zato vas lepo prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja. Zahvaljujem se vam za vaš čas in odgovore. Mateja Pučko, Ivanjkovci, marec