UPRAVIČENOST MODERNIZACIJE TEHNOLOŠKE OPREME POLNILNE LINIJE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UPRAVIČENOST MODERNIZACIJE TEHNOLOŠKE OPREME POLNILNE LINIJE"

Transkripcija

1 Ekonomsko-poslovna fakulteta UPRAVIČENOST MODERNIZACIJE TEHNOLOŠKE OPREME POLNILNE LINIJE Študent: Študijski program: Smer: Jaka LUŠANC Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo Strojništvo Mentor na FS: Mentor na EPF: doc. dr. Marjan LEBER doc. dr. Barbara BRADAČ HOJNIK Maribor, avgust 2014

2 Vložen original sklepa o potrjeni temi diplomskega dela - II -

3 I Z J A V A Podpisani Jaka LUŠANC izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Marjana LEBERJA in mentorstvom doc. dr. Barbare BRADAČ HOJNIK; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - III -

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu LEBERJU in mentorici doc. dr. Barbari BRADAČ HOJNIK za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi univ. dipl. gosp. inž. strojništva, Martinu LAHU, tehničnemu direktorju Radenske, d.d. za sodelovanje pri zbiranju podatkov. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij. - IV -

5 UPRAVIČENOST MODERNIZACIJE TEHNOLOŠKE OPREME POLNILNE LINIJE Ključne besede: Radenska, Sidel-2, PET plastenka, polnilna linija, vrednotenje investicijskih projektov, ekonomska analiza UDK: (043.2) POVZETEK Namen diplomskega dela je predstavitev proizvodnega procesa na liniji Sidel-2, preračun stroškov energije, materiala, delovne sile ter ostalih delovnih sredstev, uporabljenih v procesu proizvodnje brezalkoholnih pijač s posodobljeno opremo polnilne linije ter v končni fazi analiza nove izvedbe linije v primerjavi s prejšnjo, ki je delovala polnih 20 let. Pri tem je poudarek na kazalcih ekonomske upravičenosti investicije, pri katerih sta izpostavljeni dve statični in tri dinamične metode, opisani pa so tudi drugi učinki in prednosti zamenjave pihalnega in polnilnega stroja ter kompresorja. - V -

6 ELIGIBILITY OF THE PRODUCTION LINE TECHNOLOGICAL EQUIPMENT MODERNIZATION Key words: Radenska, Sidel-2, PET Bottle, Production Line, Investment Project Evaluation, Economic Analisys UDK: (043.2) ABSTRACT Diploma work presents the production process on production line Sidel-2, calculations of energy costs, materials, workforce and other inputs in the process of production of soft beverages with modernized equipment and lastly, analisys of new production line realization in comparison to previous line, which worked for 20 years. The emphasis is on the pointers of ecomomic eligibility, where we describe two static and three dinamic methods. Also there are multiple other effects and benefits of new blower, filling machine and compressor described. - VI -

7 KAZALO 1 UVOD Namen in cilji diplomskega dela Hipoteze diplomskega dela Predpostavke in omejitve Metode dela PROIZVODNI PROCES V PROUČEVANEM PODJETJU Predstavitev podjetja ANALIZA PREDHODNE OPREME Predstavitev proizvodnega procesa Podatki o strojni opremi ANALIZA IN IZBOR DOBAVITELJA Izbor dobavitelja ANALIZA POSODOBLJENE OPREME Podatki o strojni opremi Tehnični podatki Električna napeljava Proizvodni material in surovine Plastenke Predoblike Polnilna tekočina Zamaški Prostorski podatki ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE Vrednotenje investicijskega projekta Metode vrednotenja Izračuni Koeficient rentabilnosti Metoda vračilnega obdobja Metoda neto sedanje vrednosti Metoda interne stopnje donosnosti Analiza cost-benefit Analiza upravičenosti investicije SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV VII -

8 Kazalo preglednic Preglednica 4.1: Primerjava dobaviteljev pihalnih strojev Preglednica 5.1: Tok materiala v proizvodnem procesu Preglednica 5.2: Podatki o plastenkah Preglednica 5.3: Predoblike Preglednica 5.4: Polnilne tekočine in njihove lastnosti Preglednica 5.5: Lastnosti zamaškov Kazalo slik Slika 2.1 Radenska Classic Slika 3.1: Layout starejše izvedbe linije Slika 5.1: Monoblok Krones-Kosme VIII -

9 UPORABLJENE KRATICE HACCP Hazard Analysis Critical Control Point; Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk PET Polietilen Teraftalat FAO Food and Agriculture Organization of the United Nations; Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov WHO World Health Organization; Svetovna zdravstvena organizacija - IX -

10 1 UVOD Investicije v proizvodno opremo so eden temeljnih in odločilnih elementov v življenjskem ciklu podjetja. Struktura in obseg teh investicij imata ključne posledice za prihodnje poslovanje. Investicijske odločitve imajo dolgoročne učinke in so zato povezane s precejšnjo negotovostjo in tveganjem. Hkrati so sredstva za pokritje investicije vedno omejena, zato je potrebno natančno preučiti posamezne investicijske projekte in izbrati tisto varianto, ki z upoštevanjem investicijskega tveganja omogoča najučinkovitejšo porabo omejenih finančnih sredstev. Ugotavljanje ekonomske upravičenosti investicij je pogosto lahko dokaj težavno, saj koristi, ki jih investicije dolgoročno prinesejo, ni vedno možno izraziti zgolj v denarni obliki in jih primerjati z vloženimi sredstvi. 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstavitev proizvodnega procesa na liniji Sidel-2, preračun stroškov energije, materiala, delovne sile ter ostalih delovnih sredstev, uporabljenih v procesu proizvodnje brezalkoholnih pijač s posodobljeno opremo polnilne linije Sidel-2 ter v končni fazi analiza nove izvedbe linije v primerjavi s prejšnjo, ki je delovala polnih 20 let. Pri tem bomo predvsem izpostavili kazalce ekonomske upravičenosti investicije. Cilji diplomskega dela izhajajo iz ciljev projekta posodobitve tehnološke opreme v podjetju. Glavni cilj naloge je časovni in stroškovni prikaz prihranka na delovnih sredstvih, ki je posledica nabave novega pihalnega in polnilnega stroja. Ob tem želimo izpostaviti še preostale pozitivne (npr. ekološke), pa tudi morebitne negativne učinke posodobljene izvedbe polnilne linije. V ekonomskem delu naloge je cilj ugotoviti ekonomsko upravičenost investicije v posodobljeno polnilno linijo

11 1.2 Hipoteze diplomskega dela Hipoteze, ki jih bomo proučevali v diplomskem delu, so naslednje: 1. Nova tehnološka oprema bo omogočila nove oblike dizajna plastenk, tanjše stene plastenk in posledično zmanjšala vpliv proizvodnje na okolje. 2. Nova tehnološka oprema bo zahtevnejša za vzpostavitev delovanja in vzdrževanje, vendar bo zahtevala manj delovnih mest v času poteka same proizvodnje. 3. Posodobitev tehnološke opreme bo doprinesla k časovno ugodnejši in stroškovno učinkovitejši proizvodnji brezalkoholnih pijač. 4. Investicija v posodobitev tehnološke opreme je ekonomsko upravičena. 1.3 Predpostavke in omejitve Z vidika strokovnega dela predpostavljamo, da so podatki, pridobljeni iz strokovne literature in svetovnega spleta verodostojni; enako velja glede pridobivanja podatkov in karakteristik za kvantitativno ter kvalitativno primerjavo prejšnje in sedanje izvedbe polnilne linije pijač. V nalogi smo uporabili le tiste podatke, ki jih je bilo možno pridobiti, ostale vrednosti pa izhajajo iz lastnih sklepov, kar je ob tovrstnih podatkih tudi omenjeno. V diplomski nalogi je obseg raziskovanja omejen na polnilno linijo Sidel-2, in sicer na že omenjeno primerjavo pihalnega in polnilnega stroja ter analizo ostalih elementov polnilne linije, na katere vpliva modernizacija tehnološke opreme. Področje strojništva obsega analiza tehničnih karakteristik proizvodnega procesa, katere vpeljemo v ekonomsko področje preračuna stroškov in koristi projekta, primerjavo ter evalvacijo po petih različnih metodah vrednotenja investicijskih projektov

12 1.4 Metode dela Po pripravi diplomskega dela smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, kataloge dobaviteljev, ostalo dokumentacijo iz podjetja in relevantne spletne vire ter na njihovi osnovi opravili analizo karakteristik prejšnje in bodoče izvedbe polnilne linije. Uporabljene so bile naslednje metode raziskovanja: Induktivna metoda: na osnovi analize podatkov in dejstev iz literature ter lastnih izračunov se ustvarijo splošni sklepi glede upravičenosti investicije. Deduktivna metoda: na osnovi splošnih dejstev in sklepov s sorodnih področij se ustvarijo lastni sklepi, osredotočeni na naš konkretno zastavljen problem. Metoda sinteze: dejstva in ugotovitve se povežejo v soodvisno celoto vseh obravnavanih področij. Metoda klasifikacije: s to metodo se razvrsti množico podatkov v urejene preglednice glede na različne kriterije in tako iz kopice podatkov izlušči vplivne veličine, ki so relevantne za naše diplomsko delo. Metoda kompilacije: rezultati predhodnih raziskav ter objav s sorodnega področja znanstveno-raziskovalnega dela so ovrednoteni in aplicirani na naš primer. Komparativna metoda: Bistvo diplomskega dela je primerjava proizvodnega procesa z obstoječo in posodobljeno tehnologijo. Izpostavljene so finančno izražene razlike med procesoma, omenjene pa tudi ostale, ki jih ni možno številsko ovrednotiti. Statistična metoda: Dejstva in številske podatke, pridobljene iz literature in z lastnim raziskovalnim delom, se statistično analizira in ovrednoti

13 2 PROIZVODNI PROCES V PROUČEVANEM PODJETJU 2.1 Predstavitev podjetja Pravni status Ime družbe: Radenska, družba za polnitev mineralnih voda in brezalkoholnih pijač, d.d. Skrajšano ime družbe: Radenska d.d. Radenci Večinski lastnik: Pivovarna Laško d.d. Podjetje Radenska se je skozi svojo dobo obstoja razvilo v eno od večjih in sodobnejših polnilnic mineralnih voda in brezalkoholnih pijač v Evropi. Z raziskavo tržišča je podjetje zmeraj poizkušalo ugotoviti smernice razvoja določenih proizvodov, najti ciljne skupine potrošnikov ter določiti okvirni obseg prodaje na trgu. Doseči zanimivost izdelka na trgu pomeni v bistvu določitev celostne podobe izdelka, to je vsebine in oblike embalaže in nenazadnje kakovostne predstavitve proizvoda potrošniku. Radenska si prizadeva ponuditi novosti, ki se pojavljajo na razvitih trgih zahodnoevropskih držav, to je različne vrste mineralnih voda in brezalkoholnih napitkov in s tem obdržati sloves profesionalnega podjetja, ki stalno izboljšuje svoj položaj na trgu [1]. Glavni proizvodi in blagovne znamke Vode in vode z okusom pod blagovnimi znamkami: Radenska Classic Kraljevi vrelec, Radenska Light Kraljevi vrelec, Radenska IN, Radenska Naturelle, Radenska Still, Oaza, Radenska Plus. Brezalkoholne pijače pod blagovnimi znamkami: Ora, Stil, ACE, Ledeni čaj, Pepsi. Slika 2.1 Radenska Classic - 4 -

14 Glavni trgi Več kot polovica celotne prodaje mineralnih in brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu prihaja iz Radenske. Radenska je tudi največji slovenski izvoznik mineralne vode. Pred drugo vojno so bili tuji odjemalci radenske slatine predvsem Avstrijci in v skromnejšem obsegu še Madžari in Italijani, absolutno prevlado med mineralnimi vodami pa je imela v obeh Jugoslavijah. Ob naraščanju proizvodnje je bilo treba osvojiti nove, zahtevnejše trge, najprej v Evropi in severni Ameriki, v 70-ih in 80-ih letih pa je izvoz iztegnil svoje tipalke še v Avstralijo, Afriko in Azijo. Zahodni trgi so postali še posebej aktualni leta 1991, ko je po osamosvojitvi Slovenije izvoz na nekdanja jugoslovanska tržišča začasno zamrl. Izvoz se je v času od 1969 do 1972 povečal za dva in pol krat in dosegel 4,5 milijona steklenic. Med porabnike radenske mineralne vode in brezalkoholnih pijač danes prištevamo Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Švedsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Ciper, Grčijo, Rusijo, ZDA, Kanado, Avstralijo, Gvinejo, Japonsko, Singapur, Libanon, Kuvajt, Arabske emirate, Kenijo, Ugando, Liberijo in najbrž še nismo našteli vseh. To pa pomeni, da je Radenska znala s kvalitetnimi proizvodi nagovoriti najširšo svetovno javnost [2]. Vizija Ostati vodilni polnilec mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčno podjetje, ki bo po svojem tržnem deležu najmanj na drugem mestu v Sloveniji. S specializacijo in koncentracijo v navedenih področjih želimo postati uspešno podjetje, ne samo v Sloveniji, temveč tudi na prostoru bivše Jugoslavije in Srednje Evrope, ki bo po svoji donosnosti primerljivo z evropsko konkurenco. Smo podjetje z visoko odzivnostjo na spremembe in nove trende, ki se je sposobno učiti ter uvajati nove tehnologije [3]. Poslanstvo Radenska je svetovno poznano podjetje z blagovno znamko Tri srca, ki naravno bogastvo tega okolja spreminja v tržno zanimive, kakovostne in uspešne izdelke in storitve [3]

15 Sistem vodenja Sistem vodenja v Radenski, ki združuje sistem vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti živil (proizvodov) ter varnosti in zdravja zaposlenih pri delu je v družbi način vsakodnevnega delovanja, ki vodi k osnovnemu cilju: kakovostno, varno, gospodarno in ekonomsko ter ekološko ozaveščeno poslovanje na vseh področjih delovanja družbe. Posebno pozornost namenjamo zdravstveni varnosti proizvodov. V družbi se je v skladu z načrtovanim programom kakovosti pozitivno uveljavil sistem vodenja varnosti živil po principih HACCP sistema (7 načel) skladno z zahtevami FAO/WHO Codex Alimentarius Commission CAC/RCP , rev.4, 2003, kot sestavni del sistema vodenja, s pomočjo katerega ugotavljamo vrednosti in nadziramo tveganja, ki so pomembna za varnost končnega proizvoda in s tem naših kupcev in potrošnikov. Sistem HACCP zajema seveda celoten proces dejavnosti od črpanja vode, razvoja proizvodov do celotne proizvodnje in zajema vse proizvode iz našega proizvodno-prodajnega programa. Okoljevarstveno delovanje je povezano z zahtevami standarda ISO Cilji so naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki, emisijami v ozračje in racionaliziranjem porabe energentov. Ravno v povezavi z racionalno rabo energentov (poraba električne energije, zemeljskega plina, toplote, komprimiranega zraka idr.) pa prihaja v ospredje sistem upravljanja z energijo. Zavedati se moramo, da sistematično upravljanje energije vodi do zmanjšanja stroškov za energijo in do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Pri tem je uporaba mednarodnega standarda SIST EN 16001:2009 oz. ISO 50001:2001 zelo koristna, saj podrobno določa zahteve za sistem upravljanja z energijo, ki podjetjem omogočajo razviti in izvajati politiko ter dosegati cilje, ki upoštevajo zakonske zahteve in druge dragocene informacije o pomembnih energetskih vidikih. Je tudi dobra nadgradnja sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001:2004 [4]. Radenska kot blagovna znamka [5] Domačemu tržišču smo ponujali novosti, ki so se pojavljale v razvitih zahodnoevropskih državah, lansirali smo pijače, ki so bile produkt domačega, lastnega znanja, nenehno smo izboljševali svojo pozicijo na domačem in izvoznih trgih, saj so naši izdelki ustrezali vsem zahtevam tržišč, na katerih smo jih ponujali. Ključni faktorji uspeha so bili uveljavljena blagovna znamka, ustreznost asortimana, spremljanje življenjske dobe posameznih izdelkov, - 6 -

16 obvladovanje tržnih poti, internacionalizacija, čisto okolje ter kakovost. Vse to še danes predstavlja portfelj, ki nas razvršča na prvo mesto med polnilci voda v Sloveniji in opredeljuje kot tekmeca pri izbranih programih na izbranih tržiščih. Radenska je torej postala to kar je, oz. kar ji priznava tržišče, le po zaslugi jasno definiranih odločitev o pozicioniranju svojih blagovnih znamk, o asortimanu, o ciljnih tržiščih in s sodobnim marketing mixom oz. politiko komuniciranja v marketingu, torej z natančno definirano marketinško strategijo. S strategijo so bile dosežene konkurenčne prednosti pred drugimi izdelki oz. blagovnimi znamkami na trgu. Le s konsistentno politiko komuniciranja v marketingu ali enostavneje s sistematičnim komuniciranjem, je bilo mogoče dolgoročno pozicionirati blagovne znamke pri ciljni skupini boljše od konkurence. Trdimo lahko,da nam je to pri Radenski v veliki meri uspelo, nenazadnje prav zaradi tega, ker je bilo v podjetju skozi vsa ta leta prisotno zavedanje, da so blagovne znamke eno najpomembnejših marketinških orodij, upravljanje z njimi pa odločujoča veščina managementa podjetja, od katere je odvisna uspešnost in nenazadnje tudi obstoj podjetja. Nedvomno bo tudi v bodoče le z jasno vizijo lastnega razvoja, s prilagajanjem asortimana izdelkov, potrebam in povpraševanju tržišča oz. potrošnikom, z vztrajanjem na kakovosti, z odgovornostjo do sodelavcev, narave in okolja, Radenska ostala prisotna na teh prostorih. Tehnično-tehnološki razvoj podjetja skozi zgodovino [7] Leta 1869 je bila napolnjena prva glinena steklenica Radenske. Vrtine so bile takrat plitve. Dr. Karlu Hennu je po dolgotrajnih prizadevanjih in številnih tehničnih težavah uspelo s pomočjo hrastove cevi zajeti zdravilni vrelec. Ob koncu 19. stoletja so bili kaptirani številni plitvi vrelci do globine maksimalno 15 metrov, na začetku 20. stoletja pa tudi do 30 metrov globine, saj so bile potrebe po Radenski večje, ugotovilo pa se je, da so izdatnosti globljih vrtin večje. Na začetku se je polnilo Radensko tako, da je ob vrtinah bil izvrtan jašek premera 3 do 4 metre in globine do 8 metrov, na dnu katerih je bila nameščena polnilna naprava. V takih pogojih je bilo polnjenje zelo težko opravilo. Leta 1961 je že bil aktiviran prvi mehanizirani obrat s polnilno linijo Simonazzi, kapacitete steklenic na uro

17 Od leta 1965 se je pričelo obdobje novih, lahko rečemo že modernih, hidrogeoloških raziskav z Geološkim zavodom iz Ljubljane. Glede na potrebe trga in razvoj Radenske je bilo namreč potrebno iskati nove vire. Tako je bilo do konca 60-tih let izvrtanih 20 raziskovalnih ter raziskovalno-kaptažnih vrtin, nato pa do leta 1976 še 151 vrtin na vrelčnem področju Radenske, velikem približno hektarjev. Vrtine iz tega obdobja so še danes osnova za proizvodnjo in polnjenje seveda pa je del teh vrtin že obnovljenih in posodobljenih. Ob 100-letnici prve v komercialne namene napolnjene Radenske je bila v Petanjski obrat nabavljena polnilna linija Winterberb kapacitete steklenic na uro, v Boračevi pa polnilna linija istega proizvajalca kapacitete steklenic na uro. Mejnik je tudi leto 1971, ko se je pričelo polnjenje brezalkoholnih pijač Deit in polnjenje CO 2 plina v jeklenke. Radenska je od takrat in vse do danes tudi edinstvena in posebna v tem, da vse svoje blagovne znamke brezalkoholnih pijač pripravlja na osnovi naravne mineralne vode, kar je tehnološko zahtevno in kar bi morali še v večji meri uporabiti kot konkurenčno prednost in posebnost. Do leta 1972 so bile nabavljene še tri polnilne linije Seitz s kapacitetami okrog steklenic na uro. V tem letu je bila turi rekordna prodaja naravne mineralne vode in sicer 217 milijonov litrov. Leta 1975 je bil izgrajen novi obrat v Boračevi, do leta 1977 pa še sodobne priprave naravne mineralne vode z zbiralniki, priprava brezalkoholnih pijač, upravna zgradba in laboratoriji. Takrat sta se polnili ob Radenski še dve blagovni znamki, in sicer Deit in Swing. S proizvodnjo PET predoblik je Radenska pričela leta Bila je med prvimi polnilci, ki predoblike proizvajajo sami. To dejavnost je dopolnila še leta 1998 z nabavo drugega brizgalnega stroja. Lastna proizvodnja predoblik se skozi leta vedno znova tudi izkazuje kot konkurenčna prednost v stroškovnem vidiku in z vidika možnosti prilagajanja proizvodnji. Proizvodnjo predoblik so pomladili v letu 2008, ko so zamenjali stroj iz leta 1993 z novim: sodobnejšim, zmogljivejšim in predvsem ekonomičnejšim. Tudi leto 1999 predstavlja v razvojnem smislu novi mejnik. V tem letu je bila nabavljena linija za aseptično polnjenje v PET embalažo. Proizvodi Ledeni čaj in ACE so se pričeli polniti brez konzervansov, prav tako pa so bile dane tehnološke možnosti za nadaljnji razvoj trendovskih pijač brez konzervansov. Na prelomu stoletja je bil uveden novi - 8 -

18 informacijski sistem SAP, ki je dobro orodje obvladovanja in nadzora ter spremljanja proizvodnih procesov. Na področju vrtin je bilo zadnje desetletje po relativno mirnem obdobju na tem področju spet burnejše. Po daljšem obdobju je bilo izvedenih nekaj raziskav za iskanje negaziranih in nižje mineraliziranih naravnih mineralnih vod. Tako je bila leta 2001 izvrtana vrtina VČM-1, ki je vir za novo negazirano naravno mineralno vodo Radenske in sicer Radensko Naturelle. Prav tako je bilo obnovljenih oz. na novo izvrtanih pet vrtin glavne blagovne znamke Radenske. Same vrtine so posodobili in pripravili tudi v smislu daljinskega upravljanja in nadzora. Od polnilne opreme sta bili v obdobju od leta 2000 obnovljeni delno linija TPO-2 (steklena embalaža volumna 0,5 L in manj) in linija U-PET, Ultra clean linija za PET embalažo. Omeniti velja še menjavo dveh pralnih strojev steklenic na linijah TPO-2 in TPO-1 ter menjavo etiketirk z novimi za plastične PP etikete na PET embalaži leta 2007, med najpomembnejše investicije zadnjega obdobja pa spada menjava pihalnega stroja z monoblokom, ki je tudi predmet te diplomske naloge. Cilji Radenske so usmerjeni k še bolj smotrni rabi naravne mineralne vode ter CO 2 plina, racionalni pripravi naravnih mineralnih vod ter kvalitetni zaščiti vrelcev preko vodovarstvenih pasov. Iz vseh raziskav, s prakso skozi zgodovino polnjenja Radenske ter z merjenji hidravličnih parametrov je dognano, kako moramo skrbeti, da bo izkoriščanje naše surovinske baze čim bolj racionalno in v skladu z danimi hidrogeološkimi in hidravličnimi značilnostmi naše naravne mineralne vode. Tako nas bo naše bogastvo, naravna mineralna voda Radenska, lahko razvajala še naslednja desetletja, stoletja

19 3 ANALIZA PREDHODNE OPREME Nabava pihalno-polnilnega bloka za polnilno linijo Sidel-2 je največji investicijski projekt v Radenski v zadnjih dvanajstih letih. Investicija sicer ni bila planirana za leto 2013, so pa jo bili v podjetju primorani izvesti zaradi pojava težav s proizvodnjo plastenk na pihalnem stroju te linije. Pihalni stroj je tako kot preostanek proizvodne linije star 20 let. Na pihalcu so se pojavile težave z regulacijo peči ter s krmilnimi ventili, prav tako je zastarela krmilna elektronika samega stroja. Zaradi omenjenih težav so imeli v letu 2013 tudi nekaj težav s kvaliteto plastenk in proizvodov. Moteno delovanje stroja, ki je bilo posledica dotrajanosti je bil eden od poglavitnih razlogov za zamenjavo. Velik vpliv na odločitev pa je imelo tudi dejstvo, da je tehnologija polnilne opreme v 20 letih dosegla velik napredek v smeri energetske učinkovitosti naprav. Proces proizvodnje je opisan v poglavju 3.1, layout prejšnje izvedbe linije pa je priložen na sliki Predstavitev proizvodnega procesa Proizvodni proces na liniji Sidel-2, kot je razvidno iz layouta v prilogi 1, se začne s pihalnim strojem, do katerega je speljan transporter predoblik. V pihalnem stroju se predoblika napihne v orodje, ki nosi obliko plastenke. Nato je v prejšnji izvedbi potekal zračni transport plastenk do izpiralnega in nato do polnilnega stroja. V sedanji izvedbi sta pihalni in polnilni stroj v monobloku vključno z vmesnim hladilcem dna, zato zračni transport in izpiralec plastenk nista potrebna. Polnilni stroj je hkrati tudi zavijalno-zamašilni, saj ima dovod zamaškov. Na izhodu je senzor za kontrolo višine napolnjenosti, členkasti transporter pa nadaljuje proizvodno linijo do etiketirnega stroja. Sledi še pakiranje plastenk, paletizacija, ovijanje s plastično folijo, nakar je paleta s pijačami pripravljena na skladiščenje in odvoz

20 3.2 Podatki o strojni opremi [8] Oblika postrojenja Izbrane komponente Pihalni stroj Tip stroja Vrsta procesa Naziv stroja Število orodij Velikost orodij Združevanje naprav Tip orodja Hladilec Tip hladilca - Pihalni stroj - Zračni transporter - Polnilni stroj - Hladilec - Kompresor - Prekucnik Rotacijski pihalni stroj Izdelava standardnih PET-plastenk za negazirane in gazirane pijače, primerno tudi za ostale tekočine SBO10/10 GR7 10 kosov Normalna / Standard Samostojna postavitev Variabilna izvedba za različne oblike plastenk Sogequip R128 Visokotlačni kompresor Tip kompresorja ABC HA-6-BIS-LT Zračni pretok m 3 /h

21 Slika 3.1: Layout starejše izvedbe linije [8]

22 4 ANALIZA IN IZBOR DOBAVITELJA Tekom pridobivanja ponudb za pihalec ter ob ogledih referenc je bilo ugotovljeno, da se pihalni stroji v približno 70- do 80-odstotnem deležu prodajo kot monobloki skupaj s polnilnim strojem. Glede na to, da je na tej liniji, kjer zamenjujejo 20 let star pihalec, tudi polnilni stroj z izpiralcem star 20 let, so se odločili tudi za menjavo polnilnega stroja. Varianta polnilno-pihalnega bloka namreč prinaša naslednje prednosti: odpade zračni transport med pihalcem in polnilcem, odpade izpiralni stroj (zmanjšana poraba vode in energije) energetsko učinkovitejše kot»standardna«postavitev organizacijsko lažje obvladljiva polnilna linija. Z menjavo pihalno-polnilnega bloka na tej polnilni liniji se ob zagotovitvi kvalitetne izdelave plastenk prav tako občutno zmanjša poraba energije na izdelano plastenko, omogočeno pa je tudi kvalitetno pihanje plastenk nizkih gramatur [9]. Med potencialnimi možnimi dobavitelji polnilne opreme so podjetja KHS, Krones in Sidel. Izbrani so bili konkurenčni monobloki pihalno-polnilnih strojev, za osnovni pogoj pa smo vzeli večjo ali enako kapaciteto kot pri prejšnji izvedbi, torej vsaj plastenk na uro. Na trgu obstajajo tudi stroji kapacitet preko plastenk na uro, vendar bi bil takšen stroj neekonomičen zaradi manjših tržnih potreb, bil bi pa tudi izrazit višek kapacitet v primerjavi z ostalimi stroji na polnilni liniji. Ostali kriteriji izbire so bili stroškovno pogojeni, in sicer: cena skupaj s transportom in montažo, obseg potrebnih gradbenih in instalacijskih del v lastni izvedbi ter letni stroški energije. Pomemben je bil tudi čim krajši čas dobave in montaže. V preglednici 4.1 je prikazana primerjava treh izdelkov omenjenih dobaviteljev, ki ustrezajo pogojem

23 Preglednica 4.1: Primerjava dobaviteljev pihalnih strojev [8] Ponudnik KRONES KHS SIDEL Kapaciteta pl/h pl/h - 0,5 l pl/h pl/h - 1,5 l Pihalni stroj Kosme KSB 6R Blomax 6 S SBO6 Universal 2 Kompresor AF CE 46XS; 750 m 3 /h, 132 kw AF CE 24B 600 m 3 /h, 132 kw AF CE 46 S 870 m 3 /h, 160 kw Hladilec stroja TAE 201 Blomax IV CTA IP201 Detekcija slabo V ponudbi S tlakom Ni podatka napihnjenih plastenk Omrežna omara V ponudbi KHS ReDiS ADSL Modem-nadzor Prekucnik predoblik V ponudbi Boxtipper Dumper Šolanje 5 dni, Avstrija 4 dni, Hamburg 4 dni, v podjetju Garancija 1 leto 1 leto 1 leto Menjava orodja Z vijaki Speed-Loc System Ni podatka Povratek zraka Air Wizard 2 Airback Plus Air Eco1system Moč žarnic 92 kw 80 kw 123 kw Moč pihalnega stroja 125 kw priključna 111,4 kw 154 kw Moč hlajenja pihalni 26 kw priključna 21,2 kw; 10 C Ni podatka Tlak pihanja 28 bar 28 bar - 0,5 l 28 bar 30 bar -1,5 l Poraba zraka 499 m 3 /h - 1,5 l 254 m 3 /h - 0,5 l 562 m 3 /h - 1,5 l 265 m 3 /h - 0,5 l 585 m 3 /h - 1,5 l 420 m 3 /h - 0,5 l Dobava 3 do 4 mesece 3 do 4 mesece 3 mesece Energija pihalni 59 kwh - 1,5 l 26 kwh - 0,5 l cca. 43 kwh - 1,5 l cca. 31 kwh - 0,5 l 44 kwh - 1,5 l 33 kwh - 0,5 l Energija kompresor 111 kwh -1,5 l 69 kwh - 0,5 l 112,4 kwh - 1,5L 53 kwh - 0,5 l 131 kwh -1,5 l 75 kwh - 0,5 l Hlajenje dna Vodno hlajenje Ni podatka Atomizer plastenke Avtomatsko mazanje da vključeno Ni podatka Prikaz porabe energije da da da na zaslonu Poraba energije na eno izdelano plastenko 1,5 l 15,1 Wh/plastenko 8,7 Wh/plastenko 14,4 Wh/plastenko 16,3 Wh/plastenko 10,1 Wh/plastenko

24 4.1 Izbor dobavitelja Iz preglednice 4.1 povzemamo, da so dobavitelji relativno izenačeni pri večini parametrov. Razlika se pojavlja v porabi zraka in energije, kjer sta za odtenek boljša Krones in KHS. Ta razlika pa se na dolgi rok lahko odrazi v večjih zneskih z omenjenima pihalnima strojema je letni prihranek na energiji proti prejšnji izvedbi okoli EUR, medtem ko s Sidelovim okoli EUR [8]. Izbira dobavitelja opreme je v našem primeru težavna, saj podatki o cenah niso dostopni. Zato smo naše sklepe oblikovali na osnovi značilnosti posamezne izvedbe in dosedanjih izkušnjah z dobavitelji. Glede na prihranek pri porabi energije bi izpostavili dobavitelja Krones in KHS. Ker je Krones že uveljavljen dobavitelj polnilne opreme za Radensko in je dosedanje sodelovanje uspešno, lahko to pozitivno vpliva pri pogajanjih za ceno, prav tako pa pospeši administrativne posle. Zaključujemo, da je bila izbira dobavitelja v podjetju racionalna, saj so izbrali dobavitelja Krones

25 5 ANALIZA POSODOBLJENE OPREME Monoblok pihalno-polnilnega stroja Krones-Kosme ima kapaciteto izdelanih plastenk na uro, kar je dovolj za zadostitev povpraševanja na trgu. Na sliki 5.1 je viden pihalni stroj Kosme (skrajno desno), do katerega je speljan transporter predoblik. Monoblok s polnilnim strojem Krones združuje hladilec dna plastenk (v sredini), kjer je tudi nadzorni zaslon z nastavitvami in prikazom porabe energije v realnem času. Layout se nahaja v prilogi 1. Slika 5.1: Monoblok Krones-Kosme V primerjavi s prejšnjo izvedbo podjetje prihrani pri investiciji v novo obliko plastenke, saj ima novi stroj 6 orodij za razliko od starejšega, ki jih je imel 10. Velik prihranek je tudi v tem, da se lahko z novim pihalnim strojem plastenka izdela s 25 bar pritiska, medtem ko je bilo prej potrebno 36 bar. S tem so tudi obremenitve na šobe, tesnila in ventile manjše. Pri novi izvedbi ni zračnega transporta plastenk, saj sta pihalni in polnilni stroj združena. Pri zračnem transportu je možna kontaminacija plastenk, zato je potreben še izpiralni stroj, kar pri posodobljeni opremi ni potrebno. Prav tako je potrebno eno delovno mesto manj, bistven prihranek pa je na energiji, kot opisano v poglavju 5.3 pri vrednotenju ekonomske upravičenosti investicije

26 5.1 Podatki o strojni opremi [8] Oblika postrojenja Izbrane komponente Število nastavkov za pihanje Pihalni stroj Izvedba stroja Vrsta procesa Hlajenje dna plastenk Število orodij Velikost orodij Združevanje naprav Tip orodja Premer pihalnih batov Dodatki k pihalnemu stroju Izvedba oddaljene podpore Minimalna potrebna višina prostora Podajanje predoblik Izvedba podajanja - Pihalni stroj - Polnilni stroj - Hladilec - Kompresor - Prekucnik 2 kosa Rotacijski pihalni stroj Izdelava standardnih PET-plastenk za negazirane in gazirane pijače, primerno tudi za ostale tekočine Vključeno 6 kosov Normalna / Standard V kombinaciji s KRONES polnilnim strojem Variabilna izvedba za različne oblike plastenk 50 mm za standardne plastenke - Air Wizard 2 za interno ponovno uporabo zraka za predpihanje in raztezanje - Sistem senzorjev za prepoznavo nepravilno izdelanih plastenk Preko interneta mm Standardna z notranjim žlebom Hladilec Tip hladilca TAEevo 201 Visokotlačni kompresor Proizvajalec Model Prekucnik Izvedba prekucnika AF (Ateliers Francois) CE46XS Standardna postavitev za drčo

27 5.2 Tehnični podatki [8] Plastenka Največji premer grla plastenke Največja možna višina grla plastenke Največja višina plastenke Največji premer plastenke Največja možna višina dna Transporterji Višina transporterja pri obroču na grlu 43,0 mm 23,0 mm 340,0 mm 120,0 mm 55,0 mm 1.470,0 mm 5.3 Električna napeljava [8] Električna napeljava je certificirana z IEC Oblika električnega omrežja TN-S-Omrežje Imenska napetost omrežja 400 V Frekvenca 50 Hz Nihanje napetosti +/-10% Imenska napetost vseh naprav 400 V Odpornost proti kratkemu stiku 10 ka Varovalke 200 A Delovna moč na priključku 125,00 kw Navidezna moč na priključku 126,3 kva Močnostni faktor - cos phi 0,99 Hlajenje ohišja strojev v mokrem delu linije Z hladilno napravo

28 5.4 Proizvodni material in surovine [8] V preglednici 5.1 so prikazani posamezni deli novega postrojenja ter tok materiala in surovin v proizvodnem procesu. Preglednica 5.1: Tok materiala v proizvodnem procesu Stroj/naprava 1. Pihalni stroj KOSME KSB 6R 2. Polnilni stroj KRONES MODULFILL HRS (VKP PET) 7. Transporter zamaškov SBF Skupna kapaciteta (plastenk/h) Faktor Kapaciteta stroja/naprave (plastenk/h) , , , , , , , , , , Proizvodni material PET-Plastenka 1,500 l Predoblika 38,8 g brezbarvna PET-Plastenka 0,500 l Predoblika 21,8 g brezbarvna PET-Plastenka 1,500 l Voda 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 1,500 l Gazirana pijača 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 0,500 l Voda 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 0,500 l Gazirana pijača 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 1,500 l Voda 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 1,500 l Gazirana pijača 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 0,500 l Voda 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap) PET-Plastenka 0,500 l Gazirana pijača 22 C 8,0 g/l Plastični navojni zamašek (Flat Cap)

29 5.5 Plastenke [8] Plastenke, ki se bodo proizvajale na novem pihalnem stroju, so vključno s fizikalnimi in drugimi značilnostmi podane v preglednici 5.2. Preglednica 5.2: Podatki o plastenkah Plastenka 1 (1,500 l) 2 (0,5 l00) Opis plastenke PET-Plastenka PET-Plastenka Vzorčna številka XZ XZ Številka materiala Material PET PET Uporaba enkratna enkratna Prostornina 1,500 l 0,500 l Zunanji premer 91,00 mm 64,00 mm Skupna višina 338,00 mm 236,40 mm Barva brezbarvna brezbarvna Tip barve čista/prozorna čista/prozorna Prazna teža 38,00 g 23,00 g Oblika trupa paralelna paralelna Presek trupa krožna oblika krožna oblika Oblika dna petaloid petaloid Višina dna 6,00 mm 5,00 mm Premer grla 27,00 mm 27,00 mm Usmeritev brez/simetrična brez/simetrična Enota volumna liter (l) liter (l) Vzorčna številka ustja A A539 Kot prevrnitve - polna Kot prevrnitve - prazna Predoblike [8] Predoblike so posebne epruvete z navojen za zamašek, ki se v pihalnem stroju z komprimiranim zrakom napihnejo v kalup, ki določa dizajn plastenke. Značilnosti uporabljenih predoblik so navedene v preglednici

30 Preglednica 5.3: Predoblike Predoblika 1 (za 1,500 l) 2 (za 0,500 l) Vzorčna številka Številka materiala Vzorčna številka ustja A539 Teža 38,8 g 21,8 g Barva brezbarvna brezbarvna Tip barve prozorna prozorna Višina pod nosilnim obročem 5,00 mm 4,50 mm Debelina stene na konici 2,40 mm 2,60 mm Debelina stene pri koncu konusa 2,83 mm 2,79 mm Najmanjši notranji premer 20,33 mm 16,23 mm Zunanji premer pri konici 26,00 mm 21,81 mm Zunanji premer pri koncu konusa 27,00 mm 22,39 mm Zunanji premer pri začetku grla 26,00 mm 25,70 mm Material predoblik PET PET 5.7 Polnilna tekočina [8] Na polnilni liniji ne bo sprememb pri produktih, torej bodo tudi tekočine, ki se na liniji polnijo v plastenke, ostale nespremenjene. To so mineralna voda z dodanim CO2, voda brez dodanega ogljikovega dioksida ter gazirana pijača. Njihove lastnosti so navedene v preglednici 5.4. Preglednica 5.4: Polnilne tekočine in njihove lastnosti Polnilna tekočina Skupina polnilnih tekočin Voda Voda Gazirane pijače Tehnologija polnjenja standard standard standard Temperatura polnjenja 22 C 22 C 22 C Vsebnost CO 2 8,0 g/l 0,0 g/l 8,0 g/l Prevodnost 40 < s < < s < [µs/cm] [µs/cm] ni podatka Viskoznost pri temperaturi polnjenja 0 < s < 1 [mpas] 0 < s < 1 [mpas] 0 < s < 3; [mpas] Vlakna/deli sadja v % 0 (%) Vrednost ph > 7,0 > 7,0 < 4,5-21 -

31 5.8 Zamaški [8] Uporabljeni bodo enaki zamaški kot doslej. Vsak produkt ima svoj specifičen zamašek, vendar so vsi tipa Flat Cap. Dimenzije in ostali podatki o zamaških so razvidni iz preglednice 5.5. Preglednica 5.5: Lastnosti zamaškov Zamašek Tip zamaška Plastični navojni zamašek (Flat Cap) Plastični navojni zamašek (Flat Cap) Plastični navojni zamašek (Flat Cap) Material PET PET PET Zunanji premer 30,1 mm 30,9 mm 31,3 mm Višina 19,6 mm 20,0 mm 19,1 mm Zgradba Enodelna Enodelna Dvodelna Številka materiala Šifra zamaška Obrist Cap 3558 DS28 Wing Lok 5.9 Prostorski podatki [8] Nadmorska višina postavitve Minimalna temperatura okolice postavitve mokri del Minimalna temperatura okolice postavitve mokri del Minimalna relativna vlažnost zraka mokri del maksimalna relativna vlažnost zraka mokri del Kvaliteta zraka v delovnem območju 200 m 10 C 40 C 55 % 75 % Kvaliteta komprimiranega zraka za pnevmatsko krmiljenje je razreda po ISO : Pritisk od 6 do 7 bar Brezoljna oskrba z zrakom (max. 0,01 mg/m³) Velikost delcev maksimalno 40 µm Gostota delcev maksimalno 10 mg/m³ Temperatura rosišča -20 C Alternativno je možna temperatura rosišča 3 C, ko je zagotovljeno, da vsi pnevmatski deli obratujejo pri minimalno 8 C

32 6 ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE Pri investicijskih odločitvah je potrebno temeljito analizirati nameravani vložek kapitala, kar je zahtevno tako z vidika finančnih in ekonomskih znanj, kot tudi z vidika pridobivanja ustreznih informacij. Pogoj za sprejemanje dobrih odločitev na podlagi investicijskega programa je nedvomno kakovostna podatkovna osnova. Analiza investicijskega projekta je sestavni del investicijske dokumentacije to so tiste vsebine, s katerimi nosilec projekta utemeljuje njegovo upravičenost s pomočjo različnih analitičnih tehnik in metod, ki so predstavljene v naslednjem podpoglavju. 6.1 Vrednotenje investicijskega projekta Vrednotenje investicijskega projekta poteka po naslednjih korakih [10]: Opredelitev ciljev projekta: Določitev cilja projekta in namena študije je bistvenega pomena za identifikacijo projekta ter predstavlja izhodiščno točko za ocenjevanje. V prvi vrsti je potrebno ugotoviti družbeno-ekonomske koristi, ki jih lahko povežemo z izvedbo projekta. Identifikacija projekta: Projekt mora biti v samostojnem delu analize jasno določen, predvsem pa morajo biti aktivnosti, ki ga sestavljajo, prikazane tako, da so vidne povezave s prvotno določenim ciljem, skladnost in usklajenost postopkov in funkcij. Analiza izvedljivosti in variant: Običajno obstaja več različnih možnosti, s katerimi lahko dosežemo postavljene družbeno ekonomske cilje, vendar mora predlagatelj dokazati, da je izbral najboljšo varianto od vseh izvedljivih možnosti. Finančna analiza: S finančno analizo ugotavljamo, ali bodo viri zadoščali za izvedbo projekta s stališča investitorja ter pri tem upoštevamo le neposredne učinke projekta. Omogoča tudi preverjanje in uravnoteženje denarnih tokov (finančno pokritost) in izračun kazalnikov finančnih donosov investicijskega projekta na osnovi diskontiranih denarnih tokov

33 Ekonomska analiza: Uporablja se za ocenjevanje učinkovitosti investicije s širšega družbenega vidika in ugotavljanje prispevka projekta h gospodarskemu razvoji regije ali države. Pri tej analizi ocenjujemo samo projekt oziroma razliko med projekcijo o»z«in»brez«, ne pa tudi vpliva na poslovanje investitorja. Multikriterijska analiza: Pri tem gre za ocenjevanje z več kriteriji. Analiza hkrati upošteva različne cilje, in sicer v odnosu do vsebine, ki jo vrednotenje zajema. Omogoča, da so pri ocenjevanju investicije upoštevani cilji, ki so pomembni pri odločanju in niso vedno prikazani v finančni ali ekonomski analizi. Vsakemu cilju določimo utež, da jih je mogoče izmeriti. Analiza občutljivosti in tveganj: Namen analize občutljivosti je izbrati tiste kritične spremenljivke, ki najbolj vplivajo na notranjo stopnjo donosa in neto sedanjo vrednost projekta. Osnovne predpostavke, ki zagotavljajo enotnost metodološkega pristopa [10]: Časovno obdobje, za katerega ugotavljamo učinke projekta, je določeno z ekonomsko dobo projekt in njegove učinke opazujemo le v omejenem časovnem obdobju, ne pa v vsej življenjski dobi. Gre za obdobje od nastanka prvega stroška za investicije, izgradnjo oziroma trajanje izvedbe, prek uvajalnega obdobja in polnega koriščenja zmogljivosti vse do tedaj, ko bi se začelo upadanje teh zmogljivosti in pokazala potreba po obnovitvi vsaj dela teh zmogljivosti. Stalne cene so skupni imenovalec vseh vrednostnih izkazov. Gre za cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. Vključujejo tudi relativne strukturne spremembe, realne odmike od izhodiščnih normaliziranih cen. Stalne cene se oblikuje tudi za izločitev inflacije iz ekonomskih podatkov. Tekoče cene so tiste, ki jih pričakujemo v času realizacije investicije in s katerimi zapiramo finančno konstrukcijo in sicer zagotavljanje virov financiranja z upoštevanjem dejanske rasti cen, upoštevajoč inflacijo, in s tem zagotavljanje finančne pokritosti izdatkov z viri v času izvedbe oz. trajanja projekta

34 Prikaz projekta»z«in»brez«projekta to velja za vse investicije, kjer gre za razširitev, rekonstrukcijo ali modernizacijo že delujočega objekta oziroma projekta. V takih primerih prikažemo razliko pričakovanih rezultatov poslovanja med varianto s projektom in ničelno varianto (če projekta ne uresničimo). Izdelava ocene projekta z uporabo statičnih in dinamičnih metod. Statične metode dajejo prvo oziroma okvirno presojo rezultatov projekta in sicer zato, ker ne upoštevajo rezultatov v celotnem obdobju. Pri dinamičnih metodah pa opazujemo učinke v vsej ekonomski dobi projekta. Uporaba (individualne) diskontne stopnje pri izračunu dinamičnih kriterijev je določena kot ponderirana aritmetična sredina realnih obrestnih mer za vse vire financiranja projekta. 6.2 Metode vrednotenja Poznanih je več različnih metod za vrednotenje upravičenosti investicij, vendar se bomo v nadaljevanju osredotočili na 5 najpomembnejših. Metode vrednotenja se delijo v dve večji skupini in sicer glede na upoštevanje časovne komponente (dospelost prihodkov in investicijskih stroškov v času), to so statične in dinamične metode [11]. Za statične metode presojanja investicijskih projektov je značilno, da ne upoštevajo časovne vrednosti denarja, različne dinamike vlaganj in drugačne dinamike donosov. Med statičnimi kriteriji in metodami se najpogosteje uporabljata [11]: koeficient rentabilnosti metoda vračilnega obdobja, med dinamičnimi metodami pa predvsem [11]: metoda neto sedanje vrednosti metoda interne stopnje donosnosti metoda cost-benefit

35 6.3 Izračuni Koeficient rentabilnosti Koeficient rentabilnosti investicije nam pove, koliko denarja nam povrne vsak vloženi evro [11]. Pri preračunu smo za dobljeno korist upoštevali zgolj prihranke in finančno izražene koristi projekta, za katere je bilo mogoče dobiti podatke ali vsaj približno vrednost iz lastnega sklepa. Za obdobje amortiziranja osnovnega sredstva smo izbrali 20 let, kar je enako obdobju delovanja prejšnjega pihalnega stroja. Letna proizvodnja na liniji Sidel-2: plastenk. Približek povprečnega dobička na proizvedeno plastenko: 0,01 EUR. Letni prihranek na električni energiji proti starejši izvedbi linije: EUR. Prihranek enega delovnega mesta: upoštevana je povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji za leto 2014, zaokrožena na EUR [12]. Prihranek v primeru investicije v novo obliko plastenke, kar pomeni nabavo novega orodja. Predvidevamo pet zamenjav orodij v 20-letnem obdobju. Novi stroj ima 4 orodja manj (ob enaki proizvodni kapaciteti plastenk/uro), cena enega orodja je odvisna od oblike in dna plastenke, znaša pa okoli EUR. Skupni stroški investicije: EUR. Vzdrževanje in ostali stroški s strojem: Približek EUR letno. Koeficient rentabilnosti je izračunan po enačbi (6.1): (6.1) - rentabilnost ali donosnost - donos investicije - investicijski vložek (kapital)

36 (6.2) Iz vrednosti koeficienta rentabilnosti v enačbi (6.2) sledi, da se podjetju povrne 1,78 EUR na vsak 1 EUR, investiran v projekt. Izračun koeficienta rentabilnosti investicije je zelo pregleden in preprost, ima pa kar nekaj slabosti, ki izhajajo iz njegove statičnosti. Preprostost in razumljivost, pa tudi podobne slabosti so značilne tudi za metodo vračilnega obdobja [11] Metoda vračilnega obdobja S to metodo ugotovimo dobo, v kateri se nam investirani znesek denarja povrne, zato jo včasih imenujemo tudi metoda amortiziranja naložbe. Z dobo amortiziranja investicije mislimo na rok, v katerem investicija s svojimi donosi povrne vložena denarna sredstva. Gre torej za enostavno metodo, ki ugotavlja čas, v katerem bomo dobili povrnjena investirana sredstva. Zato jo imenujemo tudi kriterij vračilnega obdobja [11]. Vrednost investicije znaša EUR, letni povprečni neto denarni tok pa okoli EUR (ocena za linijo Sidel-2). Iz preprostega deljenja vrednosti investicije z neto denarnim tokovom je razvidno, da se bo investicija predvidoma povrnila v 10 letih in pol. Metoda vračilnega obdobja pa ima dve bistveni slabosti [11]: 1. Ne upošteva časovne vrednosti denarja, kar pomeni, da ne upošteva, da je denar, ki ga prejmemo ali izdamo, danes več vreden kot enaka vsota denarja v prihodnosti. 2. Ne upošteva različne dinamike donosov, kar pomeni, da ne upošteva, da so donosi skozi različna leta različno veliki Metoda se uporablja predvsem pri investicijah, ki imajo kratko življenjsko dobo. Kadar gre za daljše časovno obdobje, lahko metodo nekoliko spremenimo, tako da namesto nominalnih vrednosti donosov le-te diskontiramo na sedanjo vrednost, za kar se uporablja naslednja metoda

37 6.3.3 Metoda neto sedanje vrednosti Metoda temelji na spoznanju, da je evro, ki ga bomo prejeli v prihodnosti, vreden manj kot evro, ki ga imamo v roki. Za en evro, ki bi ga želeli imeti danes, bi najeli posojilo, za katerega bi v prihodnosti morali plačati obresti. Neto vrednost evra po odbitku obresti, ki jih je bilo treba plačati za to, da smo ga dobili, imenujemo diskontirana sedanja vrednost [11]. Izračun neto sedanje vrednosti poteka tako, da od sedanje vrednosti prihodnjih donosov odštejemo potrebni investicijski vložek, kot prikazuje enačba (6.3). (6.3) - neto sedanja vrednost - i-ti projekt - časovna obdobja, v katerih projekti generirajo neto donose - neto donosi posameznega projekta v posameznem obdobju - celotno število časovnih obdobij - diskontna stopnja - vrednost investicije Pri preračunu smo v enačbi (6.4) upoštevali približek povprečnih letnih neto donosov linije Sidel EUR, povprečno obrestno mero leta 2014 za kredite z dobo odplačevanja 20 let 5,00 % in vrednost investicije EUR. Časovno obdobje je opredeljeno na 20 let. (6.4) Pozitivna neto sedanja vrednost potrjuje upravičenost investicije

38 6.3.4 Metoda interne stopnje donosnosti Interna stopnja donosnosti je obrestna mera (diskontna stopnja), ki vsoto diskontiranih denarnih tokov izenači z nič [11]. Interno stopnjo donosnosti izračunamo po enačbi (6.5). (6.5) leto, v katerem projekt daje donose - neto denarni tok v i-tem letu število let, ko projekt daje donose interna stopnja donosa - vrednost investicije Naložba je vredna EUR. Donos v vsakem letu posamezno znaša EUR, pri obračunu pa smo upoštevali dobo amortiziranja 20 let. (6.6) Iz enačbe (6.6) dobimo vrednost interne stopnje donosa z uporabo vsote geometrijskega zaporedja in po principu poskus-napaka. Rezultat je 7 %, kar predstavlja neprimerno višjo stopnjo donosa v primerjavi z naložbami na banki

39 6.3.5 Analiza cost-benefit Iz opisanih investicijskih odločitvenih metod je razvidno, da ni primerno, da bi sešteli vse stroške v življenjski dobi projekta in jih primerjali s seštevkom vseh prihodkov. Razlog je enostaven: današnje denarne vrednosti niso enake tistim v prihodnosti, zato moramo ugotoviti tako sedanjo vrednost prihodnjih stroškov kot tudi sedanjo vrednost prihodnjih prihodkov. Zatem tako dobljene sedanje vrednosti stroškov in koristi primerjamo med seboj [11]. Sedanjo vrednost neto koristi dobimo po enačbi (6.7): (6.7) sedanja vrednost neto koristi od projekta koristi stroški - diskontna stopnja Iz zahtev dobavitelja, ki izhajajo iz ponudbe pihalnih strojev [8] privzamemo, da podjetje obveznosti poravna na naslednji način: 20% avans leta 2013, 30% leta 2014, 20% leta 2015, 20% leta 2016 in 10% leta Dobava stroja je v letu 2014, zato za leto 2013 še nimamo koristi, prav tako tedaj ni stroškov vzdrževanja (letno predvidoma EUR). Za diskontno stopnjo smo izbrali 5%, amortizacijsko dobo pa 20 let. (6.8) Pozitivna sedanja vrednost neto koristi od projekta v enačbi (6.8) nam kaže, da je investicija bolj donosna, kot če bi denar na primer naložili v banko in ga vezali pod fiksno obrestno mero 5%

40 6.4 Analiza upravičenosti investicije Nabava pihalno-polnilnega bloka za polnilno linijo Sidel-2 je največji investicijski projekt v Radenski v zadnjih dvanajstih letih. Investicija sicer ni bila planirana za leto 2013, so pa jo bili v podjetju primorani izvesti zaradi pojava težav s proizvodnjo plastenk na pihalnem stroju te linije. Za namestitev novega pihalno-polnilnega stroja so bili potrebni manjši gradbeni in tehnični posegi. Zvišati je bilo potrebno strop vhoda v prostor ter prilagoditi ocevje in ventile. Skupno je projekt posodobitve linije Sidel-2 veljal 2,1 milijona evrov. Rezultati vseh ekonomskih izračunov kljub manjši natančnosti vhodnih podatkov kažejo na pozitivne izide investicije. Poudarjamo, da je večina podatkov zaokrožena po principu najslabšega scenarija, zato so realne vrednosti morda še nekoliko višje. Obe statični metodi koeficient rentabilnosti in metoda vračilnega obdobja jasno nakazujeta, da je naložba upravičena. Metoda vračilnega obdobja kaže, da se bodo osnovna sredstva amortizirala v dobrih 10 letih, kar je rahlo čez polovico predvidenega obdobja obratovanja. Tudi dinamične metode potrjujejo hipotezo o smiselnosti investicije, saj prav tako kažejo pozitivne rezultate ob upoštevanju diskontne stopnje