ZA LETO 2016 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: /2016/3 Datum:

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ZA LETO 2016 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: /2016/3 Datum:"

Transkripcija

1 Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: Številka: /2016/3 Datum: E N E R G E T S K A B I L A N C A R E P U B L I K E S L O V E N I J E ZA LETO 2016 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

2 KAZALO VSEBINE POVZETEK UVOD METODOLOŠKE OSNOVE ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO Oskrba z energijo Končna poraba energije BILANCA POSAMEZNIH VIROV ENERGIJE Trdna goriva Lignit Rjavi premog Črni premog in antracit Koks Naftni proizvodi Motorni bencin neosvinčen Dizelsko gorivo Kurilno olje- ekstra lahko (EL-KO) Kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %) Utekočinjen naftni plin (UNP) Biogoriva Zemeljski plin Električna Daljinska toplota Obnovljivi viri energije in odpadki Delež OVE v končni porabi energije Načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz OVE+SPTE... za leto REZERVNE ZALOGE GORIV ZA ZANESLJIVO OSKRBO PRILOGE Bilančne tabele Struktura bruto domače porabe in porabe končne energije po virih energije Poraba virov energije in stopnje rasti v obdobju Povprečne petletne stopnje rasti in trend porabe osnovnih virov energije... v obdobjih: (%) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

3 SEZNAM TABEL Stran Tabela 1: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto Tabela 2: Oskrba z energijo po virih energije in strukturi 13 Tabela 3: Končna poraba energije po virih in sektorjih rabe 15 Tabela 4: Bilanca trdnih goriv 17 Tabela 5: Lignit 18 Tabela 6: Rjavi premog 18 Tabela 7: Črni premog in antracit 19 Tabela 8: Koks 19 Tabela 9: Bilanca naftnih proizvodov 20 Tabela 10: Motorni bencin neosvinčen 21 Tabela 11: Dizelsko gorivo 21 Tabela 12: Kurilno olje - ekstra lahko 22 Tabela 13: Kurilno olje 22 Tabela 14: UNP 22 Tabela 15: Biogoriva 23 Tabela 16: Bilanca zemeljskega plina 24 Tabela 17: Struktura proizvodnje in porabe električne energije 25 Tabela 18: Bilanca daljinske toplote 27 Tabela 19: Bilanca obnovljivih virov energije (OVE) in odpadkov (NIO) 28 Tabela 20: Oskrba z energijo iz OVE in NIO po virih energije 28 Tabela 21: Končna poraba energije iz OVE in NIO 29 Tabela 22: Deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji EU 30 Tabela 23: Načrtovana sredstva za podporo proizvodnje električne energije v letu Tabela 24: Rezervne zaloge goriv za leto Tabela 25: Bilanca posameznih energentov za leto 2016 naravne količine 37 Tabela 26: Bilanca posameznih energentov za leto 2015 naravne količine 38 Tabela 27: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 naravne količine 39 Tabela 28: Bilanca posameznih energentov za leto 2016 (TJ) 40 Tabela 29: Bilanca posameznih energentov za leto 2015 (TJ) 41 Tabela 30: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 (TJ) 42 Tabela 31: Združena energetska bilanca za leto 2016 (TJ) 43 Tabela 32: Združena energetska bilanca za leto 2015 (TJ) 44 Tabela 33: Združena energetska bilanca za leto 2014 (TJ) 45 Tabela 34: Oskrba z energijo 47 Tabela 35: Poraba končne energije 48 Tabela 36: Poraba virov energije in stopnja rasti v Republiki Sloveniji, ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

4 SEZNAM SLIK Stran Slika 1: Oskrba z energijo po virih Slika 2: Struktura oskrbe z energijo po virih v letu Slika 3: Končna porabe energije po virih Slika 4: Struktura končne porabe energije po virih v letu Slika 5: Struktura oskrbe z energijo trdnih goriv v letu Slika 6: Struktura oskrbe z energijo naftnih proizvodov v letu Slika 7: Struktura porabe zemeljskega plina v letu Slika 8: Struktura razpoložljive električne energije v letu Slika 9: Struktura odjema in izvoza električne energije v letu Slika 10: Struktura končne porabe električne energije v letu Slika 11: Struktura končne porabe toplote v letu Slika 12: Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE in NIO v letu Slika 13: Gibanje porabe lignita v Republiki Sloveniji, Slika 14: Gibanje porabe rjavega premoga v Republiki Sloveniji, Slika 15: Gibanje porabe naftnih proizvodov v Republiki Sloveniji, Slika 16: Gibanje porabe zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, Slika 17: Gibanje porabe daljinske toplote v Republiki Sloveniji, Slika 18: Gibanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, Slika 19: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti končne porabe električne energije 55 Slika 20: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe lignita 55 Slika 21: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe rjavega premoga 56 Slika 22: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe zemeljskega plina 56 Slika 23: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe naftnih proizvodov 57 Slika 24: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe daljinske toplote 57 Slika 25: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe končne energije 58 Slika 26: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti bruto domače porabe 58 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

5 OZNAKE UPORABLJENIH MERSKIH ENOT IN DEFINICIJE Merske enote in merila, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, so določena z Zakonom o meroslovju /Z-Mer-1-UPB1 (Ur. l. RS 26/2005). Oznake in ime predpon (za decimalne merske enote) P peta T tera G giga 10 9 M mega 10 6 k kilo 10 3 Oznake in ime osnovnih in izpeljanih merskih enot 1 kg kilogram 10 3 g enota mase 1 t tona 10 3 kg 1 J joule Nm, Ws enota dela, energije, količine toplote 1 Wh watna ura 3600 J, 860 cal 1 W watt J/s enota moči, energijski pretok Definicije izpeljanih merskih enot 1 Nm 3 = normalni kubični meter plina (pri temperaturi 0 o C in fizikalni atmosferi - 101,325 kpa) 1 Sm 3 = standardni kubični meter plina (pri temperaturi 15 o C in fizikalni atmosferi - 101,325 kpa) 1 kg ekv. pr. (kgpe) = 1 kg ekvivalentnega premoga s kurilnostjo 29307,6 kj/7.000 kcal 1 kg ekv. naf. (kgoe) = 1 kg ekvivalentne nafte (kilogram of oil equivalent) s kurilnostjo kj/ kcal kj/kg = toplotna vrednost 1 kg premoga ali tekočih goriv kj/sm 3 kj/kwh kg/kwh = toplotna vrednost 1 Sm 3 plina = toplotna vrednost 1 kwh pri porabi ali potrebna toplota za proizvodnjo 1 kwh električne energije = specifična poraba premoga ali tekočih goriv za proizvodnjo 1 kwh električne energije Energijski pretvorniki 1 GWh = 3,6 TJ = 85,98 toe (ton ekvivalentne nafte) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

6 SPLOŠNA POJASNILA I. Pomen znamenj v tabelah.. Podatek ni izračunljiv (npr. pri indeksih) Brez oznake - ni pojava 0 Nič- podatek je manjši od polovice enote II. Pomen kratic in okrajšav AN-OVE Akcijski načrt za obnovljivo energijo DE Direktorat za energijo EBRS Energetska bilanca Republike Slovenije EL-KO Kurilno olje - ekstra lahko energent Energetski vir, vir energije EZ-1 Energetski zakon HE Hidroelektrarna IEA Mednarodna agencija za energijo (angl. International Energy Agency) JET Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZI-DE Ministrstvo za infrastrukturo - Direktorat za energijo mio Milijon MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo NACE Mednarodna klasifikacija dejavnosti, uradna nomenklatura držav članic EU NIO Industrijski odpadki neobnovljivi OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development) OVE Obnovljivi viri energije SKD Standardna klasifikacija dejavnosti, ki se uporablja v Sloveniji. SURS Statistični urad Republike Slovenije. III. Pomen pojmov Osnovna bilanca Transformacija Združena bilanca Bilančni tok vsakega vira energije posebej, od oskrbe preko transformacije do končne rabe. Pretvorbeni proces. Bilančni tok, po fizikalnih značilnostih združenih sorodnih virov energije, v skupine: trdna goriva, naftni proizvodi, itd. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

7 POVZETEK Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016 je narejena po metodologiji OECD/IEA. Oskrba z energijo bo v letu 2016 znašala 275,3 PJ in bo za 1,9 % večja v primerjavi z letom 2015 ter 0,1 % večja kot leta Pridobljena bo iz: 3722 kt trdnih goriv (+2,5 % v primerjavi z letom 2015), 2179 kt naftnih proizvodov (+ 0,7 %), 837 milijonov Sm 3 zemeljskega plina (+2,5 %), TJ jedrske energije (+3,1 %), 4915 GWh hidro energije (+29,1 %), 1959 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter TJ obnovljivih virov energije z odpadki (+3,1 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2912 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije. Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala 46,1 %. Končna poraba bo v letu 2016 znašala 198,9 PJ in bo skoraj enaka kot v letu 2015 ter za 2,3 % večja kot leta Od tega bo končna poraba energije znašala 196,5 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,7 PJ, za neenergetske namene pa je v letu 2016 predvideno 1,8 PJ. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 48,7 PJ (-5,2 %, strukturni delež 24,8 %), v prometu bo porabljeno 78,0 PJ (+ 3,5 %, delež 39,7 %), v gospodinjstvih 47,7 PJ (+2,5 %, delež 24,3 %), v ostali porabi pa 22,1 PJ (-4,3 %, delež 11,3 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 46,5 % deležem, sledijo električna (22,5 %), obnovljivi viri energije (13,8 %), zemeljski plin (12,1 %), toplota (3,7 %), trdna goriva (0,7 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (0,8 %). V letu 2016 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 3722 kt in bo za 2,5 % večja kot leta Prevladoval bo lignit z 89,9 % deležem. Večina trdnih goriv (3644 kt) bo v letu 2016 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 77 kt, kar je 17,6 % manj kot leta Od tega bo v 2016 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 69 kt, v gospodinjstvih 0,4 kt, v prometu 0,3 kt, za neenergetsko rabo pa bo ostalo 7,8 kt trdnih goriv. Slovenija bo v letu 2016 za namene oskrbe potrebovala 2179 kt naftnih proizvodov. Končna poraba bo v letu 2016 znašala 2173 kt, kar bo 0,7 % več kot leta Največ (81,2 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 405 kt motornega bencina neosvinčenega (-3,2 % glede na 2015), 1319 kt dizelskega goriva (+ 5,2 %) in 15 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP - avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu bo znašal 2,0 %. V letu 2016 bo Slovenija potrebovala skupaj 836,5 mio Sm 3 zemeljskega plina, ki bo v večini pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 126,8 mio Sm 3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 709,7 mio Sm 3 in bo za 2,1 % večja v primerjavi z Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (493 mio Sm 3 ), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 133 mio Sm 3 zemeljskega plina. Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala GWh in bo večja za 9,5 % v primerjavi z letom Končna poraba električne energije bo znašala GWh in bo za 4,0 % manjša kot leta V industrijskem sektorju bo porabljeno 5617 GWh (-9,4 % v primerjavi z 2015), v gospodinjstvih ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

8 3229 GWh (+0,7 %), v sektorju ostala poraba 3253 GWh (+0,6 %) in v prometu 159 GWh (+4,8 %). Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi določb 377. člena Energetskega zakona v letu 2017 zagotovljena sredstva v višini 178,8 mio EUR. V letu 2016 bo proizvedeno skupaj 8931 TJ daljinske toplote, kar je +2,8 % več v primerjavi z letom Končna poraba bo znašala 7347 TJ, lastna raba in izgube pa bodo znašale 1584 TJ. Največ toplote se bo porabilo v sektorju gospodinjstev in sicer 3656 TJ, kar bo 13,9 % več kot leta Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2016 znašala TJ, kar bo 3,3 % več kot leta Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2016 znašala 1795 TJ, kar bo 0,4 % manj kot leta V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladuje les in druga trdna biomasa s 75,9 % deležem (+2,3 % glede na leto 2015). Sledijo geotermalna 6,0 %, NIO 5,4 %, sončna 4,3 %, biodizel 3,5 %, drugi bioplini 2,9 % in ostali OVE (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna ) z 2,0 % deležem. Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije bo ob nadaljevanju trenda stabilizacije končne porabe v letu 2016 znašal 23,5 %. Minimalno stanje obvezne rezerve nafte in njenih derivatov na dan mora na podlagi sprejetega sklepa Vlade RS ustrezati dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2016 in predstavljati minimalno količino ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja v obliki neosvinčenega motornega bencina super 95, dizelskega goriva, kurilnega olja ekstra lahkega, goriva JET A1 in kurilnega olja srednjega. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

9 1. UVOD Letna energetska bilanca napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Ministrstvo, pristojno za energijo, skladno z drugim odstavkom 25. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Ur.l. RS, št. 17/2014 in 81/2015) predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena EZ-1 letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Energetsko bilanco Republike Slovenije (EBRS) za leto 2016 je pripravilo ministrstvo, pristojno za energijo (MZI), na podlagi podatkov realizacije, ki so jih zagotovili Statistični urad Republike Slovenije (SURS) za leti 2014 in 2015 ter planskih podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto Ker je EBRS-2016 narejena po mednarodno primerljivi metodologiji, so navedeni podatki primerljivi z državami EU. Vsebina EBRS 2016 sledi zakonsko predpisani sestavi, prilagojeni nivoju in uporabljeni metodologiji izdelave letnih energetskih bilanc, za katere je značilno, da jih v največji možni meri za pogoje normalne oskrbe oblikujejo neposredni izvajalci energetskih dejavnosti. Pri načrtovanju so izvajalci energetskih dejavnosti dolžni upoštevati vso veljavno zakonodajo s svojega področja delovanja, med katere sodijo tudi ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Ker je resorno ministrstvo za energijo povzelo s strani izvajalcev energetskih dejavnosti narejene energetske napovedi, se izpolnitev navedenih vsebin in aktivnosti odraža v podatkih, ki jih prinaša EBRS Za letno energetsko načrtovanje je značilno, da se večina doseženih parametrov iz tekočega leta podaljša v naslednje leto. Ta značilnost daje vsem virom energije enakomeren poudarek. Oskrba z domačimi viri energije bo tudi v letu 2016 slonela na lignitu, hidro energiji, lesni biomasi ter električni energiji iz jedrske elektrarne. Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, bo Slovenija v letu 2016 nekaj manj kot polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. V celoti bo Slovenija uvozila rjavi premog, črni premog in antracit, koks, naftne proizvode in zemeljski plin. Zaradi uspešne ekološke sanacije velikih kurišč in izvajanja programa postopnega zapiranja domačih rudnikov premoga, se z leti povečuje delež uvoženih, ekološko ustreznejših goriv, z manjšo vsebnostjo žvepla. Raba premoga v transformaciji poteka le v velikih termoenergetskih objektih za soproizvodnjo električne energije in toplote, opremljenih z ustreznimi čistilnimi napravami. Za večje, nepričakovane motnje v oskrbi z energijo, so predvidene zakonsko določene minimalne potrebne mesečne rezerve goriv. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

10 2. METODOLOŠKE OSNOVE Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016 (v nadaljevanju EBRS 2016) prikazuje podatke o preskrbi, energetski pretvorbi (transformaciji) in porabi vseh virov energije v Republiki Sloveniji v letih 2014, 2015 in 2016 po metodologiji OECD/IEA. Glavni namen bilance je indikativen prikaz oskrbe in porabe vseh virov energije v naravnih količinah (tone, kubični metri, ipd) v letih 2014, 2015 in 2016 in v ekvivalentni energijski vrednosti (Joule), ki se koristijo v energetske in neenergetske namene. Za vsak vir energije posebej (v naravnih količinah in ekvivalentni energiji) je narejena njegova osnovna energetska bilanca iz katere je razviden celoten tok vira od sektorja oskrbe, preko procesa transformacije (pretvorbe) in izgub do končne rabe na nivoju končnega uporabnika. Fizikalno sorodni viri energije (trdna goriva, naftni derivati, itd) so zbrani v združeni bilanci. Energetsko bilanco sestavljajo sledeči sklopi: 1. Oskrba z energijo Domača proizvodnja, uvoz, izvoz, mednarodna pomorska skladišča, sprememba zalog. 2. Transformacije Vhod v transformacijo, izhod iz transformacije; reklasifikacije, prenosi in povratki. 3. Lastna raba in izgube 4. Končna poraba Energetska in neenergetska končna raba. Oskrba z energijo oz. bruto domača poraba (ang. TPES -Total Primary Energy Supply ali GIC Gross Inland Consumption) je poraba energije znotraj države. Formula: domača proizvodnja + uvoz + sprememba zalog izvoz mednarodna pomorska skladišča). Končna poraba energije oz. poraba končne energije oz. energetska končna poraba (ang. FEC Final Energy Consumption) je porabljena v sektorjih industrije (predelovalne dejavnosti in gradbeništvo), prometa, gospodinjstev in ostalih porabnikov in ne vključuje porabe v transformaciji, lastne porabe energetskega sektorja in neenergetske rabe. Energetsko končno porabo sestavljajo sledeči sklopi (po standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008, ki je usklajena z mednarodno klasifikacijo dejavnosti po EU NACE Rev 2): 1. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 2. Promet 3. Gospodinjstva 4. Ostala poraba (storitve in ostala poraba) Končna poraba oz. razpoložljivo za končno porabo (ang. TFC Total Final Consumption) je vsota energetske porabe, neenergetske rabe in lastne rabe energetskega sektorja. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

11 Fizikalno sorodni viri energije iz osnovne bilance so združeni v sledeče skupine: 1. Trdna goriva Črni premog in antracit, rjavi premog, lignit in koks. 2. Naftni proizvodi: Surova nafta in surovine Surova nafta, rafinerijske surovine in plinski kondenzat. Naftni derivati neosvinčen motorni bencin, petrolejsko gorivo za reaktivne motorje, dizelsko gorivo, utekočinjen naftni plin (UNP), kurilno olje ekstra lahko, industrijsko kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %), primarni bencin, white spirit in naftni (petrolejski) koks. 3. Zemeljski plin 4. Jedrska toplota Jedrska toplota se sprošča pri cepitvi uranovih jeder. Obravnava se kot primarni vir energije. 5. Obnovljivi viri energije z odpadki: Obnovljivi viri energije Les in druga trdna biomasa (les in lesni odpadki, črni lug, kostna moka in maščobe, papirni mulj), geotermalna, sončna (solarna fotovoltaična in solarna termična), vetra, deponijski plini, plin iz čistilnih naprav, drugi bioplini, biodizel, biobencin. Industrijski odpadki neobnovljivi Odpadno olje, formalinski plin, gume in gorljive odpadke. 6. Hidro 7. Toplota Toplota je lahko primarni ali sekundarni vir energije. V primarni obliki (geotermalna, toplota pridobljena pri cepitvi atomskih jeder) vstopa v pretvorbeni proces pridobivanja druge oblike energije (npr. električne energije). V sekundarni obliki (npr. topla voda in para iz toplarn) pa se pojavlja kot izhod iz procesa transformacije iz drugih primarnih virov (premog, zemeljski plin, ipd) energije. 8. Električna Električna je sekundarni vir energije, pridobljena v elektrarnah v pretvorbenem procesu preoblikovanja primarnih virov energije (voda, sonce, veter, premog, jedrsko gorivo, itd). Glede na vhodni»primarni«vir energije ločimo: hidroelektrarne, termoelektrarne, jedrske elektrarne, vetrne elektrarne, itd. EBRS 2016 je za pretekli leti (2014 in 2015) podatkovno usklajena s statističnimi podatki SURS. Večina podatkov za leto 2016 je pridobljena od izvajalcev energetskih dejavnosti. Zbiranje podatkov je bilo zaključeno septembra ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

12 3. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2016 Združena letna energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016 je prikazana v Tabeli 1. Tabela 1: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016 EBRS 2016 (TJ) Domača proizvodnja ,9 108,2 101,7 Uvoz ,8 103,5 102,3 Izvoz ,6 112,7 105,3 Mednarodna pomorska skladišča ,9 95,4 99,6 Spremembe zalog ,6-206,2 Oskrba z energijo ,2 101,9 100,5 Transformacije ,0 107,8 101,0 Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti ,9 117,4 103,4 Elektrarne: samoproizvajalci, male HE ,9 94,3 99,1 Nuklearna elektrarna ,7 103,1 99,6 Toplarne ,5 152,1 113,1 Lastna raba in izgube ,3 102,1 100,7 Lastna raba ,9 101,3 100,4 Izgube distribucije in prenosa ,0 103,7 101,3 Končna poraba ,3 100,0 100,3 Energetski sektor ,4 109,6 104,3 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ,0 94,8 97,9 Promet ,9 103,5 101,1 Gospodinjstva ,2 102,5 101,9 Ostala poraba ,9 95,7 99,0 Neenergetska raba ,7 91,3 96,9 Uvozna energetska odvisnost (%) 43,9% 48,9% 46,1% 45,7% 111,2 94,4 99,1 Vir :MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) in MZI-DE (2015, 2016) 15:14 16:15 17:16 V letu 2016 bo oskrba z energijo znašala 275,3 PJ in bo za 1,9 % večja v primerjavi z letom 2015 ter 0,1 % večja kot leta Končna poraba bo v letu 2016 znašala 198,9 PJ in bo skoraj enaka kot leta 2015 ter za 2,3 % večja kot leta Od tega bo končna poraba energije znašala 196,5 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,7 PJ, za neenergetske namene pa je v letu 2016 predvideno 1,8 PJ. Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala 46,1 %. Podrobnejši bilančni prikaz posameznih energentov za leta 2016, 2015 in 2014 v naravnih količinah je prikazan v Prilogi v Tabelah 25, 26 in 27. Podrobnejši bilančni prikaz posameznih energentov za leta 2016, 2015 in 2014 v energijski vrednosti (TJ) je prikazan v Prilogi v Tabelah 28, 29 in 30. Združena energetska bilanca po posameznih skupinah energentov za leta 2016, 2015 in 2014 je prikazana v Prilogi v Tabelah 31, 32 in 33. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

13 3.1 Oskrba z energijo Združena bilanca na nivoju primarne oskrbe z energijo glede na posamezni vir energije po posameznih postavkah oskrbe z energijo (domača proizvodnja, uvoz, izvoz, spremembe zalog in mednarodna pomorska skladišča) je prikazana v Tabeli 2. Tabela 2: Oskrba z energijo po virih energije in strukturi OSKRBA Z ENERGIJO (TJ) Oskrba z energijo ,2 101,9 100,5 Trdna goriva ,6 109,1 102,7 Naftni proizvodi ,2 100,5 100,1 Zemeljski plin ,2 102,5 101,6 Jedrska ,7 103,1 99,6 Hidro ,5 129,1 102,6 Elektrika ,8 4081,3 119,4 OVE ,4 103,3 102,0 NIO ,6 99,6 99,8 Domača proizvodnja ,9 108,2 101,7 Trdna goriva ,0 114,5 104,5 Naftni proizvodi ,0 103,5 100,6 Zemeljski plin ,3 150,0 113,3 Jedrska ,7 103,1 99,6 Hidro ,5 129,1 102,6 OVE ,2 102,6 102,1 NIO ,6 99,6 99,8 Uvoz ,8 103,5 102,3 Trdna goriva ,8 87,6 93,4 Naftni proizvodi ,5 106,6 103,4 Zemeljski plin ,1 102,3 101,6 Elektrika ,7 92,0 99,4 OVE ,3 118,2 101,5 Izvoz ,6 112,7 105,3 Trdna goriva ,4 71,6 99,4 Naftni proizvodi ,3 112,7 106,2 Elektrika ,0 113,1 103,2 OVE ,0 115,8 Spremembe zalog ,6-206,2 Trdna goriva ,8 114,8 108,7 Naftni proizvodi ,5-170,0 OVE Mednarodna pomorska skladišča ,9 95,4 99,6 Naftni proizvodi ,9 95,4 99,6 Delež domačih virov energije (%) Trdna goriva 77,9% 79,1% 82,9% 84,4% Naftni proizvodi 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Zemeljski plin 0,4% 0,4% 0,5% 0,6% Jedrska 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Hidro 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% OVE 93,3% 95,8% 95,1% 95,2% NIO 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 15:14 16:15 17:16 Vir: MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) in MZI-DE (2015, 2016) Posamezni viri energije, z deleži v svoji skupini in v oskrbi z energijo, so podrobneje prikazani v Tabeli-34 (poglavje 6.2). Povprečne 5-letne stopnje rasti bruto domače porabe energije v obdobju so prikazane v Tabeli 36 (poglavje 6.3), pripadajoči graf je na Sliki 26 (poglavje 6.4). Letni prispevek posameznih virov energije (v PJ) v bruto domači porabi je prikazan na Sliki_1. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

14 Slika 1: Oskrba z energijo po virih PJ NIO Hidro Zemeljski plin OVE Elektrika Trdna goriva Jedrska Naftni proizvodi VIR:MZI-DE; Podatki: SURS (2013, delno 2014), izvajalci energ. dejavnosti (2015) V letu 2016 bo na nivoju primarne oskrbe z energijo delež domačih trdnih goriv predstavljal 82,9 % vseh načrtovanih potreb po trdnih gorivih. Delež domačega zemeljskega plina bo znašal 0,5 % vseh potrebnih količin zemeljskega plina, naftne proizvode v celoti pa bo Slovenija uvozila. Strukturni deleži na nivoju oskrbe z energijo v letu 2016 so prikazani na Sliki 2. Slika 2: Struktura oskrbe z energijo po virih v letu 2016 Jedrska 23,1% Zemeljski plin 10,4% OVE 11,4% Hidro in elektrika 3,9% NIO 0,7% Trdna goriva 16,8% Naftni proizvodi 33,8% V letu 2016 bodo na nivoju primarne oskrbe z energijo prevladovali naftni proizvodi z 33,8 % strukturnim deležem. Sledijo: - jedrska (23,1 %), - trdna goriva (16,8 %), - obnovljivi viri energije (11,4 %), - zemeljski plin (10,4 %), - hidro skupaj z neto uvozom električne energije (3,9 %) in - industrijski odpadki neobnovljivi (0,7 %). VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

15 3.2 Končna poraba energije Končna poraba energije oz. energetska končna poraba po virih in sektorjih rabe je prikazana v Tabeli 3. Tabela 3: Končna poraba energije po virih in sektorjih rabe PORABA KONČNE ENERGIJE (TJ) Končna poraba energije ,3 100,1 100,3 Trdna goriva ,5 85,1 91,3 Naftni proizvodi ,5 100,7 100,2 Zemeljski plin ,7 102,1 101,6 Elektrika ,6 95,9 98,7 Toplota ,9 102,5 102,0 OVE ,7 103,7 102,1 NIO ,9 101,1 100,3 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ,0 94,8 97,9 Trdna goriva ,4 84,9 91,2 Naftni proizvodi ,5 90,5 93,9 Zemeljski plin ,7 99,8 100,3 Elektrika ,3 90,6 96,4 Toplota ,2 99,2 99,9 OVE ,9 102,5 100,4 NIO ,9 101,1 100,3 Promet ,9 103,5 101,1 Naftni proizvodi ,6 103,2 101,1 Zemeljski plin ,1 137,9 114,4 Elektrika ,4 104,8 102,9 OVE ,4 118,5 100,7 Gospodinjstva ,2 102,5 101,9 Naftni proizvodi ,5 97,0 99,3 Zemeljski plin ,8 104,8 103,4 Elektrika ,5 100,7 100,6 Toplota ,8 113,9 106,0 OVE ,8 102,9 102,4 Ostala poraba ,9 95,7 99,0 Naftni proizvodi ,0 83,2 92,8 Zemeljski plin ,5 113,2 107,3 Elektrika ,9 100,6 100,6 Toplota ,6 86,2 95,6 OVE ,0 108,6 102,8 Struktura porabe končne energije (%) Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 26,8% 26,2% 24,8% 24,2% Promet 39,7% 38,4% 39,7% 40,0% Gospodinjstva 22,2% 23,7% 24,3% 24,7% Ostala poraba 11,4% 11,8% 11,3% 11,1% Vir: MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) in MZI-DE (2015, 2016) Na nivoju končne rabe energije v energetske namene bo Slovenija v letu 2016 porabila 196,5 PJ (+0,1 % glede na 2015). V industriji bo porabljeno 48,7 PJ (-5,2 %, strukturni delež 24,8 %), v prometu bo porabljeno 78,0 PJ (+ 3,5 %, delež 39,7 %), v gospodinjstvih 47,7 PJ (+2,5 %, delež 24,3 %), v ostali porabi pa 22,1 PJ (-4,3 %, delež 11,3 %). Posamezni viri energije, deleži v svoji skupini in v porabi končne energije so podrobneje prikazani v Tabeli 35 (poglavje 6.2). Povprečne 5-letne stopnje rasti porabe končne energije v obdobju so prikazane v Tabeli 36 (poglavje 6.3), pripadajoči graf pa na Sliki 25 (poglavje 6.4). Letni prispevek posameznih virov energije (v PJ) v končni porabi energije je prikazan na Sliki 3. 15:14 16:15 17:16 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

16 Slika 3: Končna porabe energije po virih PJ NIO Toplota Zemeljski plin OVE Elektrika Naftni proizvodi Trdna goriva VIR:MZI-DE; Podatki: SURS (2013, delno 2014), izvajalci energ. dejavnosti (2015) Končna porabe energije iz trdnih goriv bo v letu 2016 znašala 1,4 PJ in bo za 14,9 % manjša kot leta Končna poraba energije iz naftnih proizvodov bo v 2016 znašala 91,3 TJ (+ 0,7 % glede na 2015), zemeljskega plina 23,9 PJ (+2,1 %), elektrike 44,1 PJ (-4,1 %), toplote 7,3 PJ (+2,5 %), obnovljivih virov energije 27,0 PJ (+ 3,7 %) in neobnovljivih industrijskih odpadkov 1,5 PJ (+ 1,1 %). Strukturni deleži na nivoju končne porabe energije v letu 2016 so prikazani na Sliki 4. Slika 4: Struktura končne porabe energije po virih v letu 2016 Elektrika 22,5% Toplota 3,7% Zemeljski plin 12,1% OVE 13,8% NIO 0,8% Trdna goriva 0,7% Naftni proizvodi 46,5% V letu 2016 bodo v strukturi končne porabe energije prevladovali naftni proizvodi s 46,5 % deležem. Sledijo: - električna (22,5 %), - obnovljivi viri energije (13,8 %), - zemeljski plin (12,1 %), - toplota (3,7 %), - trdna goriva (0,7 %) in - industrijski odpadki neobnovljivi (0,8 %). VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

17 4. BILANCA POSAMEZNIH VIROV ENERGIJE V poglavju so podrobneje razdelani naslednje skupine virov energije: trdna goriva, naftni proizvodi, zemeljski plin, električna, daljinska toplota ter obnovljivi viri energije in odpadki. 4.1 Trdna goriva Zbirna bilanca trdnih goriv v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 4. Tabela 4: Bilanca trdnih goriv TRDNA GORIVA (1000 ton) :14 16:15 Domača proizvodnja 3108,2 3168,0 3313,0 101,9 104,6 Uvoz 485,9 442,4 386,1 91,0 87,3 Izvoz 1,4 9,0 6,9 664,3 76,1 Spremembe zalog 26,6 28,0 29,4 105,5 104,8 Oskrba z energijo 3619,3 3629,4 3721,6 100,3 102,5 Transformacije 3512,5 3535,6 3644,3 100,7 103,1 Končna poraba 106,8 93,8 77,3 87,8 82,4 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 96,6 83,5 68,8 86,4 82,4 Promet 0,3 0,4 0,3 119,9 92,8 Gospodinjstva 0,6 0,5 0,4 86,5 88,0 Neenergetska raba 9,3 9,5 7,8 101,7 81,6 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2016 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 3722 kt in bo za 2,5 % večja kot leta Struktura bruto domače porabe trdnih goriv v letu 2016 je prikazana na Sliki 5. Slika 5: Struktura oskrbe z energijo trdnih goriv v letu 2016 Črni premog in Antracit 0,3% Koks 0,7% Rjavi premog 9,1% Na nivoju primarne oskrbe s trdnimi gorivi bo v letu 2016 prevladoval lignit s 89,9 % deležem. Delež rjavega premoga bo znašal 9,1 %, koksa 0,7 %, črnega premoga z antracitom pa 0,3 %. Lignit 89,9% VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Večina trdnih goriv (3644 kt) bo v letu 2016 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 77,3 kt, kar je 17,6 % manj kot leta Od tega bo v 2016 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 68,8 kt, v gospodinjstvih 0,4 kt in v prometu 0,3 kt. Za neenergetsko rabo bo namenjeno 7,8 kt trdnih goriv. Prikaz bilance posameznih trdnih goriv je prikazan v nadaljevanju v Tabelah 5 do 8. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

18 4.1.1 Lignit Tabela 5: Lignit LIGNIT (1000 ton) :14 16:15 Domača proizvodnja 3108,2 3168,0 3313,0 101,9 104,6 Uvoz 47,7 29,6 18,4 62,2 62,2 Spremembe zalog 20,5 15,1 15,1 73,6 99,9 Oskrba z energijo 3176,4 3212,7 3346,5 101,1 104,2 Transformacije 3147,4 3190,7 3331,7 101,4 104,4 Končna poraba 29,0 22,1 14,8 76,2 67,0 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 29,0 22,1 14,8 76,2 67,0 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2016 bo poraba lignita v Sloveniji za proizvodnjo električne energije in toplote (transformacije) znašala 3332 kt (+4,4 % v primerjavi z 2015), poraba v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu bo 14,8 kt (- 33,0 % glede na 2015). Iz domačih virov bo pridobljeno 3313 kt lignita, iz uvoza pa bo zagotovljenih še 18 kt lignita. Letna dinamika porabe lignita v Sloveniji v časovnem obdobju je prikazana na Sliki 13 (poglavje 6.3). Povprečne petletne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 20 (poglavje 6.4) Rjavi premog Tabela 6: Rjavi premog RJAVI PREMOG (1000 ton) :14 16:15 Domača proizvodnja 0,0 0,0 0,0 - - Uvoz 383,9 365,9 329,3 95,3 90,0 Spremembe zalog 13,8 17,7 17,9 128,1 101,3 Oskrba z energijo 397,5 375,9 340,3 94,6 90,5 Transformacije 360,6 340,1 308,1 94,3 90,6 Končna poraba 36,8 35,9 32,3 97,3 90,0 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 36,0 35,0 31,5 97,3 90,0 Promet 0,3 0,4 0,3 119,9 92,8 Gospodinjstva 0,6 0,5 0,4 86,5 88,0 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Za potrebe soproizvodnje električne in toplotne energije bo v letu 2016 uvoženih 329 kt rjavega premoga, domače proizvodnje rjavega premoga v letu 2016 ne bo. Poraba rjavega premoga v transformaciji bo znašala 308 kt (- 9,4 % glede na 2015). Končni odjemalci bodo v 2016 porabili 32,3 kt rjavega premoga (- 10,0 % glede na 2015), od tega v največ v sektorju predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (31,5 kt). Letna dinamika porabe rjavega premoga v Sloveniji v obdobju je prikazana na Sliki 14 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 21 (poglavje 6.4). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

19 4.1.3 Črni premog in antracit Tabela 7: Črni premog in antracit ČRNI PREMOG IN ANTRACIT (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 22,6 16,3 11,8 72,3 72,3 Izvoz 1,0 1,4 0,0 139,3 - Spremembe zalog -13,8-3,3-2,4 24,1 72,3 Oskrba z energijo 7,7 11,6 9,4 150,0 81,0 Transformacije 4,5 4,8 4,5 108,3 93,6 Končna poraba 3,2 6,7 4,8 207,5 71,9 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 3,2 3,2 2,3 97,2 71,9 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2016 bo Slovenija uvozila 11,8 kt črnega premoga in antracita (- 27,7 % v primerjavi z 2015). V transformacijah bo porabljenih 4,5 kt energenta. V končni rabi za energetske namene (sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) bo porabljenih 2,3 kt tega energenta, kar bo 28,1 % manj kot v letu Koks Tabela 8: Koks KOKS (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 31,8 30,6 26,6 96,2 86,9 Spremembe zalog 6,1-1,4-1,2-85,5 Oskrba z energijo 37,8 29,2 25,4 77,2 87,0 Končna poraba 37,8 29,2 25,4 77,2 87,0 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 28,4 23,2 20,2 81,8 86,9 Neenergetska raba 9,3 5,9 5,2 63,4 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) 87,3 V letu 2016 bo Slovenija uvozila 26,6 kt koksa (-13,1 % v primerjavi z 2015). V končni rabi za energetske namene (sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) bo porabljenih 20,2 kt tega energenta, medtem ko bo neenergetska raba znašala 5,2 kt. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

20 4.2 Naftni proizvodi Zbirna bilanca naftnih proizvodov v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 9. Tabela 9: Bilanca naftnih proizvodov NAFTNI PROIZVODI (1000 ton) :14 16:15 Domača proizvodnja 0,4 0,4 0,4 95,0 103,5 Uvoz 3575,2 3920,6 4205,6 109,7 107,3 Izvoz 1380,7 1700,0 1914,4 123,1 112,6 Mednarodna pomorska skladišča -58,1-64,9-61,9 111,9 95,4 Spremembe zalog 50,3 9,1-50,2 18,0 - Oskrba z energijo 2187,1 2165,1 2179,4 99,0 100,7 Transformacije 14,1 7,7 6,3 54,2 81,7 Končna poraba 2173,0 2157,5 2173,1 99,3 100,7 Energetski sektor 0,3 0,3 0,3 96,9 100,7 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 117,6 98,4 90,9 83,6 92,4 Promet 1716,9 1710,1 1765,1 99,6 103,2 Gospodinjstva 144,3 148,8 144,0 103,2 96,8 Ostala poraba 155,2 159,9 132,7 103,0 83,0 Neenergetska raba 38,6 39,9 40,3 103,4 101,0 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2016 bo oskrba z naftnimi proizvodi znašala 2179 kt, kar je 0,7 % več kot leta Slovenija bo tudi v letu 2016 celotno količino naftnih proizvodov uvozila. Struktura bruto domače porabe naftnih proizvodov v letu 2016 je prikazana na Sliki 6. Slika 6: Struktura oskrbe z energijo naftnih proizvodov v letu 2016 Kurilno olje ekstra lahko 8,2% Dieselsko gorivo 64,7% VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Kurilno olje < 1% 0,2% White spirit 0,1% Petrolejski koks 3,0% Utekočinjen naftni plin 3,8% Motorni bencin neosvinčen 18,8% Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje 1,2% Na nivoju primarne oskrbe z naftnimi proizvodi bo v letu 2016 z večinskim 64,7 % deležem prevladovalo dizelsko gorivo. Sledijo: - motorni bencin (18,8 %,), - ekstra lahko kurilno olje (8,2 %), - petrolejski koks (3,0 %), - utekočinjen naftni plin (3,8 %), - petrolejsko gorivo za reaktivne motorje (1,2 %), - industrijsko kurilno olje (0,2 %), - white spirit (0,1 %). Končna poraba naftnih proizvodov bo v letu 2016 znašala 2173 kt, kar bo 0,7 % več kot leta Za energetske namene bo porabljenih 2133 kt, od tega v sektorju prometa 1765 kt (+ 3,2 %), v gospodinjstvih 144 kt (- 3,2 %), v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu 90,9 kt (-7,6 %) in v sektorju ostala poraba 132,7 kt (-17,0 %). Poraba v energetskem sektorju bo v letu 2016 znašala 0,3 kt, medtem ko bo neenergetska raba znašala 40,3 kt naftnih proizvodov. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

21 V strukturi porabe končne energije v letu 2016 bo znašal delež naftnih proizvodov 46,5 % (Slika 4). Letna dinamika porabe naftnih proizvodov v Sloveniji v obdobju je prikazana na Sliki 15 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 23 (poglavje 6.4). Prikaz bilanc pomembnejših naftnih proizvodov je prikazan v nadaljevanju v Tabelah 10 do Motorni bencin neosvinčen Tabela 10: Motorni bencin neosvinčen MOTORNI BENCIN NEOSVINČEN (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 485,4 542,0 563,8 111,7 104,0 Izvoz 67,7 115,6 154,3 170,6 133,5 Spremembe zalog 14,5-3,8 0,0 - - Oskrba z energijo 432,1 422,7 409,5 97,8 96,9 Končna poraba 432,1 422,7 409,5 97,8 96,9 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 0,2 0,2 0,2 101,1 101,9 Promet 427,3 417,9 404,6 97,8 96,8 Ostala poraba 4,7 4,6 4,9 97,7 107,7 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Končna poraba neosvinčenega motornega bencina v prometu bo v letu 2016 znašala 409,5 kt in bo manjša za 3,1 % v primerjavi z letom Dizelsko gorivo Tabela 11: Dizelsko gorivo DIZELSKO GORIVO (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 2171,2 2239,9 2575,0 103,2 115,0 Izvoz 808,0 943,2 1101,0 116,7 116,7 Spremembe zalog -22,7 45,2-65,0 - - Oskrba z energijo 1340,6 1341,9 1409,0 100,1 105,0 Končna poraba 1340,6 1341,9 1409,0 100,1 105,0 Energetski sektor 0,2 0,2 0,2 90,8 100,7 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 22,1 23,5 24,4 106,1 103,8 Promet 1252,9 1253,4 1319,2 100,0 105,2 Ostala poraba 65,3 64,8 65,2 99,2 100,7 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Končna poraba dizelskega goriva bo v letu 2016 znašala 1409,0 kt in bo za 5,0 % večja kot leta Od tega bo poraba v prometu znašala 1319,2 kt (+ 5,2 % glede na 2015), v sektorju ostale porabe 65,2 kt (+ 0,7 % glede na 2015) ter v industriji 24,4 kt (+3,8 % glede na 2015). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

22 4.2.3 Kurilno olje- ekstra lahko (EL-KO) Tabela 12: Kurilno olje - ekstra lahko KURILNO OLJE - EKSTRA LAHKO (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 333,6 399,5 325,0 119,8 81,4 Izvoz 142,6 146,5 162,0 102,7 110,6 Spremembe zalog 33,1-30,8 15,0 - - Oskrba z energijo 224,0 222,1 178,0 99,2 80,1 Transformacije 11,2 7,6 6,2 68,0 81,6 Končna poraba 212,8 214,5 171,8 100,8 80,1 Energetski sektor 0,1 0,1 0,1 117,4 100,5 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 22,6 22,2 17,0 97,9 76,7 Gospodinjstva 121,9 119,1 110,1 97,7 92,4 Ostala poraba 68,1 73,1 44,6 107,3 61,0 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Končna poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) bo v letu 2016 znašala 171,8 kt, kar bo 19,9 % manj kot leta V sektorju gospodinjstev bo porabljenih 110,1 kt (-7,6 %), v industriji 17,0 kt (-23,3 %) ter v sektorju ostale porabe 44,6 kt (-39,0 %) Kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %) Tabela 13: Kurilno olje KURILNO OLJE (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 103,5 260,0 264,0 251,2 101,5 Izvoz 36,5 192,0 197,8 526,1 103,0 Mednarodna pomorska skladišča -58,1-64,9-61,9 111,9 95,4 Oskrba z energijo 8,9 3,1 4,3 34,6 137,6 Transformacije 2,8 0,0 0,0 - - Končna poraba 6,1 3,1 4,3 50,6 137,6 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 6,1 3,1 4,3 50,6 137,6 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Vso industrijsko kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %) se porabi v sektorju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. V letu 2016 bo porabljenih 4,3 kt tega energenta, kar je 37,6 % več kot leta Utekočinjen naftni plin (UNP) Tabela 14: UNP UNP (1000 ton) :14 16:15 Uvoz 74,8 80,9 84,0 108,2 103,8 Izvoz 0,3 0,1 0,8 31,6 978,2 Spremembe zalog 0,5 0,5 0,0 105,0 - Oskrba z energijo 75,0 81,3 83,2 108,4 102,3 Končna poraba 74,9 81,3 83,2 108,5 102,3 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 21,9 19,1 14,7 87,1 77,4 Promet 12,2 13,4 14,6 109,5 109,2 Gospodinjstva 22,4 29,7 33,9 132,8 114,2 Ostala poraba 17,1 17,5 17,9 102,1 102,8 Neenergetska raba 1,3 1,6 1,9 125,5 115,7 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

23 Končna poraba utekočinjenega naftnega plina (UNP) v Sloveniji bo v letu 2016 znašala 83,2 kt in bo višja za 2,3 % v primerjavi z letom Poraba v gospodinjstvih bo leta 2016 znašala 33,9 kt (+14,2 %), v industriji 14,7 kt (-22,6 %) in sektorju ostala poraba 17,9 (+2,8 %). Poraba UNP v prometu (avtoplin) se v zadnjih letih konstantno povišuje in bo v letu 2016 znašala 14,6 kt, kar bo za 9,2 % več kot leta Biogoriva Izračunani delež biogoriv za pogon vozil v motornem prometu upošteva deleže biodizla in biobencina glede na fosilni dizel in fosilni neosvinčen motorni bencin. Podatki so navedeni v Tabeli 15. Tabela 15: Biogoriva Bilanca BIODIZEL + BIOBENCIN (1000 ton) :14 16:15 Domača proizvodnja 0,0 0,0 0,0 - - Uvoz 51,5 38,0 44,2 73,9 116,2 Izvoz 0,0 1,3 1,5-115,0 Spremembe zalog 0,2-0,1 0,0 - - Oskrba z energijo 51,7 36,6 42,7 70,7 116,6 Končna poraba 50,7 35,6 41,4 70,1 116,3 Promet 50,7 35,6 41,4 70,1 116,3 BIODIZEL + BIOBENCIN V PROMETU (1000 ton) Biodizel 41,4 26,4 30,4 63,8 115,0 Biobencin 9,3 9,1 11,0 98,0 120,0 Količinski delež biogoriv v prometu v (%) Biodizel 2,5% 1,6% 1,8% 64,1 111,5 Biobencin 0,6% 0,5% 0,6% 98,5 116,4 Skupaj 3,0% 2,1% 2,4% 70,5 112,8 Energijski delež biogoriv v prometu (%) Biodizel 2,1% 1,4% 1,5% 64,1 111,6 Biobencin 0,5% 0,4% 0,5% 84,7 126,7 Skupaj 2,6% 1,7% 2,0% 67,8 114,9 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2014 je bila realizirana energijska vsebnost biogoriv v prodanem gorivu za pogon motornih vozil v prometu 2,6 %. V letu 2015 so distributerji goriv v Sloveniji dali na tržišče 36,6 kt biogoriva. Energijski delež umešanega biogoriva v prometu je znašal 1,7 %. V letu 2016 bo količina umešanega biogoriva v prodanem gorivu za pogon motornih vozil v prometu znašala 42,7 kt, od tega biodizel 30,4 kt in biobencin 11,0 kt. V letu 2016 bo izračunan skupni količinski delež biogoriv v prometu znašal 2,4 %, skupni energijski delež biogoriv v prometu pa bo znašal 2,0 %. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

24 4.3 Zemeljski plin Bilanca zemeljskega v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 16. Tabela 16: Bilanca zemeljskega plina ZEMELJSKI PLIN (Mio Sm 3 ) :14 16:15 Domača proizvodnja 2,7 3,0 4,5 111,3 150,0 Uvoz 766,0 813,0 832,0 106,1 102,3 Oskrba z energijo 768,7 816,0 836,5 106,2 102,5 Transformacije 123,4 120,7 126,8 97,8 105,0 Končna poraba 645,3 695,3 709,7 107,7 102,1 Energetski sektor 3,2 3,5 3,6 110,1 100,8 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 481,2 494,2 493,4 102,7 99,8 Promet 1,4 2,6 3,6 181,1 137,9 Gospodinjstva 108,8 127,1 133,2 116,8 104,8 Ostala poraba 45,1 61,6 69,7 136,5 113,2 Neenergetska raba 5,5 6,2 6,2 112,2 100,8 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Letna količina pridobljenega domačega zemeljskega plina je zanemarljivo majhna, zato bo Slovenija tudi v letu 2016 večino svojih potreb po zemeljskem plinu pokrila iz uvoza. Uvoženih bo 832,0 mio Sm 3 zemeljskega plina. V letu 2016 bo oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji znašala 836,5 milijonov Sm 3 zemeljskega plina, kar bo 2,5 % več kot leta Struktura porabe zemeljskega plina v letu 2016 je prikazana na Sliki 7. Slika 7: Struktura porabe zemeljskega plina v letu 2016 Gospodinjstva 15,9% Promet 0,4% Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 59,0% Ostala poraba 8,3% Transformacije - vhod 15,2% Neenergetska raba 0,7% Energetski sektor 0,4% Največji delež zemeljskega plina bo v letu 2016 porabljen v sektorju industrije (59,0 %). Sledijo: - gospodinjstva (15,9 %), - transformacija (15,2 %), - ostala poraba (8,3 %), - neenergetska raba (0,7-%), - energetski sektor (0,4 %), - promet (0,4 %) vse porabe v Sloveniji. VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Za zemeljski plin je značilno, da dejanska letna poraba pogosto odstopa od načrtovanih količin. Nekateri večji industrijski uporabniki lahko hitro preidejo na cenovno ugodnejši alternativni energetski vir, poraba zemeljskega plina za ogrevanje objektov pri stanovanjskih in komercialnih uporabnikih pa je odvisna od vremenskih razmer (temperature zunanjega zraka). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

25 Končna poraba zemeljskega plina v letu 2016 bo znašala 709,7 mio Sm 3 in bo večja za 2,1 % v primerjavi z letom V energetske namene bo porabljeno 699,9 mio Sm 3, od tega industrija 493,4 mio Sm 3, gospodinjstva 133,2 mio Sm 3, ostala poraba 69,7 mio Sm 3 in promet 3,6 mio Sm 3. Energetski sektor bo porabil 3,6 mio Sm 3, v neenergetske namene pa bo porabljenih 6,2 mio Sm 3. Letna dinamika porabe zemeljskega plina v Sloveniji v obdobju je prikazana na Sliki 16 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 22 (poglavje 6.4). 4.4 Električna Bilanca električne energije prikazuje podatke o oskrbi (proizvodnja, uvoz, izvoz) in porabi električne energije za pokrivanje izgub omrežja za prenos in distribucijo, rabi energetskega sektorja ter rabi končnih odjemalcev. Bilanca električne energije za leto 2016 je prikazana v Tabeli 17. Tabela 17: Struktura proizvodnja električne energije ELEKTRIČNA ENERGIJA (GWh) :14 16:15 Električna na razpolago ,4 96,8 Uvoz ,7 92,0 Izvoz 50 % NEK ,7 103,1 Ostali izvoz ,0 117,6 Proizvodnja elektrarn ,6 109,5 Hidroelektrarne ,3 127,4 Termoelektrarne in toplarne ,4 102,8 Jedrska elektrarna ,7 103,1 Sončne elektrarne ,8 98,5 Vetrne elektrarne ,2 89,6 Poraba električne energije ,4 96,8 Lastna raba in izgube ,1 101,6 Končna poraba ,7 96,0 Energetski sektor ,0 114,1 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ,3 90,6 Promet ,4 104,8 Gospodinjstva ,5 100,7 Ostala poraba ,9 100,6 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala GWh in bo večja za 9,5 % v primerjavi z letom Termoelektrarne in toplarne bodo prispevale 5221 GWh (+2,8 % v primerjavi z 2015), hidroelektrarne 5212 GWh (+27,4 %), jedrska elektrarna 5823 GWh (+3,1 %) in sončne elektrarne 270 GWh (-1,5 %). Po oddaji polovice proizvodnje NEK Republiki Hrvaški in ostalem uvozu/izvozu bo Sloveniji ostalo na razpolago GWh električne energije, kolikor bo znašala bruto poraba električne energije v Sloveniji v Ta bo nižja za 3,2 % v primerjavi z Bilančni primanjkljaj v višini 1959 GWh bo Slovenija pokrila iz razlike med uvozom in izvozom. Struktura razpoložljive električne energije (proizvodnja in uvoz) v letu 2016 je prikazana na Sliki 8. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

26 Slika 8: Struktura razpoložljive električne energije v letu 2016 Uvoz 33,5% Hidroelektra rne 21,0% Sončne elektrarne 1,1% Jedrska elektrarna 23,4% Termoelektr arne in toplarne 21,0% Največji delež prispeva jedrska elektrarna (23,4 %), sledijo hidroelektrarne (21,0 %), termoelektrarne in toplarne (21,0 %) in sončne elektrarne (1,1 %). Uvoz prispeva 33,5 % delež razpoložljive električne energije. VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Končna poraba električne energije v Sloveniji bo v letu 2016 znašala GWh in bo manjša za 4,0 % v primerjavi z letom Industrijski odjemalci bodo porabili 5617 GWh, gospodinjstva 3229 GWh, ostali porabniki pa 3253 GWh. Lastna raba in izgube bo znašale 2193 GWh. Struktura odjema električne energije (poraba in izvoz) je prikazana na Sliki 9, struktura končne porabe električne energije po sektorjih rabe (industrija, promet, gospodinjstva, ostala poraba) pa prikazuje Slika 10. Slika 9: Struktura odjema in izvoza električne Slika 10: Struktura končne porabe električne energije v letu 2016 energije v letu 2016 Lastna raba 4,8% Izgube distribucije in prenosa 3,1% Ostala poraba 26,3% Energetski sektor 1,0% Končna poraba 44,8% Izvoz 50 % NEK 11,4% Ostali izvoz 35,9% Gospodinjstva 26,1% Promet 1,3% Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 45,4% VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Sektor industrije bo v letu 2016 porabil 45,4 % električne energije, sledijo sektor ostala poraba (26,3 %), gospodinjstva (26,1 %), promet (1,3 %) in energetski sektor (1,0 %). Letna dinamika porabe električne energije v Sloveniji v obdobju je prikazana na Sliki 18 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 19 (poglavje 6.4). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

27 4.5 Daljinska toplota Energetska bilanca proizvodnje in porabe toplote za leto 2016 je prikazana v Tabeli 18. Tabela 18: Bilanca daljinske toplote DALJINSKA TOPLOTA (TJ) :14 16:15 Transformacije -8182,9-8685,5-8931,1 106,1 102,8 Lastna raba in izgube 1673,1 1519,2 1584,5 90,8 104,3 Končna poraba 6509,7 7166,3 7346,6 110,1 102,5 Energetski sektor 64,9 80,7 83,0 124,2 102,8 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 2032,4 2057,3 2041,1 101,2 99,2 Gospodinjstva 2797,9 3211,1 3655,9 114,8 113,9 Ostala poraba 1614,5 1817,3 1566,6 112,6 86,2 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) V letu 2016 bo proizvedeno skupaj 8931,1 TJ toplote, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom Končna poraba bo znašala 7346,6 TJ, lastna raba in izgube pa bodo znašale 1584,5 TJ. Gospodinjstva bodo porabila 3655,9 TJ toplote, kar je 13,9 % več kot leta 2015, sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo bo porabil 2041,1 TJ (- 0,8 % glede na 2015), v sektorju ostale porabe bo porabljeno 1566,6 TJ (- 13,8 %), medtem ko bo poraba v energetskem sektorju znašala 83,0 TJ. Strukturo končne porabe toplote v letu 2016 je prikazana na Sliki 11. Slika 11: Struktura končne porabe toplote v letu 2016 Gospodinjst va 43,0% Ostala poraba 24,8% Energetski sektor 1,0% Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 31,2% Največji delež toplote bodo v letu 2016 porabila gospodinjstva (43,0 %). Sledijo: - industrija (31,2 %), - ostala poraba (24,8 %), - energetski sektor (1,0 %). VIR:MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti Letna dinamika porabe daljinske toplote v Sloveniji v Sloveniji v obdobju je prikazana na Sliki 17 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 24 (poglavje 6.4). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

28 4.6 Obnovljivi viri energije in odpadki Bilanca obnovljivih virov energije (brez hidroenergije) in odpadkov je prikazana v Tabeli 19. Tabela 19: Bilanca obnovljivih virov energije (OVE) in odpadkov (NIO) BILANCA OVE IN NIO (TJ) :14 16:15 Domača proizvodnja ,5 102,4 Uvoz ,3 118,2 Izvoz ,0 Spremembe zalog Oskrba z energijo ,9 103,1 Transformacije ,0 99,9 Končna poraba ,2 103,6 Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ,9 102,0 Promet ,4 118,5 Gospodinjstva ,8 102,9 Ostala poraba ,0 108,6 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) skupaj z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2016 znašala TJ, kar bo 3,1 % več kot leta Končna poraba OVE + NIO bo v letu 2016 znašala TJ in bo za 3,6 % večja kot leta Oskrba z energijo iz OVE in NIO glede na posamezni vir energije je prikazana v Tabeli 20. Tabela 20: Oskrba z energijo iz OVE in NIO po virih energije OSKRBA Z ENERGIJO OVE IN NIO (TJ) :14 16:15 Geotermalna ,2 110,2 Sončna ,9 100,0 Vetrna ,5 89,6 Les in druga trdna biomasa ,8 102,3 Deponijski plin ,4 92,4 Plin iz čistilnih naprav ,6 97,6 Drugi bioplini ,3 102,3 Biodizel ,7 115,5 Biobencin ,2 130,6 OVE ,4 103,3 NIO ,6 99,6 OVE+NIO ,9 103,1 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2016 znašala TJ, kar bo 3,3 % več kot leta Največ energije iz OVE se pridobi iz lesa in lesne biomase, čigar domača proizvodnja bo v letu 2016 znašala TJ in bo za 2,3 % večja kot leta Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2016 znašala 1795 TJ, kar bo za 0,4 % manj kot leta Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE (brez hidroenergije) in neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) v letu 2016 je prikazana na Sliki 12. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

29 Slika 12: Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE in NIO v letu 2016 Les in druga trdna biomasa 75,9% Drugi bioplini 2,9% Sončna 4,3% Biodizel 3,5% Drugo 2,0% NIO 5,4% Geotermalna 6,0% Biobencin 1,1% VIR_MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZIP-DE Plin iz čistilnih naprav 0,3% Vetrna 0,1% Deponijski plin 0,6% V primarni oskrbi z energijo iz OVE in NIO prevladuje delež lesa in druge trdne biomase z 75,9 % deležem. Sledijo: - geotermalna (6,0 %), - NIO (5,4 %), - sončna (4,3 %), - biodizel (3,5-%), - drugi bioplini (2,9-%) - biobencin (1,1 %), - deponijski plin (0,6-%), - plin iz čistilnih naprav (0,3-%), - vetra (0,1 %). Končna poraba energije iz OVE in NIO glede na posamezni vir energije je prikazana v Tabeli 21. Tabela 21: Končna poraba energije iz OVE in NIO KONČNA PORABA OVE IN NIO (TJ) :14 16:15 Geotermalna ,7 110,2 Solarna termična ,1 103,4 Les in druga trdna biomasa ,6 102,5 Deponijski plin ,1 92,4 Plin iz čistilnih naprav ,7 97,6 Drugi bioplini ,8 102,3 Biodizel ,8 115,0 Biobencin ,2 130,6 OVE ,7 103,7 NIO ,9 101,1 OVE+NIO ,2 103,6 Vir:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), izvajalci energetskih dejavnosti (2016) Končna poraba energije iz OVE+NIO bo v letu 2016 znašala TJ in bo za 3,6 % večja kot leta Največji delež (80,9 %) OVE in NIO predstavlja les in druga lesna biomasa. V strukturi porabe končne energije znaša delež OVE (brez hidro energije) 13,8 %, delež NIO pa 0,8 %. Njun skupni delež (OVE + NIO) pa znaša 14,6 % (Slika 4 in Tabela 3). ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

30 4.6.1 Delež OVE v končni porabi energije Letni deleži vseh OVE v skupni rabi bruto končne energije za obdobje so izračunani na podlagi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. V delež OVE se šteje tudi proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn. Električna, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskimi pravili iz Priloge II Direktive. Bruto raba končne energije vključuje porabo energetskega sektorja in izgube distribucije električne energije in toplote. Končna bruto poraba energije iz OVE je vsota končne bruto porabe električne energije iz OVE, končne bruto porabe energije iz OVE za ogrevanje in hlajenje ter končne porabe energije iz OVE v prometu. Pričakovani deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji Direktive 2009/28/ES (metodologija EU) so glede na ciljne letne napovedi iz Akcijskega načrta za obnovljivo energijo (AN-OVE) prikazani v Tabeli 22. Tabela 22: Deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji EU DELEŽI OVE V BRUTO KONČNI PORABI :14 16:15 Ciljni delež OVE po AN-OVE (%) 20,1 21,2 21,8 105,5 102,8 Pričakovani delež OVE po Energetski bilanci (%) 22,2 22,8 23,5 102,7 103,1 Vir:MZI-DE, SURS Delež OVE v bruto končni porabi v Sloveniji je leta 2014 znašal 22,2 %, kar je 2,1 odstotni točki več kot znaša načrtovan letni cilj iz AN-OVE in 2,8 odstotne točke manj od končnega cilja v letu Podatki za leto 2015 kažejo, da bo v 2015 delež OVE v bruto končni porabi dosegel 22,8 %, predvsem na račun preseganja z AN-OVE določenega letnega sektorskega cilja za ogrevanje in hlajenje in izpolnjevanja načrtovanega letnega cilja iz sektorja električne energije. V energetski bilanci za leto 2016 je ob stabilizaciji končne porabe za leto 2016 načrtovano, da bo delež OVE v skupni rabi bruto končne energije dosegel 23,5 %, kar je za 1,7 odstotne točke nad načrtovanim letnim ciljem iz AN-OVE in 1,5 odstotni točki manj od končnega cilja za leto ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

31 4.6.2 Načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz OVE in SPTE za leto 2017 Izhodišča za delovanje podporne sheme v letu EZ-1 v tretjem odstavku 25. člena določa, da je obvezna sestavina letne energetske bilance tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Na podlagi 373. člena EZ-1 mora Agencija za energijo vsako leto do 1. oktobra objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Od uveljavitve EZ-1 pogoji za vstop v podporno shemo temeljijo na izvedbi konkurenčnega postopka izbire izmed na javni razpis prijavljenih projektov, ki bo podrobneje določen v novi Uredbi o podporah proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov in v soproizvodnji (uredba), ki bo sprejeta v letu V uredbo bodo med ostalimi vnesene vse zaveze, ki jih je sprejela Republika Slovenija v postopku priglasitve sprememb podporne sheme Evropski komisiji. Komisija je določila, da mora biti razpis po izveden tako, da je v skladu s smernicami zagotovljena konkurenca tako med posameznimi projekti, kot tudi med razpoložljivimi tehnologijami. Vlada Republike Slovenije se je že na 36. redni seji dne (sklep št /2013/3) seznanila z informacijo o predlogu finančnega načrta za izvajanje podporne sheme za obdobje Predstavljena je bila takratna priprava sprememb Energetskega zakona, ki je predvidela, da od leta 2014 naprej Vlada Republike Slovenije določa, za koliko se lahko vsako leto poveča predvideni obseg sredstev za podporno shemo, s čimer zameji obseg za izbor po javnem pozivu za nove naložbe v proizvodne naprave OVE in SPTE, ki bodo upravičene do podpore. Vse ocene, ki so bile prikazane v gradivu so temeljile na predpostavki, da bo vlada vsako nadaljnje leto sprejela odločitev, da se lahko poveča obseg sredstev za izvajanje podporne sheme za 10 mio evrov. Ta predvideni letni obseg je bila podlaga za priglasitev Komisiji, ki je to vrednost kot predvideni letni proračun za širjenje sheme zapisala v svojo odločbo Državna pomoč SA (2015/N) Slovenija z dne št. C(2016) 6592 final, do konca leta Pred tem rokom bo morala Republika Slovenija spet sprejeti odločitev ali bo s podpiranjem elektrike iz OVE in SPTE s podporno shemo še nadaljevala, kar bo potrebno nato priglasiti Evropski komisiji. Do tega roka bo tudi jasno ali novi način podeljevanja sredstev ustreza in ali zagotavlja dovolj rezultatov na področju investicij, da bo mogoče doseči cilje za področje elektrike iz obnovljivih virov, ki jih je postavila Vlada v Akcijskem načrtu za obnovljivo energijo 2010 do Pod pogojem, da bi delovala podporna shema na predlagani način v vseh naslednjih letih, bi bilo mogoče do konca leta 2020 spodbuditi izgradnjo proizvodnih naprav in zagotoviti (ob pogoju 75 % uspešnosti razpisov za vstope v podporno shemo) dodatno okrog 700 GWh električne energije iz OVE. Po sprejetem AN-OVE je potrebno v tem obdobju zgraditi toliko novih proizvodnih kapacitet, da se letna proizvodnja zviša od GWh v letu 2010 na GWh v letu Verjetno vsi projekti na spodnji Savi ne bodo realizirani pred letom 2020, zato bo potrebno poiskati dodatne rešitev za manjkajoče GWh proizvodnje na letni ravni za doseganje ciljev za električno energijo iz OVE, ki so bili določeni v AN-OVE. V primeru da bi na trgu z elektriko v tem času prišlo do dviga cen, bi to zelo pozitivno vplivalo na stroške podporne sheme, saj je večina proizvajalcev upravičena do podpore v obliki premije, katere višina se znižuje, če zrastejo cene elektrike na trgu. Za delovanje podporne sheme v letu 2016 in 2017 so zagotovljena sredstva kot jih prikazuje tabela 23. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

32 Tabela 23: Načrtovana sredstva za podporo proizvodnje električne energije v letu 2016 in 2017 SREDSTVA (mio EUR) Prodaja elektrike EKO bilančne skupine 7,1 7,3 7,5 7,8 Prispevki konč. odj. električne energije 131,0 135,0 135,0 135,0 Prispevki- fosilna goriva 35,0 36,5 36,5 36,5 Podnebni sklad 0,0 0,0 0,0 0,0 Sredstva proračuna 0,0 0,0 0,0 0,0 Razpoložljiva sredstva 173,1 178,8 178,8 178,8 Potrebna sredstva 150,0 160,0 170,0 180,0 Vir: Borzen, 2016 Za izvajanje podporne sheme so v letu 2017 zagotovljena sredstva v višini 178,8 mio evrov, ki bodo na podlagi ocene Centra za podpore z Borzena zbrana brez novih povišanj prispevkov OVE in SPTE, ki jih plačujejo porabniki. Razlog temu je pričakovana večja poraba elektrike in fosilnih goriv zaradi povečane gospodarske aktivnosti v letu 2017 glede na trende 2015/2016. Razpoložljiva sredstva so višja od potrebnih sredstev v letu 2016 glede na napoved iz lanskega načrta za izvajanje podporne sheme, ker konec leta 2015 ni bil izveden razpis za nove vstope v podporno shemo, kot je bilo napovedano. Razlog je, da se je na odločbo Evropske komisije, ki ji je Republika Slovenija podporno shemo priglasila maja lani, čakalo do , razpisa pa pred odobritvijo Komisije ni bilo dovoljeno izvesti. S tem je prišlo do zamika koriščenja sredstev (ker ni bilo novih naložb) za vsaj eno leto. Da ne bo prišlo do prevelikega odstopanja od pričakovanj vlaganj, ki so napovedana v Akcijskem načrtu za obnovljivo energijo , bo po uspešno izvedenem razpisu za leto 2016 v par mesecih izveden še razpis za leto 2017, ki bi moral biti izveden do konca leta Nato bi konec leta 2017 lahko izvedli še razpis za vstope v podporno shemo v letu 2018, kakor določa Energetski zakon. Glede na napovedi, koliko sredstev bo zbrano iz naslova prispevkov, bo sredstev za vse te razpise dovolj in jih ne bo potrebno zagotavljati iz proračuna ali sklada za podnebne spremembe. Sredstva za podpore se zbirajo na podlagi določb 377. člena EZ-1 in Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur.l.RS, št. 46/15). Sredstva za izvajanje programov podpor se centru za podpore na podlagi EZ-1 lahko zagotovijo s: - prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki ga mora plačevati vsak končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov iz omrežja in daljinske toplote, za posamezno prevzemno-predajno mesto, - prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjen naftni plin ter utekočinjen zemeljski plin, katerega plačuje vsak končni odjemalec dobavitelju; - prodajo električne energije, ki jo center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni, - proračunskimi viri, če se za podpiranje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije oblikujejo posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki, - sredstvi Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi Zakona o varstvu okolja. Center za podpore na družbi Borzen, d. o. o. načrtuje, da bo električno energijo, ki jo odkupuje od upravičencev po zajamčeni ceni načrtuje v letu 2016 na trgu prodal za 7,1 mio evra, v letu 2017 pa je načrtovan prihodek iz tega naslova v višini 7,3 mio evrov. Višina prispevkov na fosilna goriva se v letu 2017 ne bo spreminjala in bo ostala na ravni iz leta Iz poročil družbe Borzen, d. o. o. o delovanju podporne sheme za leto 2015 izhaja, da je bilo skupno izplačano 147 mio evrov podpor, za leto 2016 pa je načrtovano za 150 mio evrov izplačil podpor. To bo ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

33 10 mio evrov manj od planiranih 160 mio evrov, kjer je glavni razlog, da ni bilo nobenih novih vstopov v podporno shemo. Na podlagi odločbe Evropske komisije Državna pomoč SA (2015/N)- Slovenija št. C(2016) 6592 final z dne se mora podpora proizvodnim napravam za elektriko iz OVE in SPTE po podeliti po konkurenčnem postopku. Komisija je potrdila predlog Republike Slovenije, da se bo na razpisu Agencije za energijo, ki bo imel dva kroga, podelila podpora novim in obnovljenim proizvodnim napravam. V prvem krogu se bo podpora v obsegu 70-90% razpoložljivih sredstev podelila projektom prijavljenim v dve konkurenčni skupini. Prva konkurenčna skupina zajema v glavnem proizvodne naprave z uporabo tehnologij, ki uporabljajo energente, ki jih ni potrebno kupovati na trgu (npr. proizvodne naprave na vodo, veter, sonce, odlagališčni plin ) ali proizvajati; v drugi skupini pa vse ostale OVE in SPTE tehnologije, kjer je pomemben del stroškov zagotavljanje energenta ali pa so zaradi raznih tveganj manj konkurenčne. V zvezi s samo izbiro projektov Energetski zakon (EZ-1) v drugem odstavku 373. člena (Agenciji za energijo) predpisuje, da mora agencija pri izbiranju projektov upoštevati: - dovoljeno povečanje obsega sredstev v zadevnem letu, - skladnost projekta z načrtom za delovanje podporne sheme, - zagotovljenost dela potrebnih sredstev iz razpisov za podeljevanje evropskih sredstev, - ponujene cene za proizvedeno električno energijo. Pri razvrščanju projektov, ki bodo lahko vstopili v podporno shemo, mora Agencija za energijo upoštevati tudi, da EZ-1 v drugem odstavku 535. člena določa v prehodnem obdobju izjemo, ki omogoča vstop za velike proizvodne naprave OVE in SPTE, ki presegajo moči iz drugega odstavka 372. člena Energetskega zakona (EZ-1), za katere je bilo energetsko dovoljenje pridobljeno pred uveljavitvijo novega zakona in bo zanje gradbeno dovoljenje pridobljeno do V zvezi s tem mora Agencija za energijo obravnavati vse prijave takšnih projektov na razpis, pri katerih je investitor izpolnil svojo obveznost in na ministrstvo, pristojno za energijo, pred posredoval izjavo, v katerem letu bo prijavil projekt na javni poziv Agencije za energijo. Usmeritve za pripravo javnega poziva k ponudbi projektov OVE in SPTE Usmeritve za pripravo javnega poziva k ponudbi projektov OVE in SPTE za leto 2016 so: 1. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za vstop v podporno shemo je potrebno upoštevati določbe drugega odstavka 373. člena EZ-1, ki v primeru ponudbe enake cene elektrike proizvodne naprave različnih prijavljenih projektov zagotavlja prednost pri izbiri v primeru že zagotovljenega sofinanciranja teh projektov iz evropskih sredstev ali da je že po zakonu zagotovljena podpora projektom, ki izpolnjujejo pogoje iz prehodnih določb drugega odstavka 535. člena EZ Razpoložljiva sredstva za podpore razdeli Agencija za energijo s sklepi o potrditvi projektov v dveh krogih. V prvem krogu se konkurenčni postopek za prijave projektov novih proizvodnih naprav izvede v dveh konkurenčnih skupinah: - V prvi konkurenčni skupini se 50 % razpoložljivih sredstev razdeli med projekte na podlagi tehnologij za proizvodnjo elektrike z izkoriščanjem energije sonca, vetra, vode in bioplina iz odpadkov, s čistilnih naprav in iz odlagališč. - V drugi konkurenčni skupini se 30 % razpoložljivih sredstev razdeli med vse ostale projekte novih proizvodnih naprav. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

34 V drugem krogu se za preostala razpoložljiva sredstva za podpore izvede konkurenčni postopek med neposredno v ta krog prijavljenimi projekti obnovljenih proizvodnih naprav in proizvodnih naprav na lesno biomaso, ki zaradi starosti niso več upravičene do podpore, a v obdobju nizkih cen elektrike njihovi proizvodni stroški presegajo referenčno tržno ceno elektrike, in vsemi neuspešnimi projekti iz prvega kroga, ki jih drugi krog v ponovno presojo prenese strokovna komisija agencije, ki izvaja razpis, skupaj z eventualno nerazdeljenimi sredstvi iz prvega kroga. 3. Ponujeni projekt za proizvodne naprave OVE in SPTE Agencija za energijo vzame v obravnavo in točkuje, če je investitor ponudil ceno elektrike proizvodne naprave, razdeljeno na nespremenljivi in spremenljivi del, ki je nižja ali enaka pred javnim pozivom Agencije za energijo objavljenimi referenčnimi stroški za primerljivo proizvodno napravo, je v posredovani ponudbi priložena ustrezna investicijska dokumentacija in je v primeru za proizvodne naprave z močjo 500 kw ali več izbrana podpora v obliki premije. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

35 5. REZERVNE ZALOGE GORIV ZA ZANESLJIVO OSKRBO Na podlagi prvega odstavka 21. e člena Zakona o blagovnih rezervah (Ur. l. RS, št. 96/2009 UPB in 83/2012) se obvezne rezerve nafte in njenih derivatov oblikujejo in zagotavljajo po proizvodih in količinah, ki jih za vsako koledarsko leto določi Vlada RS na predlog ministrstva pristojnega za preskrbo. Obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov se oblikujejo za zagotavljanje visoke stopnje varnosti oskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru motenj in nestabilnosti na trgu Republike Slovenije ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije o sproščanju obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni ali dnevni povprečni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja. Vlada Republike Slovenije je na 83. redni seji dne sprejela sklep, da se v letu 2016 oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2015 in predstavlja minimalno količino ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja v obliki: - neosvinčenega motornega bencina super 95, - dizelskega goriva, - kurilnega olja ekstra lahkega, - goriva JET A1 in - kurilnega olja srednjega. Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov morajo doseči minimalno stanje zalog, določenih v prejšnjem odstavku, najkasneje do 1. aprila Obvezne rezervne zaloge nafte in naftnih derivatov za leto 2016 prikazuje Tabela 24. Tabela 24: Rezervne zaloge goriv za leto 2016 Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov na dan Neosvinčen motorni bencin super 95, dizelsko gorivo, kurilno olje ekstra lahko, JET A1 in kurilno olje srednje Vir in podatki: MGRT ton Na dan mora znašati minimalno stanje rezervnih zalog goriv v višini, kot je predpisano s sklepom Vlade Republike Slovenije in ustreza stanju na dan 1. aprila ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

36 6. PRILOGE 6.1 Bilančne tabele Tabela 25: Bilanca posameznih energentov za leto 2016 naravne količine Tabela 26: Bilanca posameznih energentov za leto 2015 naravne količine Tabela 27: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 naravne količine Tabela 28: Bilanca posameznih energentov za leto 2016 (TJ) Tabela 29: Bilanca posameznih energentov za leto 2015 (TJ)) Tabela 30: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 (TJ) Tabela 31: Združena energetska bilanca za leto 2016 (TJ) Tabela 32: Združena energetska bilanca za leto 2015 (TJ) Tabela 33: Združena energetska bilanca za leto 2014 (TJ) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

37 Tabela 25: Bilanca posameznih energentov v naravnih količinah za leto 2016 Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijsk e surovine Plinski kondenzat Surova nafta in surovine Utekočinje n naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejsk o gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Petrolejski koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltaik a Solarna termična Geotermal na Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijski plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO 1000 ton 1000 ton mio Sm3 GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh TJ TJ TJ TJ 1000 ton 1000 ton TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZI-DE Tabela 26: Bilanca posameznih energentov v naravnih količinah za leto 2015 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

38 Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijsk e surovine Plinski kondenzat Surova nafta in surovine Utekočinje n naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejsk o gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Toplarne Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Petrolejski koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltaik a Solarna termična Geotermal na Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijski plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO 1000 ton 1000 ton mio Sm3 GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh TJ TJ TJ TJ 1000 ton 1000 ton TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE, SURS; Podatki: MZI-DE in SURS Tabela 27: Bilanca posameznih energentov v naravnih količinah za leto 2014 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

39 Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijsk e surovine Plinski kondenzat Surova nafta in surovine Utekočinje n naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejsk o gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1000 ton Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Toplarne Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (naravne količine) OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Petrolejski koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltaik a Solarna termična Geotermal na Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijski plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO 1000 ton 1000 ton mio Sm3 GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh GWh TJ TJ TJ TJ 1000 ton 1000 ton TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE, SURS; Podatki: MZI-DE in SURS Tabela 28: Bilanca posameznih energentov v TJ za leto 2016 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

40 OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Bilanca posameznih energentov (TJ) Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijs ke surovine Plinski kondenza t Surova nafta in surovine Utekočinj en naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejs ko gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Toplarne Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (TJ) Petrolejs ki koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltai ka Geoterma Solarna lna termična Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijs ki plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZI-DE Tabela 29: Bilanca posameznih energentov v TJ za leto 2015 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

41 OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Bilanca posameznih energentov (TJ) Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijs ke surovine Plinski kondenza t Surova nafta in surovine Utekočinj en naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejs ko gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Toplarne Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (TJ) Petrolejs ki koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltai ka Geoterma Solarna lna termična Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijs ki plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE, SURS; Podatki: MZI-DE in SURS Tabela 30: Bilanca posameznih energentov v TJ za leto 2014 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

42 OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE OSKRBE TRANSF ORMACIJ KONČNE RABE Bilanca posameznih energentov (TJ) Rjavi premog domač Rjavi premog uvoz Lignit domač Lignit uvoz Koks Črni premog in Antracit Trdna goriva Surova nafta Rafinerijs ke surovine Plinski kondenza t Surova nafta in surovine Utekočinj en naftni plin Motorni bencin neosvinče n Petrolejs ko gorivo za reaktivne motorje Dieselsko gorivo Kurilno olje ekstra lahko Kurilno olje < 1% TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Toplarne Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Bilanca posameznih energentov (TJ) Petrolejs ki koks Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota Solarna fotovoltai ka Geoterma Solarna lna termična Vetrna Les in druga trdna biomasa Deponijs ki plin Plin iz čistilnih naprav Drugi bioplini White spirit Biodizel Biobencin NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Končna poraba energije Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba VIR: MZI-DE, SURS; Podatki: MZI-DE in SURS ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

43 Tabela 31: Združena energetska bilanca za leto 2016 (TJ) ZDRUŽENA ENERGETSKA BILANCA SKUPAJ Trdna goriva Naftni Zemeljski proizvodi plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota OVE+NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Plinarne Rafinerije Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Vir: MZI-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZI-DE ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

44 Tabela 32: Združena energetska bilanca za leto 2015 (TJ) ZDRUŽENA ENERGETSKA BILANCA SKUPAJ Trdna goriva Naftni Zemeljski proizvodi plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota OVE+NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Plinarne Rafinerije Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Vir: MZI-DE, SURS; Podatki: MZI-DE in SURS. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

45 Tabela 33: Združena energetska bilanca za leto 2014 (TJ) ZDRUŽENA ENERGETSKA BILANCA SKUPAJ Trdna goriva Naftni Zemeljski proizvodi plin Jedrska Hidro Elektrika Toplota OVE+NIO TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ TJ Domača proizvodnja Uvoz Izvoz Mednarodna pomorska skladišča Spremembe zalog Oskrba z energijo Transformacije Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti Elektrarne: samoproizvajalci, male HE Nuklearna elektrarna Plinarne Rafinerije Toplarne Lastna raba in izgube Lastna raba Izgube distribucije in prenosa Končna poraba Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti F gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba Vir: MZI-DE, SURS. Podatki: MZI-DE in SURS ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

46 6.2 Struktura bruto domače porabe in porabe končne energije po virih energije Tabela 34: Oskrba z energijo Tabela 35: Poraba končne energije ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

47 Tabela 34: Oskrba z energijo VIRI ENERGIJE : TJ Deleži v skupini Deleži v porabi skupaj S K U P A J ,2 101, ,0% 100,0% 100,0% Črni premog in antracit ,8 75,5 0,4% 0,7% 0,5% 0,1% 0,1% 0,1% Rjavi premog uvoz ,7 90,5 17,1% 17,1% 14,2% 2,7% 2,7% 2,4% Rjavi premog domači ,2% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Lignit domači ,0 114,4 78,3% 79,4% 83,3% 12,5% 12,5% 14,0% Lignit uvoz ,7 62,2 1,4% 0,7% 0,4% 0,2% 0,1% 0,1% Koks ,1 85,5 2,6% 2,1% 1,6% 0,4% 0,3% 0,3% TRDNA GORIVA ,6 109,1 100,0% 100,0% 100,0% 16,0% 15,7% 16,8% UNP ,4 102,3 3,7% 4,0% 4,1% 1,3% 1,4% 1,4% Motorni bencin neosvinčeni ,8 96,9 20,3% 20,0% 19,3% 6,9% 6,9% 6,5% Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje ,6 105,4 1,1% 1,2% 1,3% 0,4% 0,4% 0,4% Dizel ,1 105,0 61,3% 61,8% 64,6% 20,8% 21,2% 21,8% Kurilno olje ekstra lahko ,2 80,1 10,2% 10,2% 8,2% 3,5% 3,5% 2,8% Mazut fuel Ooil ,6 137,6 0,4% 0,1% 0,2% 0,1% 0,0% 0,1% White spirit ,4 107,2 0,1% 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,0% Petrolejski koks ,4 93,2 2,8% 2,5% 2,3% 1,0% 0,8% 0,8% NAFTNI PROIZVODI ,2 100,5 100,0% 100,0% 100,0% 33,9% 34,2% 33,8% ZEMELJSKI PLIN ,2 102, ,5% 10,3% 10,4% JEDRSKA TOPLOTA ,7 103, ,3% 22,8% 23,1% HIDRO ENERGIJA ,5 129, ,0% 5,1% 6,4% ELEKTRIČNA ENERGIJA (Uvoz - Izvoz) ,8 4081, ,6% -0,1% -2,6% Sončna fotovoltaika ,8 98,5 3,3% 3,2% 3,1% 0,3% 0,4% 0,4% Solarna ,1 103,4 1,6% 1,5% 1,5% 0,2% 0,2% 0,2% Geotermalna ,2 110,2 5,4% 5,9% 6,3% 0,6% 0,7% 0,7% Lesna Biomasa ,8 102,3 78,5% 81,0% 80,2% 8,1% 9,1% 9,2% Deponijski plini ,4 92,4 1,0% 0,7% 0,6% 0,1% 0,1% 0,1% Plin iz čistilnih naprav ,6 97,6 0,4% 0,3% 0,3% 0,0% 0,0% 0,0% Drugi bioplin ,3 102,3 3,2% 3,0% 3,0% 0,3% 0,3% 0,3% Biodizel ,7 115,5 5,5% 3,3% 3,7% 0,6% 0,4% 0,4% Bioetanol ,2 130,6 1,2% 0,9% 1,1% 0,1% 0,1% 0,1% OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ,4 103,3 99,9% 99,9% 99,9% 10,3% 11,3% 11,4% INDUSTRIJSKI ODPADKI NEOBNOVLJIVI ,6 99, ,7% 0,7% 0,7% 16:15 Opomba: Zaradi zaokroževanja lahko nekateri podatki za malenkost odstopajo od uradne statistike SURS. VIR:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), Izvajalci energ. dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

48 Tabela 35: Poraba končne energije VIRI ENERGIJE : TJ Deleži v skupini Deleži v porabi skupaj S K U P A J ,3 100, ,0% 100,0% 100,0% Črni premog in antracit ,4 72,5 4,3% 4,7% 4,0% 0,0% 0,0% 0,0% Rjavi premog uvoz ,2 92,2 37,4% 40,7% 44,1% 0,4% 0,3% 0,3% Lignit uvoz ,2 63,7 14,3% 13,1% 9,8% 0,1% 0,1% 0,1% Koks ,3 86,3 44,0% 41,4% 42,1% 0,4% 0,4% 0,3% TRDNA GORIVA ,5 85,1 100,0% 100,0% 100,0% 1,0% 0,8% 0,7% UNP ,2 102,1 3,7% 4,0% 4,1% 1,8% 1,9% 1,9% Motorni bencin neosvinčeni ,8 96,9 20,8% 20,4% 19,7% 9,9% 9,4% 9,1% Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje ,6 105,4 1,2% 1,2% 1,3% 0,6% 0,6% 0,6% Dizel ,1 105,0 62,6% 63,0% 65,7% 29,7% 29,1% 30,5% Kurilno olje ekstra lahko ,8 80,1 9,9% 10,1% 8,0% 4,7% 4,7% 3,7% Mazut fuel Ooil ,6 137,6 0,3% 0,1% 0,2% 0,1% 0,1% 0,1% White spirit ,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Petrolejski koks ,8 95,9 1,5% 1,1% 1,0% 0,7% 0,5% 0,5% NAFTNI PROIZVODI ,5 100,7 100,0% 100,0% 100,0% 47,5% 46,2% 46,5% ZEMELJSKI PLIN ,7 102, ,3% 11,9% 12,1% ELEKTRIČNA ENERGIJA (Uvoz - Izvoz) ,6 95, ,4% 23,4% 22,5% TOPLOTA ,9 102, ,4% 3,6% 3,7% Solarna ,1 103,4 1,9% 1,8% 1,7% 0,2% 0,2% 0,2% Geotermalna ,7 110,2 6,1% 6,7% 7,1% 0,8% 0,9% 1,0% Lesna Biomasa ,6 102,5 84,1% 86,4% 85,4% 10,7% 11,5% 11,7% Deponijski plini ,1 92,4 0,2% 0,2% 0,2% 0,0% 0,0% 0,0% Plin iz čistilnih naprav ,7 97,6 0,1% 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,0% Drugi bioplin ,8 102,3 0,1% 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,0% Biodizel ,8 115,0 6,3% 3,7% 4,1% 0,8% 0,5% 0,6% Bioetanol ,2 130,6 1,3% 1,1% 1,3% 0,2% 0,1% 0,2% OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ,7 103,7 100,0% 100,0% 100,0% 12,7% 13,3% 13,8% INDUSTRIJSKI ODPADKI NEOBNOVLJIVI ,9 101, ,8% 0,7% 0,8% 16:15 Opomba: Zaradi zaokroževanja lahko nekateri podatki za malenkost odstopajo od uradne statistike SURS. VIR:MZI-DE; Podatki: SURS (2014, delno 2015), Izvajalci energ. dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

49 6.3 Poraba virov energije in stopnje rasti v obdobju Tabela 36: Poraba virov energije in stopnja rasti v Republiki Sloveniji, Slika 13: Gibanje porabe lignita v Republiki Sloveniji, (1000 ton) Slika 14: Gibanje porabe rjavega premoga v Republiki Sloveniji, (1000 ton) Slika 15: Gibanje porabe naftnih proizvodov v Republiki Sloveniji, (1000 ton) Slika 16: Gibanje porabe zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, (10 6 Sm 3 ) Slika 17: Gibanje porabe daljinske toplote v Republiki Sloveniji, (TJ) Slika 18: Gibanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, (GWh) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

50 Leto Električna Lignit Rjavi premog Koks Črni premog+an tracit Drva in lesni ostanki Zemeljski plin Naftni proizvodi GWh 1000 ton 106 Sm ton Daljinska toplota Obnovljivi viri energije /89-3,3-2,8-16,8-3,4-10,9-1,7-1,3-11, /90-6,6-10,2-1,2-5,2-7,2 15,8-5,6-0, /91-4,1 4,6 7,1-17,3 6,2-6,8-2,2-10, /92 0,2-0,7-14,1 1,6 8,2 1,3 4,5 2, /93 5,9-10,1 1,8 2,9 7,3-7,8 4,4 5, /94 1,1 1,4-2,7 15,7 8,5 6,0 5,7 4, /95 1,2-2,3-14,7 1,9 13,8 7,1 9,4 3, /96 3,5 10,3 3,2 9,1-2,4-4,3 0,4 3, /97 2,5-0,8 12,0 2,8-7,4 1,1-4,1-1, /98 2,4-9,6-8,8 4,2-1,1-1,4 0,2-4, /99 2,4-0,3 0,2 1,7-1,9-10,2-0,8 1, /00 3,3 6,8 1,0 3,0 0,5 10,3 1,5 4, /21 5,0 9,0 0,1-4,1-1,9-3,8 0,1-0, /02 4,5-0,9-3,0 13,9 0,6 5,5 2,7 2, /03 3,4-3,6-1,6-3,1 4,5 0,1 7,7 11, /04 1,6-3,8-2,2 3,4 2,9 0,4 2,1 2, /05 3,3 0,0 2,2-3,2 2,2-3,2 1,1-0, /06 0,7 2,6-6,0 1,7-1,7-10,9-1,1 0, /07-3,4 1,1-10,1-4,0 16,2 9,3 7,7 5, /08-13,9-4,3-9,7-9,1 0,7 7,8-2,7-4, /08-5,6-2,2-15,2-1,8-15,0 5,5-7,0-7, /09 5,3 1,0 8,7-14,4 1,9-0,9-0,2 0, /10-0,5 0,3-9,5-3,8-2,1-4,3-0,9-3, /11 0,3-6,0-30,2-2,5-6,6 0,3-2,2-2, /12-1,9-18,0-29,9-9,6-2,3-15,9-4,6-3, /13 2,6 1,1-5,4 6,2-1,0 10,1 2,3-1, /14-4,1 4,2-9,5 2,5 0,7 2,5 0,1 1,9 OPOMBA: - Obdobje je po metodologiji Eurostat. Tabela 36: Poraba virov energije in stopnje rasti v Republiki Sloveniji, Končna - Zaradi zaokroževanja lahko nekateri podatki za leto 2013 za malenkost odstopajo od uradne statistike SURS. 2001/96 2,8 1,1 1,3 4,1-2,5-1,1-0,6 0,7 VIR:MZI-DE; Podatki: SLEG ( ); SURS ( , delno 2014), Izvajalci energetskih dejavnosti (2015) 2006/01 3,5 0,0-0,9 1,1 1,6-0,2 2,7 3,0 Bruto domača poraba Obdobje Električna Lignit Rjavi premog Zemeljski plin Naftni proizvodi TJ Letna rast (%) Povprečna 5-letna rast (%) Daljinska toplota Končna Bruto domača poraba 2011/06-0,7 0,5-4,9-3,9-0,2 0,3-0,2-0,3 2016/11-0,7-4,0-17,6-1,6-2,3-1,9-1,1-1,8 ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

51 Diagram DI Gibanje porabe lignita v Republiki Sloveniji (1000 ton) Slika Gibanje porabe rjavega premoga v Republiki Sloveniji (1000 ton) Slika 14 VIR:MZI-DE; Podatki: SLEG ( ); SURS ( , delno 2015), Izvajalci energ. dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

52 Diagram DI01 Gibanje porabe naftnih proizvodov v Republiki Sloveniji, (1000 ton) Slika 15 Diagram DI02 Gibanje porabe zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, (10 6 Sm 3 ) Slika 16 VIR:MZI-DE; Podatki: SLEG ( ); SURS ( , delno 2015), Izvajalci energ. dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE

53 Diagram DI Gibanje končne porabe daljinske toplote v Republiki Sloveniji, (TJ) Slika 17 Diagram DI Gibanje končne porabe električne energije v Republiki Sloveniji, (GWh) Slika 18 VIR:MZI-DE; Podatki: SLEG ( ); SURS ( , delno 2015), Izvajalci energ. dejavnosti (2016) ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE