Ocenjevanje tveganj s podroc ja varnosti in zdravja pri delu

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Ocenjevanje tveganj s podroc ja varnosti in zdravja pri delu"

Transkripcija

1 Ocenjevanje tveganj s podroc ja varnosti in zdravja pri delu Varnost in zdravje pri delu (VZD) je sistematično načrtovanje in izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi;.delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. Ocenjevanje tveganj na področju VZD ţe v načrtovanju procesov je pomembno prav tako kot tehnično tehnološko pravilno razvijanje proizvodov in procesov. Produktivnost dela mora biti podrejena varnosti in zdravju delavcev in varovanju okolja. Tako kot je tudi človek mnogo bolj pomemben kot pa delovna oprema. Pred nastajanjem oz. povzročanjem nevarnosti je potrebno ustrezno zavarovati delovno opremo in delovne procese, ne pa ljudi spravljati v oklepe in skafandre ali pa jih izpostavljati nevarnosti. Z ocenjevanjem tveganj moramo v načrtovanju delovnih procesov, preden se jih začne izvajati, izpostaviti vsa tista konkretna opravila in dejanja, kjer bi se lahko zgodile konkretne nevarnosti z neko verjetnostjo (četudi manjšo) in z nekimi posledicami (četudi manjšimi). Gre za preventivne aktivnosti, ki jih sicer npr. poznamo v zagotavljanju kakovosti, ker se bojimo, da bi kakršnokoli napako odkril kupec ali končni uporabnik nekega proizvoda (izdelka in storitve). Veliko govorimo (a premalo ukrepamo) tudi o preventivnih aktivnostih za varovanje pred poţarom. Še bolj samo načelni in velikokrat povsem neučinkoviti smo pri varovanju okolja. In, kot da bi bil človek (delavec v vsakem procesu dela) najmanj pomemben deleţnik, smo bistveno premalo učinkoviti pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Neodgovorno od vseh, ki to počnejo. omogočajo ali dopuščajo! Zakonodaja o VZD To področje je v EU in RS urejeno z ustrezno zakonodajo celovito v cilju zagotavljanja varnosti in zdravja pri vsakem delu. V EU imamo krovno direktivo iz VZD: 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu in več direktiv za posamezna področja VZD; v RS imamo zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in za njegovo izvajanje še 3 uredbe (RS) in 37 pravilnikov; vsa ta slovenska zakonodaja v pravi red RS prenaša direktive EU, ki določajo minimalne zahteve iz področja VZD. Zelo pomemben je predpis Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. Gre za obseţen predpis, ki postavlja zahteve delodajalcem, kako morajo za svojo delovno opremo (stroji, električna oprema, tlačna oprema, vozila ) zagotavljati varno uporabo v celotni ţivljenjski dobi delovne opreme. Pomembno je, da je ocenjevanje tveganja vedno s strani tima ( v sestavi npr: strokovni delavec za varnost pri delu, tehnolog, vodja proizvodnje, vodja vzdrţevanja) tisto mesto in aktivnost, ko se pokaţe, da na nekem delovnem mestu (v delovnem procesu) delovna oprema predstavlja za ljudi glede varnosti in zdravja preveliko tveganje in zato tim sprejme ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz zahtev tega obravnavanega pravilnika ali pa iz zahtev kakega drugega pravilnika iz področja predpisov za VZD (hrup, vibracije, emisije ) v cilju, da se tveganja zmanjšajo na sprejemljivi nivo (zmanjša resnost nevarnosti (nezgode) in verjetnost, da se bo nevarnost (nezgoda) pojavila. Seveda tim tudi

2 poskrbi, da se ukrepi (npr. povečanje varnosti na delovni opremi z namestitvijo varoval in varnostnih komponent) izvedejo. To naredi lahko (strokovno pravilno!) delodajalec sam, da npr. tehnologi pripravijo ustrezno dokumentacijo, podajo podatke za nabavo dodatne opreme ali njihovo izdelavo in namestitev le-tega na delovno opremo in to npr. vzdrţevanje izvede. Seveda pa lahko delodajalec takšno povečanje varnosti na delovni opremi prepusti (naroči) npr. proizvajalcu osnovne opreme ali pa kakemu drugemu usposobljenemu izvajalcu. Opozoriti pa je potrebno na določbe 2. člena obravnavanega pravilnika, ki zavezuje delodajalca ali kogar koli drugega, da, če na delovni opremi spreminja funkcionalne lastnosti, dograjuje in povezuje delovno opremo, s tem postane proizvajalec in mora izpolniti vse zahteve iz predpisov, ki veljajo za proizvajalce (pravilnik oz. direktiva o strojih in vsi drugi relevantni predpisi za proizvode.). To pa ne velja, če se na delovni opremi samo povečuje varnost za delo. Poleg zgoraj navedenih podzakonskih predpisov s področja VZD imamo v RS za to področje oz. za izvajanje ZVZD-1 skupno 37 pravilnikov in 3 uredbe (RS); vsa ta zakonodaja je usklajena s tozadevno zakonodajo v EU, ki določa minimalne zahteve s področja VZD, ki jih morajo izpolnjevati vse drţave članice.. Več o zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu: Pred vstopom Republike Slovenije v EU oz. pred podpisom pridruţitvenega sporazuma o vstopu v letu 1999 smo imeli v RS za področje t.i.»varstva pri delu«enotno zakonodajo tako, kot smo to prenesli še iz nekdanje skupne drţave. S podpisom pridruţitvenega sporazuma je sledila implementacija evropske zakonodaje ločeno za proizvode in ločeno za varnost in zdravje pri delu. Slika 1: Povezava med zakonodajama za stroje in glede VZD pred letom 2000 [6]

3 Standardi na področju VZD Poleg zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu imamo tudi na tem področju (neobvezne) standarde, ki urejajo področje VZD in tudi sorodna področja o odnosih do ljudi in o druţbeni odgovornosti. Kot obstoječe orodje za vodenje sistema varnosti in zdravja pri delu je standard OHSAS 18001, prihaja pa na tem področju tudi novi standard ISO Gre za nadaljevanje nastajanja druţine standardov, v kateri je najbolj poznan standard ISO 9001 za vodenje kakovosti; je pa tudi še vrsta drugih podobnih standardov, ki dajejo moţnost organizacijam, da jih uporabijo, ko urejajo vodenje področij varovanja okolja (ISO 14001), druţbene odgovornosti (ISO 26000), učinkovite rabe energije (ISO 50001) Slika 2: ISO [6] ISO 45001, eden svetovno zelo pričakovanih standardov za zdravje in varnost (OHS) pri delu, je ţe bil odobren kot osnutek mednarodnega standarda. ISO naj bi bil predvidoma objavljen kot mednarodni standard ţe konec leta 2016, prestavljeno v leto Obstaja izdaja ISO/DIS 45001:2016. ISO temelji na skupnih elementih, kot jih najdemo v vseh standardih sistemov vodenja ISO. Predstavlja visoko stopnjo zdruţljivosti z novimi različicami ISO Kakovost sistemov za upravljanje in ISO sistemov ravnanja z okoljem. Uporablja model Plan-Do-Check-Act (PDCA), ki zagotavlja okvir za organizacije glede načrtovanja, kaj morajo uvesti, da bi zmanjšali tveganje poškodb. Ukrepi bi morali odvrniti vse pomisleke, ki lahko vodijo do dolgoročnih zdravstvenih teţav in odsotnosti z dela, kot tudi vse tiste, ki povzročajo nesreče. Vsakih 15 sekund na svetu umre delavec od nesreče, povezane z delom ali poklicno boleznijo, in 153 ljudi doţivi poškodbe, povezane z delom. To predstavlja veliko breme za organizacije in druţbo kot celoto, ki ga predstavlja več kot 2,3 milijona smrti na leto, da ne omenjamo več kot 300 milijonov nesreč brez smrtnih izidov. Z ISO bo svet bliţje do trdnega in učinkovitega sklopa postopkov za izboljšanje varnosti pri delu v globalnih dobavnih verigah. Zasnovan je tako, da pomaga organizacijam vseh velikosti in panog in se pričakuje, da bo v prihodnosti prispeval k zmanjšanju poškodb pri delu in bolezni po vsem svetu.

4 Sistem vodenja VZD v organizacijah ocenjevanje tveganj Izvajanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu pomaga organizacijam k zmanjšanju števila nesreč in slabega zdravstvenega stanja. Z njegovo pomočjo naj bi se ustvarila ali pa dvignila kultura odnosa do ljudi v organizacijah, zaposleni naj bi prepoznali, da so potrebni in spoštovani. Zmanjšale naj bi se grozljive zgodbe v medijih o slabem vodenju varnosti in zdravja pri delu, ki pripelje do nesreč in izgub ţivljenja, poškodb in zdravja. Ne nazadnje naj bi prispeval k zmanjšanju stroškov posledic nesreč in stroškov zavarovanja. Naloga delodajalcev je, da zagotovijo varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter izvedejo oceno tveganja. Ne zato, ker to izhaja iz določb Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1), ampak zaradi zaposlenih, ki predstavljajo v vsaki organizaciji najpomembnejši deleţnik v izvajanju procesov in le zadovoljni zaposleni lahko maksimalno prispevajo k ţelenim rezultatom. Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja: kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo, ali je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni mogoče, kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so, ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj. Po oceni EU-OSHA (Evropske organizacije za varnost in zdravje pri delu) bi za večino podjetij moral ustrezati preprost petstopenjski pristop k ocenjevanju tveganja. Obstajajo tudi drugi postopki, ki so ravno tako učinkoviti, še posebno pri bolj zapletenih tveganjih in okoliščinah. Vodilna načela so enaka, ne glede na to, ali je postopek ocene tveganja razdeljen na več ali manj korakov, ali pa so celo nekateri od korakov drugačni. Slika 3: Petstopenjski pristop k oceni tveganja Vir:

5 1. korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroţenih oseb Pomnite! Nevarnost je lahko karkoli (delovni material, delovna oprema, način dela ali delovni postopek), kar bi lahko povzročilo škodo. Nekaj nasvetov, s katerimi boste laţje prepoznali pomembne nevarnosti: sprehodite se po delovnem mestu in iščite stvari, ki bi lahko povzročile poškodbe, pogovorite se z delavci in/ali njihovimi predstavniki o teţavah, s katerimi so se srečali, preučite dolgoročne nevarnosti za zdravje, kot sta, na primer, visoka raven hrupa ali izpostavljenost škodljivim snovem, in tudi bolj zapletena ali manj očitna tveganja, na primer psihosocialne ali organizacijske dejavnike tveganja; oglejte si dnevnike o nezgodah v podjetju in evidence odsotnosti zaradi bolezni, pridobite si informacije iz drugih virov, na primer: navodil za uporabo ali podatkovnih listov proizvajalcev in dobaviteljev, spletnih strani o varnosti in zdravju pri delu, drţavnih organov, panoţnih zdruţenj ali sindikatov, pravnih predpisov in tehničnih standardov. Zelo pomembno je, da je za vsako nevarnost jasno, kdo se lahko poškoduje. To bo pomagalo pri določanju najboljšega načina za obvladovanje tveganja. To ne pomeni, da morate poimensko našteti vse ogroţene ljudi, temveč da določite ogroţene skupine ljudi, na primer "zaposleni, ki delajo v skladišču" ali "mimoidoči". V nevarnosti so lahko tudi osebe, ki niso zaposlene v podjetju (čistilci, podizvajalci, obiskovalci). Še posebno pozornost je treba nameniti vprašanju spola in skupinam delavcev, pri katerih je tveganje večje ali imajo posebne potrebe. V vsakem primeru je pomembno, da določite, kako se lahko poškodujejo, t.j. kakšna poškodba ali obolenje se lahko pojavi. Delavci, pri katerih je tveganje lahko večje: delavci - invalidi, delavci migranti, mladi in starejši delavci, nosečnice in doječe matere, neusposobljeno in neizkušeno osebje, vzdrţevalci, delavci z oslabljenim imunskim sistemom, delavci z zdravstvenimi teţavami, na primer bronhitisom, delavci, ki jemljejo zdravila, zaradi katerih so lahko ranljivejši. 2. korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj Pomnite! Tveganje je možnost, velika ali majhna, da bo nekdo zaradi nevarnosti prizadet. V naslednjem koraku je treba oceniti tveganje, ki ga predstavlja vsaka nevarnost. To lahko storite tako, da razmislite o naslednjem: kako verjetno je, da bo nevarnost povzročila škodo, kako resna bo verjetno povzročena škoda, kako pogosto so delavci izpostavljeni nevarnosti (in koliko delavcev). Veliko nevarnosti ali aktivnosti na delovnem mestu lahko ocenimo na podlagi preprostega postopka, ki temelji na presoji in ne zahteva nobenega strokovnega znanja ali zapletenih metod. Na ta način presojamo aktivnosti, pri katerih je prisotna manjša nevarnost ali delovna mesta, kjer so tveganja dobro znana ali ţe prepoznana in kjer je način za njihovo obvladovanje ţe na voljo. To verjetno velja za večino podjetij (predvsem za majhna in srednje velika podjetja). Tveganja je nato treba prednostno razvrstiti in obravnavati v določenem vrstnem redu.

6 3. korak: Odločitev o preventivnem ukrepanju V naslednjem koraku se je treba odločiti o načinih odpravljanja ali obvladovanja tveganj. Na tej stopnji je treba razmisliti o naslednjem: ali je mogoče tveganje odpraviti, če to ni mogoče, kako je mogoče tveganja obvladovati, da ne bodo ogroţala varnosti in zdravja izpostavljenih oseb. Pri preprečevanju in obvladovanju tveganj je treba upoštevati naslednja splošna načela: izogibanje tveganjem, zamenjava nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim, obvladovanje tveganj pri viru, uvajanje kolektivnih varnostnih ukrepov ima prednost pred individualnimi varnostnimi ukrepi (npr. obvladovanje izpostavljenosti hlapom z lokalnim odsesavanjem namesto z osebno varovalno opremo za zaščito dihal), prilagajanje tehničnemu napredku, prizadevanje za izboljšanje ravni varnosti v podjetju. 4. korak: Ukrepanje Naslednji korak je vzpostavitev preventivnih ali varnostnih ukrepov. Pomembno je, da v postopek vključite delavce in njihove predstavnike. Za učinkovito izvajanje je med drugim treba sestaviti načrt, ki določa: ukrepe, ki se bodo izvajali, kdo bo kaj storil in kdaj, do kdaj mora biti naloga opravljena. Bistveno je, da ima za izvajanje ukrepov za odpravljanje ali preprečevanje tveganj prednost pred drugimi nalogami. 5. korak: Spremljanje in posodabljanje Rednega posodabljanja ocene tveganja ne smete zanemariti, saj boste na ta način zagotovili, da se bodo preventivni in varnostni ukrepi izvajali, hkrati pa boste pri pregledu prepoznali nove teţave. Oceno tveganja je treba redno pregledovati glede na naravo tveganj, verjetnost sprememb v delovnem procesu ali zaradi rezultatov preiskave nezgode pri delu ali nevarnega pojava. Nevarni pojav je nenačrtovan dogodek, ki ni povzročil poškodbe, bolezni ali škode, vendar je za to obstajala verjetnost. Ocena tveganja ni postopek, ki ga naredite enkrat za vselej. Evidentiranje ocene tveganja Oceno tveganja je treba evidentirati. Tak zapis lahko uporabite kot osnovo za: informiranje delavcev, spremljanje izvajanja ukrepov, dokazovanje nadzornim organom, ponovne preglede, če se okoliščine spremenijo. Priporočamo vam, da evidentirate vsaj naslednje podatke: ime in poloţaj osebe ali oseb, ki izvajajo preiskavo, ugotovljene nevarnosti in tveganja, skupine delavcev, ki so izpostavljene določenim tveganjem, potrebne varnostne ukrepe, podrobnosti o uvedbi ukrepov, na primer ime odgovorne osebe in datum uvedbe ukrepa, podrobnosti o načrtovanem naknadnem spremljanju in pregledovanju, vključno z datumi in vključenimi osebami podrobnosti o vključenosti delavcev in njihovih predstavnikov v postopek ocenjevanja tveganja.

7 Ocena tveganja je temelj evropskega pristopa k varnosti in zdravju pri delu. Za to obstajajo dobri razlogi. Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja je treba uporabiti celovit pristop, ki upošteva različne korake ocenjevanja, različne potrebe posameznih delodajalcev in spremembe v delovnem okolju. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce. Ţal je to področje v praksi marsikje obravnavano še povsem napačno! Predvsem so delovni procesi z vidika varnosti in zdravja pri delu (VZD) obravnavani presplošno in je tudi ocenjevanje tveganja izvedeno premalo konkretno in ne pokaţe na primere previsokih tveganj in na potrebno ukrepanje za zmanjšanje tveganj (odpravo nevarnosti ali zmanjšanje stopenj resnosti in verjetnosti). Pri določanju nevarnosti so le-te premalo identificirane, da bi se jih lahko res dobro ocenjevalo glede velikosti (resnosti) in verjetnosti. Tveganje je produkt (najmanj) teh dveh spremenljivk. Za ocenjevanje imamo različne metodologije, najenostavnejši sta dve varianti pet-stopenjskega ocenjevanja verjetnosti in resnosti in potem razvrščanje izračunanih tveganj med sprejemljiva, delno sprejemljiva in nesprejemljiva. Pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje tveganj, kar je sestavni del ocenjevanja tveganj, so ukrepi usmerjeni preveč v splošno podajanje navodil in opozoril, določanja OVO (osebne varovalne opreme), izobraţevanja. Ocenjevanje tveganj mora ne nazadnje slediti iz zakonskih določb in temeljnih načel zagotavljanja VZD (varnosti in zdravja pri delu). Ocenjevanje se mora izvajati, ko se delovni procesi načrtujejo, torej pred začetkom izvajanja. Ocenjevanje se prav tako izvaja pred vsako spremembo delovnega procesa. Izvajati se mora vselej, ko se zgodi ali bi se lahko zgodila kakršna koli nezgoda oz. izkaţe nenačrtovana (neocenjena) nevarnost. Izpostaviti je tu potrebno vsebino in pomen timskega dela pri ocenjevanju tveganj. Ocenjevanje tveganj samo s strani ene osebe, ki ne pozna v celoti konkretnega ocenjevanega procesa, privede največkrat (ţal je to preveč pogosto tudi v praksi) do zelo splošnih ocen, ki so seveda vse s sprejemljivimi tveganji in bi jih lahko uporabili v veliko različnih procesih. Ocenjevanje tveganj ni namenjeno zato, da bi imeli»na papirju«zapisano, da je vse v redu, da je bilo vse analizirano in ocenjevano in sprejeti vsi ukrepi, da ni nikjer previsokih tveganj. Zakaj potem prihaja do nezgod? Zakaj je ogromno situacij, ko se le srečnim naključjem zahvalimo, da nezgod s hujšimi posledicami ni bistveno več. Zakaj je toliko poklicnih obolenj? Zakaj je toliko nesreč v prometu, kjer so prisotna tovorna vozila? Zakaj se dogajajo nesreče (v prometu, v industriji in drugih dejavnostih in sploh v okolju), ki se (bi se lahko) končajo s hudimi onesnaţenji okolja? Zakaj toliko poţarov v industrijskih okoljih?. Zato, ker se ocenjevanje tveganj ne izvaja v okviru načrtovanja procesov, ker se to ne dela timsko s strani več kompetentnih strokovnjakov oz. dobrih poznavalcev procesov, ker se vse dela preveč splošno in se premalo podrobno analizira procese in se premalo išče situacije, ki bi lahko privedle do nevarnosti in nezgodnih posledic. Ker se ocenjevanje prevečkrat dela zato, da imamo VZD»papirnato«urejeno. (Da smo opravili obveznost iz zakona ZVZD-1.) Tak odnos do ocenjevanja tveganj, s tem pa neustrezen odnos do zaposlenih, je nesprejemljiv. Ocenjevanje tveganj ţe v načrtovanju procesov je pomembno prav tako kot tehnično tehnološko pravilno razvijanje proizvodov in procesov. Produktivnost dela mora biti podrejena varnosti in zdravju delavcev in varovanju okolja. Tako kot je tudi človek mnogo bolj pomemben kot pa delovna oprema. Pred nastajanjem oz. povzročanjem nevarnosti je potrebno ustrezno zavarovati delovno opremo in delovne procese, ne pa ljudi spravljati v

8 oklepe in skafandre ali pa jih izpostavljati nevarnosti. Z ocenjevanjem tveganj moramo v načrtovanju delovnih procesov, preden se jih začne izvajati, izpostaviti vsa tista konkretna opravila in dejanja, kjer bi se lahko zgodile konkretne nevarnosti z neko verjetnostjo (četudi manjšo) in z nekimi posledicami (četudi manjšimi). Gre za preventivne aktivnosti, ki jih sicer npr. poznamo v zagotavljanju kakovosti, ker se bojimo, da bi kakršnokoli napako odkril kupec ali končni uporabnik nekega proizvoda (izdelka in storitve). Veliko govorimo (a premalo ukrepamo) tudi o preventivnih aktivnostih za varovanje pred poţarom. Še bolj smo načelni in velikokrat povsem neučinkoviti smo pri varovanju okolja. In, kot da bi bil človek (delavec v vsakem procesu dela) najmanj pomemben deleţnik, smo bistveno premalo učinkoviti pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Neodgovorno od vseh, ki to počnejo. omogočajo ali dopuščajo! Preveč se vse dela v cilju, da se (formalno) opravi obveznosti iz zakona. Ko ocenjujemo stopnje resnosti in verjetnosti za izbrani nabor nevarnosti ter nato določamo stopnjo tveganja, izberemo najprej sebi ustrezno metodologijo. Metode se v praksi medsebojno razlikujejo v podrobnostih, princip bi moral ostati vedno isti. Primer ocenjevanja velikosti tveganj s točkovanjem: Pri tem ocenjevanju se uporabi prirejeno oz. izbrano metodo za ocenjevanje tveganj (lahko npr. metodo ZVD, v posameznih segmentih (za nevarne snovi) pa npr. metodo AUVA in v primeru, ko zaposleni uporabljajo veliko različnih škodljivih snovi in opravljajo z njim različna opravila, pa alternativno ocenjevanje kemičnih škodljivosti (ZVD). Postopek ocenjevanja izvajamo timsko! Najprej izvedemo nabor vseh moţnih nevarnosti za ocenjevano delovno mesto ali proces. Sledi ocenjevanje vsake izbrane nevarnosti. Po posebni tabeli je poiskana verjetnost dogodka pripadajoča črka in je prenesena v naslednjo tabelo in odčitan razred tveganja z upoštevanjem resnosti dogodka oz. nevarnosti. Ključna pri ocenjevanju je tabela s stopnjami tveganj, ki določajo prednostni red in zahtevnost ukrepov. Določi se ukrepe in ponovno izvede ocenjevanje tveganj.

9 Slika 4: Petstopenjska metoda ocenjevanja tveganj s točkovanjem [6] Enostavno petstopenjsko ocenjevanje resnosti in verjetnosti ter nato tveganja od 1-25: 1. Izberemo in podrobno določimo delovno mesto oz. proces, ki ga bomo ocenjevali. 2. Izvedemo nabor moţnih nevarnosti (moţganska nevihta idej,,,). 3. Izberemo in proučimo realne nevarnosti. 4. Vsako od izbranih nevarnosti ocenimo iz vidika verjetnosti: pogostost in moţnost poškodbe. (ocene od 1 do 5) 5. Vsako od izbranih nevarnosti ocenimo iz vidika resnosti: posledic nezgode (zelo lahka posledica do smrti oz. trajnih posledic); ocene od 1 do Glede na verjetnost in resnost določimo stopnjo tveganja od Določimo ukrepe za delno sprejemljiva (3-8) in nesprejemljiva tveganja Vse delamo timsko!!!! Slika 5: Petstopenjska metoda ocenjevanja tveganj s točkovanjem 1-25 [6]

10 Petstopenjsko ocenjevanje (1-5) in A-E) ter nato stopnje tveganja od 1do 5 : 1. Izberemo in podrobno določimo delovno mesto oz. proces, ki ga bomo ocenjevali. 2. Izvedemo nabor moţnih nevarnosti (moţganska nevihta idej,,,). 3. Izberemo in proučimo realne nevarnosti. 4. Vsako od izbranih nevarnosti ocenimo iz vidika verjetnosti: pogostost in moţnost poškodbe. (ocene od A do E) 5. Vsako od izbranih nevarnosti ocenimo iz vidika resnosti: posledic nezgode (zelo lahka posledica do smrti oz. trajnih posledic). 6. Glede na verjetnost in resnost določimo stopnjo tveganja od Določimo ukrepe za tveganja Vse delamo timsko!!!! Slika 6: Petstopenjska metoda ocenjevanja tveganj s točkovanjem 1-5 [6] Metode se v praksi medsebojno razlikujejo v podrobnostih, princip bi moral ostati vedno isti.

11 Ocenjevanje tveganj pri vključevanju strojev v delovne procese kot delovna oprema V nadaljevanju tega zapisa podajam nekaj splošnih usmeritev za izvedbo ocenjevanja tveganj pri uporabi delovne opreme oz. delih in v procesih, kjer za delo uporabljamo stroje. Podobno lahko obravnavamo vsak primer delovnega procesa kjer npr. nastopa drugačna delovna oprema. Stroji kot delovna oprema morajo biti najprej skladni z zahtevami predpisov in to morajo zagotoviti proizvajalci in na koncu izdati Izjavo EU o skladnosti. Ko se stroj kupuje je potrebno biti pozoren na takšno izjavo in vsebino navodil. Pri prevzemu stroja od kupca mora sodelovati tudi strokovni delavec za varnost pri delu in iz svojega strokovnega področja pregledati stroj predvsem pa vsebino in pravilnost izjave in navodil ter preveriti skladnost navedenih vsebin z dejanskim stanjem na stroju. To naj bi se delalo ţe timsko (npr. strokovni delavec, tehnolog, vodja delovnega procesa, kjer se bo stroj uporabljal, vodja vzdrţevanja). Če izjava o skladnosti in navodila ne ustrezajo zahtevam predpisov oz. so odstopanja med navedbami in dejanskim stanjem, se ne more začeti t.i. začetni pregled stroja, kot delovne opreme. To pa pomeni, da se stroj ne sme uporabljati kot delovna oprema! Spodnja slika predstavlja povezavo med zakonodajo za stroje, ki jo morajo upoštevati proizvajalci pred dajanjem stroja na trg, in zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu, ki je zavezujoča za delodajalce, ko se stroj uporablja v delovnem procesu kot delovna oprema. Slika 7: Povezava med zakonodajama za stroje in glede VZD [6] Vzporedno z začetnim pregledom stroja tim izvede ocenjevanje tveganj v delovnem procesu oz. vseh delovnih procesih, kjer je predvidena uporaba nekega stroja.

12 Ne sme se tu spregledati definicije stroja in delovne opreme, varovala in varnostne naprave in osebne varovalne opreme. Stroj v oţjem pomenu besede je po definiciji predpisov za stroje sklop, opremljen ali namenjen za opremljanje s pogonskim sistemom, ki ne izkorišča neposredno človeške ali ţivalske sile, sestavljen je iz povezanih delov ali komponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv, in ki so povezani za določeno uporabo. Med stroje spada tudi sklop, ki mu manjkajo samo komponente za priključek na lokaciji ali na vire energije in gibanja. Stroj je tudi sklop pripravljen za namestitev in usposobljen za delovanje kot tak, le če je nameščen na prevoznem sredstvu ali v zgradbi ali konstrukciji. Kot stroj obravnavamo tudi sklop povezanih delov ali komponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv, in ki so zdruţeni z namenom dviganja bremen in katerih edini vir energije je (tudi) neposredna uporaba človeške sile. Stroji so tudi vsa zamenljiva oprema, varnostne komponente, dviţni pripomočki, verige, vrvi in oprtnice, odstranljive naprave za mehanski prenos, delno dokončani stroji. Med stroje pa se prišteva tudi sklope strojev ali delno dokončanih strojev, ki so zaradi doseganja istega cilja razmeščeni in krmiljeni tako, da delujejo kot povezana celota. To v praksi pomeni, da postajajo stroji zelo kompleksni in da je lahko v pametni tovarni cela tovarna samo en stroj. Tega ne gre spregledati, saj se tak stroj lahko da v uporabo šele, ko proizvajalec takšnega stroja v celoti izpolni vse zahteve iz vseh predpisov, ki veljajo za takšen kompleksen stroj oz. proizvod, in med drugim v tehnični dokumentaciji zagotovi oceno tveganja in na koncu za stroj izda enotno Izjavo EU o skladnosti. Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu. Varovalo je del stroja oz. delovne opreme, ki pomeni varovanje s fizično oviro (npr.: okrov, pokrov, zaslon, vrata, oklep itd.), pri čemer so varovala pritrjena, premična, nastavljiva, zaporna, zaporna z zaklepanjem varovala, krmilna itd. Slika 8: Primer vgrajenih varoval na stroju / delovni opremi [6] Varnostna naprava je naprava, ki izniči ali zmanjša nevarnost sama ali v povezavi z varovalom (npr.: zaporna naprava, potrditvena krmilna naprava, zadrţevalna krmilna naprava, dvoročna krmilna naprava, naprava, občutljiva na pribliţanje, mehanska zadrţevalna naprava, omejevalna naprava, krmilna naprava za omejitev gibanja, oviralna naprava) Slika 9: Primeri varnostnih naprav [6]

13 Osebna varovalna oprema pomeni: vsako napravo ali pripomoček, ki jo posameznik nosi ali drţi zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost vsako enoto, ki jo sestavlja več naprav ali pripomočkov, ki jih proizvajalec poveţe v celoto, za varovanje posameznika pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji varovalno napravo ali pripomoček, ki je ločljivo ali neločljivo zdruţena z osebno opremo, ki ni varovalna in jo posameznik nosi ali drţi pri delu za izvajanje posamezne dejavnosti zamenljivi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki so bistveni za njeno zadovoljivo delovanje in se izključno uporabljajo samo za takšno opremo Slika 10: Vrste osebne varovalne opreme in njihova razvrstitev po kategorijah po Pravilniku o osebni varovalni opremi / Direktivi 89/686/EGS, prenovljeni z Uredbo (EU) številka 2016/425 [6] OVO mora biti povsem konkretno določena; kako se določa, obstaja predpis. Pri nabavi je potrebno paziti na kakovost OVO; proizvajalci so dolţni spoštovati poseben predpis, ki določa zahteve za OVO; OVO mora biti podrobno in vidno označena (oznaka skladnosti CE, proizvajalec, uporabljeni standard, oznaka učinkovitosti OVO ; vse oznake na OVO morajo biti nedvoumno razumljivo pojasnjene v spremnem informativnem listu z navodili za uporabo. Šele ko ocenjevanje tveganj pokaţe (dokaţe!), da so tveganja sprejemljiva (za to sprejeti in izvedeni vsi ustrezni ukrepi), se lahko dovoli dati stroj kot delovno opremo v predvideni delovni proces z vsemu ustreznimi navodili, opozorili, preverjanjem usposobljenosti delavcev, določitvijo osebne varovalne opreme... Navodila za delo s strojem morajo najprej upoštevati vsa navodila in opozorila proizvajalca in potem še vsa tista navodila, ki so potrebna zaradi vseh specifičnosti, ki nastopajo v konkretnem procesu povsod, kjer se bo stroj uporabljal. Takšna navodila za pravilno in varno delo pripravi tehnolog, pregleda in dopolnjuje ter dokončno sprejme pa ga ekipa, ki izvaja ocenjevanje tveganj.

14 Ocenjevanje tveganj se mora izvajati timsko Ne pozabimo na timsko delo!!!!! Slika 11: Varnost in zdravje pri delu VZD je orodje za vodenje! [6] Izpostaviti je potrebno vsebino in pomen timskega dela pri ocenjevanju tveganj. Ocenjevanje tveganj samo s strani ene osebe, ki ne pozna v celoti konkretnega ocenjevanega procesa, privede največkrat (ţal je to preveč pogosto tudi v praksi) do zelo splošnih ocen, ki so seveda vse s sprejemljivimi tveganji in bi jih lahko uporabili v veliko različnih procesov. Ocenjevanje tveganj ni namenjeno zato, da bi imeli»na papirju«zapisano, da je vse v redu, da je bilo vse analizirano in ocenjevano in sprejeti vsi ukrepi, da ni nikjer previsokih tveganj. Zakaj potem prihaja do nezgod? Zakaj je ogromno situacij, ko se le srečnim naključjem zahvalimo, da nezgod s hujšimi posledicami ni bistveno več. Zakaj je toliko poklicnih obolenj? Zakaj je toliko nesreč v prometu, kjer so prisotna tovorna vozila? Zakaj se dogajajo nesreče (v prometu, v industriji in drugih dejavnostih in sploh v okolju), ki se (bi se lahko) končajo s hudimi onesnaţenji okolja? Zakaj toliko poţarov v industrijskih okoljih?. Zato, ker se ocenjevanje tveganj ne izvaja v okviru načrtovanja procesov, ker se to ne dela timsko s strani več kompetentnih strokovnjakov oz. dobrih poznavalcev procesov, ker se vse dela preveč splošno in se premalo podrobno analizira procese in išče situacije, ki bi lahko privedle do nevarnosti in nezgodnih posledic. Ker se ocenjevanje prevečkrat dela zato, da imamo VZD»papirnato«urejeno. Tak odnos do ocenjevanja tveganj, s tem pa neustrezen odnos do zaposlenih, je nesprejemljiv. Strokovni delavec za varnost pri delu je odgovoren za pravilno strokovno delo pri zagotavljanju VZD samo svojemu nadrejenemu, to je direktorju; direktor pa je tisti, ki je odgovoren za varnost in zdravje pri delu vseh zaposlenih v celotnem poslovnem procesu v podjetju. Zato bo v tim za izvedbo ocenjevanja tveganj pri uporabi stroja imenoval vse tangirane, ki morajo VZD zagotoviti ţe pri načrtovanju in potem tudi pri izvajanju ter kontroliranju in ukrepanju po principu PDCA (planira-izvajaj-kontroliraj-analiziraj in ukrepaj). Pri izvajanju ocenjevanja tveganj mora ekipa s pomočjo nazornih prikazov delovnega procesa najprej skrbno prepoznati celotni delovni proces, kjer se bo stroj pojavljal in nato podrobno izluščiti vse nevarnosti, ki bi se lahko v okviru načrtovanega dela (tudi z upoštevanjem pričakovanega nepravilnega dela) zgodile. Metode za ocenjevanje in vrednotenje tveganj so različne; najbolj pogosta v praksi je pet stopenjska lestvica za ocenjevanje verjetnosti in resnosti nevarnosti. Tveganje je produkt teh dveh ocen. Podjetje ima vnaprej določeno katere kategorije (razredi tveganja oz. npr. dobljeni produkti: tveganje =

15 resnost x verjetnost) so sprejemljivi, deloma sprejemljivi in nesprejemljivi. Za vse, kar ni povsem sprejemljivo je potrebno sprejeti in izvesti učinkovite ukrepe. Temeljna načela ZVZD-1 (zakona o VZD) so odpravljanje nevarnosti ali vsaj zmanjševanje resnosti in verjetnosti z drugačnim načinom dela, z dodatno delovno opremo...; šele ko res ni več moţno nič drugega, pa nastopi predpisovanje opozoril (npr. prepovedanih načinov dela) in predpisovanje uporabe osebne varovalne opreme (OVO). OVO mora biti povsem konkretno določena; kako se določa, obstaja predpis. Pri nabavi je potrebno paziti na kakovost OVO; proizvajalci so dolţni spoštovati poseben predpis, ki določa zahteve za OVO; OVO mora biti podrobno in vidno označena (oznaka skladnosti CE, proizvajalec, uporabljeni standard, oznaka učinkovitosti OVO ; vse oznake na OVO morajo biti nedvoumno razumljivo pojasnjene v spremnem informativnem listu z navodili za uporabo. V okviru navodil za delo in konkretnih delovnih nalog mora delavec dobiti vsa ustrezna navodila oz. podatke o specifičnosti različnih materialov in drugih delovnih sredstev ter postopkov. Pri izvajanju delovnih procesov in uporabi delovne opreme so delavci dolţni slediti vsem izdanim navodilom za pravilno in varno delo (kar je določil tehnolog in vseh dodatnih usmeritev in zahtev nadrejenih ter tudi strokovnega delavca iz varnosti pri delu). Dolţni so izvajati tudi (samo!) tiste postopke pregledovanja in vzdrţevanja delovne opreme, ki so jim vnaprej predpisana. Vodja delovnega procesa (nadrejeni) je odgovoren, da poskrbi, da delo opravljajo samo usposobljeni delavci in na predpisan način, za kar je dolţen zagotoviti ustrezna delovna sredstva in osebno varovalno opremo in vse druge pogoje za pravilno ter tudi varno in zdravo delo. Dolţen je izvajati nadzor in vsakokrat pri odstopanju od pravilnosti dela ustrezno ukrepati. Varnost in zdravje pri delu ne sme biti podrejeno produktivnosti (stroški, hitrost dela, čas dela, roki...). Tehnolog je odgovoren za strokovno pravilnost načrtovanja delovnih procesov in pri tem tudi takšnih postopkov in delovne opreme ter drugih delovnih sredstev, da so vsa tveganja v sprejemljivem razredu (to se doseţe z ocenjevanjem tveganj pred začetkom izvajanja procesa) in vsakokrat, ko se v procesu karkoli spremeni. Šele, ko imamo v timu zbrane vse kompetentne člane in le-ti poleg ustrezne strokovnosti poznajo tudi svoje obveznosti o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, in ko je tim ustrezno organiziran, in ima tudi sposobnega vodjo, ki zna voditi timsko delo in motivirati člane, ima pogoje za delo in se lahko začne z ocenjevanjem. Najprej je potrebno res dobro prepoznati načrtovani delovni proces. Za to mora poskrbeti tehnolog (načrtovalec delovnega procesa). Vzporedno se po potrebi vključujejo ostali člani tima, vsak iz svojega področja, predstavnik (vodja) delovnega procesa opozarja na svoje izkušnje iz preteklosti, strokovni delavec iz varnosti pri delu izpostavlja pomembnost VZD in opozarja na potencialne nevarnosti, predstavnik vzdrţevanja opozarja na zagotavljanje pogojev za delo oz. sposobnost delovne opreme, prostorov, klime ; če je potrebno se v tim vključi odgovorno osebo za usposabljanje delavcev. Strokovni delavec predstavi metodo, ki se bo uporabljala pri ocenjevanju tveganj. Z vodjem tima pojasnita način dela tima.

16 Šele ko vsi razumejo timsko delo, vsebino in pomen timskega dela pri ocenjevanju tveganj, pomembnost preventivnega dela pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu in ko vsi člani tima podrobno poznajo delovni proces, se lahko prične z ocenjevanjem tveganj. Prva faza je nabor vseh moţnih situacij, ki bi lahko privedle do konkretnih nevarnosti na različnih področjih (mehanske nevarnosti, psihofizične nevarnosti, kemične, električne nevarnosti, različne emisije, nevarnosti nastanka poţara, nevarnosti povzročitve onesnaţevanja okolja ). Tim to dela z metodo moţganske nevihte (»brainstorming«). Po naboru sledi selekcija vseh ne realnih situacij. Za izbrane situacije (npr. v obliki pareto diagrama) tim zopet z viharjenjem moţganov določi moţne nevarnosti. Le-te nedvoumno določi, da jih je moţno v nadaljevanju realno ocenjevati glede resnosti in glede pogostosti in verjetnosti. Pomembno je, da je nevarnost res konkretizirana; npr. pri dvigovanju bremena in odlaganju na regalno skladišče, lahko pride do padca bremena zaradi neustreznega poloţaja bremena na vilicah. Tim poskuša vse izbrane nevarnosti rangirati po pomembnosti in realnosti. To naredi s popolno medsebojno uskladitvijo in ne z»preglasovanjem«. Vsi člani tima so v vsem enakopravni. Vsako nevarnost se potem oceni glede verjetnosti in glede resnosti (posledic). Pri tem se uporabi izbrana metoda. Ocene podajajo vsi člani tima, vsak iz svojega zornega kota. Ker pri tem prihaja do velikih razkorakov v ocenah, je bistveno pri takšnem timskem ocenjevanju, da se pride do povsem enotne uskladitve ene skupne ocene. Tim izmenjuje stališča in gledišča toliko časa, da se poenoti. To lahko privede do povsem novih spoznaj in vsi člani tima bistveno spremenijo svoje poglede in mišljenje o neki situaciji in nevarnosti. Nikakor ne pride v poštev»računanje povprečja«. Po izvedenem ocenjevanju vseh nevarnosti se pristopi k sprejemanju ukrepov. To lahko tim dela po principu najprej nevarnosti z najvišjim tveganjem; lahko pa sprejema ukrepe tudi ţe po ocenjevanju vsake nevarnosti posebej; odvisno od obsega ocenjevanega področja. Tudi pri sprejemanju ukrepov veljajo principi timskega dela, nabor moţnih ukrepov se izvede z viharjenjem moţganov, dokončni ukrep pa se sprejme na osnovi izmenjav stališč in mišljenj do popolne uskladitve. Lahko se pri tem uporabljajo poznana orodja iz kakovosti, kot so: ribja kost, 5xzakaj.. Pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje tveganj je potrebno določiti tudi odgovorne za izvedbo, potreben čas za realizacijo in končni rok, predvidene stroške in tudi začasni ukrep do realizacije osnovnega ukrepa (prepoved konkretnega dela dokler obstaja nesprejemljivo tveganje). Obravnavanje»VZD malo z nasmehom" lahko spoznamo tudi s pomočjo NAPOfilmov (Serija filmov o Napu je izdelana z računalniško grafiko; filmi prikazujejo like v svetu dela, ki se srečujejo z varnostnimi vprašanji.):

17 Kaj bomo dosegli s takšnim pristopom in načinom dela? Seveda je osnovni namen in cilj stalno zmanjševati tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu (enako varstva pred poţarom in varovanja okolja). Takšno sistematično delo pa bo prineslo še veliko drugih pomembnih rezultatov pri delu v organizaciji. Strokovnjaki iz različnih področij bodo med sabo začeli bolje sodelovati; na ta način si bodo dodatno širila znanja in spoznanja. Tehnologi (načrtovalci procesov) bodo pridobivali dodatna potrebna znanja in izkušnje za načrtovanje bolj varnih delovnih procesov. Vodje procesov bodo naprej seznanjeni o novostih v procesih in pridobivali na spoznanju, da lahko za varno in zdravo delo svojih podrejenih največ naredijo, če aktivno sodelujejo ţe pri načrtovanju procesov. Strokovni delavci iz VZD bodo vse bolje spoznavali delovne procese in svojo vlogo pri preventivnem delu v zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu s svojo aktivno prisotnostjo v načrtovanju procesov. Vodje vzdrţevalnih procesov bodo s svojimi izkušnjami pri vzdrţevanju delovne opreme in delovnih prostorov in pogojev za delo lahko veliko prispevali k učinkovitosti timskega dela pri odpravljanju nevarnosti ţe pri načrtovanju procesov in delovne opreme; dobili bodo še pomembnejšo vlogo pri izvajanju preventivnega vzdrţevanja. In še veliko pozitivnih sprememb. To bodo prepoznali tudi vsi zaposleni, kar bo prispevalo k boljšemu počutju, večji motiviranosti za kvalitetno delo, večji pripadnosti do podjetja, večjemu zadovoljstvu, saj se ne bodo bali prihodnosti.. Veliko o ocenjevanju tveganj in sploh o varnosti in zdravju pri delu: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je ţe nekaj časa nazaj objavila krajše sporočilo o izvajanju ocenjevanja tveganj... V Evropi sta varnost in zdravje delavcev zaščitena s pristopom, ki temelji na oceni in obvladovanju tveganja. Za izdelavo učinkovite ocene tveganja morajo vsi udeleţenci dobro razumeti pravni okvir, koncepte, postopek izdelave ocene tveganja in vloge, ki jih morajo odigrati glavni akterji, ki so vključeni v postopek... Spletna aplikacija za izvajanje ocenjevanja tveganj za posamezne poklice:

18 Zaključek Sistematično izvajanja ocenjevanja tveganj je sestavni dela sistema vodenja! Kaj doseţemo s takšnim pristopom in načinom dela? Seveda je osnovni namen in cilj stalno zmanjševati tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu (enako varstva pred poţarom in varovanja okolja) ter odpravljanju vseh tveganj iz naslova nevarnih proizvodov ali proizvodov z napako, ki bi se lahko pojavili na trgu. Ocenjevanje tveganj pa pomeni tudi obvladovanje tveganj, ki so lahko posledica kakršnekoli poslovne odločitve v organizaciji ali nasploh odločitev v druţbi. To se v organizacijah izvaja v načrtovanju vseh svojih lastnih (ne samo proizvodnih) procesov. Prav tako pa se izvaja tudi ţe v načrtovanju (razvijanju) proizvodov za trg, ne samo iz vidika varnosti in varovanja okolja, tudi iz vidika širšega zagotavljanja kakovosti kot skladnosti s pričakovanji kupcev, uporabnikov in okolja nasploh. Trg sprejema samo še varne in okolju prijazne proizvode. Obseţna tehnična zakonodaja na tem področju omogoča proizvajalcem, da to zagotovijo ţe v načrtovanju svojih proizvodov. Tehnična zakonodaja tako pomaga preprečevati nevarnosti na trgu iz naslova nevarnih proizvodov! Novi ISO 9001 uvaja ocenjevanje tveganj v vsa odločanja. Takšno sistematično delo prinaša še veliko drugih pomembnih rezultatov pri delu v organizaciji. Strokovnjaki iz različnih področij med sabo še bolj sodelujejo; na ta način si dodatno širijo svoje kompetence (znanja in spoznanja ter njihovo uporabo). Tehnologi (načrtovalci procesov) pridobivajo dodatna potrebna znanja in izkušnje za načrtovanje bolj varnih delovnih procesov. Vodje procesov so naprej seznanjeni o novostih v procesih in pridobivajo na spoznanju, da lahko za varno in zdravo delo svojih podrejenih največ naredijo, če aktivno sodelujejo ţe pri načrtovanju procesov. Strokovni delavci iz varnosti pri delu bolje spoznavajo delovne procese in svojo vlogo pri preventivnem delu v zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu s svojo aktivno prisotnostjo v načrtovanju procesov. Vodje vzdrţevalnih procesov s svojimi izkušnjami pri vzdrţevanju delovne opreme in delovnih prostorov in pogojev za delo lahko veliko prispevajo k učinkovitosti timskega dela pri odpravljanju nevarnosti ţe pri načrtovanju procesov in delovne opreme; imajo še pomembnejšo vlogo pri izvajanju preventivnega vzdrţevanja. In še veliko pozitivnih sprememb. To prepoznavajo tudi vsi zaposleni, kar prispeva k boljšemu počutju, večji motiviranosti za kvalitetno delo, večji pripadnosti do podjetja, večjemu zadovoljstvu, saj se ne bojijo prihodnosti..

19 Literatura [1] J. Dulc, Terminologija v inţenirstvu. 2017, Priročnik kot e-študijsko gradivo za višješolsko strokovno izobraţevanje [2] J. Dulc, Procesna organiziranost. 2016, Študijsko gradivo za višješolsko strokovno izobraţevanje pri predmetu KZP (Kakovost in zanesljivost procesov) [3] J. Dulc, Zahteve za proizvode po tehnični zakonodaji EU. 2016, Študijsko gradivo za višješolsko strokovno izobraţevanje pri predmetu TPN (Tehnični predpisi in načrtovanje proizvodov) [4] Modri vodnik (Blue Guide 2014, 2016) za izvajanje predpisov EU o proizvodih, dostopno na: [5] Seznam harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti strojev z zahtevami predpisov se stalno dopolnjuje, objavlja se v Ur. L. EU in je dosegljiv tudi na spletnih straneh MGRT: [6] J. Dulc, Ocenjevanje tveganj. 2016, Študijsko gradivo za višješolsko strokovno izobraţevanje pri predmetu VDO (Varnost pri delu in varovanje okolja) [7] Evropska Komisija. 2010, Priročnik za uporabo direktive o strojih, dosegljiv na spletu: %2Ftranslations%2Fsl%2Frenditions%2Fpdf&usg=AFQjCNFCtHWWEa9qDB_T6YZ3XUe0QLrKgA [8] Tehnična zakonodaja, dosegljiva na uradnih spletnih straneh v Republiki Sloveniji: Uradni list RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: [9] Tehnična zakonodaja, dosegljiva na uradnih spletnih straneh EU: Uradni list EU, [10] Zakonodaja o VZD, dosegljiva na uradnih spletnih straneh v Republiki sloveniji: Uradni list RS, Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti: [11] Spletni viri navedeni v tekstu

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Novi mednarodni standard SIST ISO 45001 za področje sistema varnosti in zdravja pri delu Mag. Milan Srna, milan.srna@gmail.com Program Predstavitev standarda ISO 45001:2018, Novosti in spremembe v primerjavi

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

OPOMNIK

OPOMNIK OPOMNIK Za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti za potrebe postopka revidiranja OCENA VREDNOSTI NEPREMIČN ZA POTREBE RAČUNOVODSKEGA POROČANJA OPOZORILO Pregled poročila o oceni vrednosti

Prikaži več

Microsoft Word - PRzjn-2.doc

Microsoft Word - PRzjn-2.doc Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/

Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/ 11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zako

NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zako NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju

Prikaži več

AM_Ple_LegReport

AM_Ple_LegReport 27.6.2018 A8-0206/142 142 Člen 2 odstavek 2 pododstavek 1 Države članice točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES ne uporabljajo za voznike v sektorju cestnega prometa, ki so zaposleni

Prikaži več

Caterpillar Inc. 100 NE Adams Street, Peoria, IL ZDA Št. gradiva U9NT8460 Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s pre

Caterpillar Inc. 100 NE Adams Street, Peoria, IL ZDA Št. gradiva U9NT8460 Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s pre Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s predpisi Za sestavne dele sistema GRADE 1 Kazalo vsebine stran Varnostni znaki in oznake... 3 Varnostna sporočila... 4 Druge nalepke...

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

C(2019)1789/F1 - SL

C(2019)1789/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo KATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST Delovne naprave in priprave II Boris Jerman Prioriteta pri izboru načinov varovanja: a) vgrajena varnost;

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

Navodilo o zagotavljanju skupnih ukrepov VZD na delovišču

Navodilo o zagotavljanju skupnih ukrepov VZD na delovišču Navodilo 1000033 Izdaja 04 Stran 1 od 5 Izdaja Datum izdaje Opis sprememb 03 02.04.2018 Dopolnitev zahtev v točki 1.1 04 01.12.2018 Pripravil: Marko Kunčič Uskladitev s CGP TPV Dodane zahteve v zvezi ISO

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM NORMATIVNA UREDITEV VARSTVA PRED POŽAROM Kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v večstanovanjskih hišah? Kako

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN 13171 Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV

Prikaži več

Vodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposoblj

Vodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposoblj Vodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposobljen vodja proizvodnje ključnega pomena za vsako proizvodnjo,

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Aktualno Novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 9. julija 2010 na svojih spletnih straneh pre

Aktualno Novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 9. julija 2010 na svojih spletnih straneh pre Novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 9. julija 2010 na svojih spletnih straneh predstavilo novelo Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki bo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

OBISK INŠPEKTORJA DELA 1 mag. Borut Brezovar 2 1

OBISK INŠPEKTORJA DELA 1 mag. Borut Brezovar 2 1 OBISK INŠPEKTORJA DELA 1 mag. Borut Brezovar 2 1 Najpomembnejša mednarodnopravna podlaga: KONVENCIJA MOD ŠT. 81 O INŠPEKCIJI DELA v industriji in trgovini - INŠPEKCIJA DELA MORA ZAGOTOVITI UPORABO ZAKONSKIH

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

ECB/2010/22

ECB/2010/22 L 330/14 Uradni list Evropske unije 15.12.2010 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 25. novembra 2010 o postopku akreditiranja izdelovalcev eurobankovcev na področju kakovosti (ECB/2010/22) (2010/773/EU)

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Upravljanje tveganj nabave VSEBINA predavanj Opredelitev TVEGANJ, njihovih OBLIK in VZROKOV Upravljanje tveganja PRISTOPI in STRATEGIJE upravljanja tveganj METODE ublažitve tveganj Primer analize tveganja.

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani   Celje, Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost

Prikaži več

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...

Prikaži več

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008 NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

Microsoft Word - ponudba_programski_paket

Microsoft Word - ponudba_programski_paket DIJAŠKI DOM BEŽIGRAD LJUBLJANA Kardeljeva ploščad 28, Ljubljana Tel. 01 53 42 867 e-mail: info@ddb.si Datum:15.8.2012 Naročnik : Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28, 1000 Ljubljana Ponudnik:

Prikaži več

SL SL SL

SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

EN

EN SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, XXX Osnutek UREDBE KOMISIJE (ES) št. /2009 z dne [ ] o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3

OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3 OBRAZEC DR-02 Prijava za vpis fizične osebe v davčni register Priloga 1 1. Davčna številka (pri prvi prijavi izpolni FURS) 2. Osebno ime Ime Priimek 3. Datum rojstva Kraj rojstva 4. Spol (M-moški, Ţ-ţenski)

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

UREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski

UREDBA  (EU)  2015/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z  dne aprila o  spremembi  Uredbe  (ES)  št. 223/ o  evropski L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT

Prikaži več

l_ sl pdf

l_ sl pdf 4.5.2005 L 117/13 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE

Prikaži več