Izpostava Velenje INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V KOROŠKI REGIJI V LETU 2016

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Izpostava Velenje INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V KOROŠKI REGIJI V LETU 2016"

Transkripcija

1 Izpostava Velenje INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V KOROŠKI REGIJI V LETU Velenje, maj 2017

2 Kazalo vsebine 1. UVOD POVZETEK GOSPODARSKE DRUŽBE OSNOVNI KAZALNIKI REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Odhodki Dodana vrednost / izguba na substanci Čisti dobiček / čista izguba SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Sredstva Obveznosti do virov Struktura financiranja SAMOSTOJNI PODJETNIKI OSNOVNI KAZALNIKI REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Odhodki Dodana vrednost / izguba na substanci Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Sredstva Obveznosti do virov Struktura financiranja ZADRUGE REZULTATI POSLOVANJA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PRILOGE (TABELE S PODATKI)... 30

3 Seznam prilog Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2012 do Tabela 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb Tabela 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu Tabela 4: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 6: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu Tabela 7: Razvrstitev družb po občinah v letu Tabela 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po občinah v letu Tabela 9: Poslovni izid družb po občinah dejavnosti v letu Tabela 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb Tabela 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2012 do Tabela 12: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2012 do.. 41 Tabela 13: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov Tabela 14: Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov glede na velikost v letu Tabela 15: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 16: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 17: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Tabela 18: Razvrstitev podjetnikov po občinah v letu Tabela 19: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah v letu Tabela 20: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po občinah v letu Tabela 21: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov Tabela 22: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do... 51

4 1. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju družbe) in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju podjetniki) v koroški regiji v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih družbe in podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD- 1) 2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca Na podlagi računovodske Direktive 2013/34/EU je bilo spremenjeno osmo poglavje ZGD-1, kar je zahtevalo prenovo Slovenskih računovodskih standardov (SRS ) in Enotnega kontnega okvira. Zaradi spremenjenih predpisov je AJPES za leto pripravil poenotene obrazce za predložitev podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva in nepridobitne organizacijepravne osebe zasebnega prava in jih predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov. Tako so vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, predložili podatke na enaki shemi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, odstopanja so le pri kapitalu in čistem poslovnem izidu. Ob prehodu na SRS so morali poslovni subjekti predstaviti podatke za primerljivo obdobje v skladu z 11. točko Uvoda v SRS. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, ne predlagajo podatkov iz letnih poročil za državno statistiko, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. V informaciji tudi ni podatkov o družbah in samostojnih podjetnikih, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni. V tej informaciji je posebej obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v koroški regiji v letu. 1 Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. 2 Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl.US, 82/13, 55/15 1

5 V letu : - Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 6,6 %, kar je največ v zadnjih treh letih (v letu za 4,5 % in v letu 2014 za 1,6 %). - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se v letu znižale za 1,4 %. - Izvoz je znašal tisoč evrov, uvoz pa tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom večji za 4,0 %, uvoz pa za 3,3 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu je izvoz presegel uvoz za 3,5 %, v letu prej za 3,2 %. - Povprečna temeljna obrestna mera je bila tudi v letu negativna, -0,20 % 3, v letu -0,49 %. - Cene življenjskih potrebščin so se v letu znižale za 0,1 % 4, medtem ko je za rast cen december / december zabeležena 0,5 % inflacija. 3 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, Januar, Leto 25, številka 1, str. II Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december. 2

6 2. POVZETEK DRUŽBE Družbe so v letu nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja, saj so v primerjavi z letom iz letnih poročil za leto povečale: Število družb Število zaposlenih Povprečna plača (na podlagi delovnih ur) na zaposlenega EUR Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki mio EUR 970 mio EUR mio EUR + 5% + 7 % + 4 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost Neto celotni dobiček na zaposlenega 481 mio EUR EUR 100 mio EUR + 9 % + 4 % + 41 Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo družb, kar je 0,7 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih 59 družb (9,2 % manj kakor v letu ), s poslovanjem je prenehalo (izbrisanih) 63 družb (75,0 % več kakor v letu ) in začetih je bilo 19 stečajnih postopkov družb (26,7 % več kakor v letu ). Družbe, ki so podatke predložile za leto, so izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 45,2 % večji kot v letu. Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za tisoč evrov ali za 13,4 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa znižale čisto izgubo za tisoč evrov ali za 68,2 %. Znesek čiste izgube v letu 3

7 v višini tisoč evrov je bil za tisoč evrov manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga izkazale v letnih poročilih za leto ( tisoč evrov). Družbe, ki so poslovale v letu, so imele za 477 ali 4,1 % več zaposlenih kot v predhodnem letu. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2014 Število družb od tega: ustanovljenih pred letom poročanja od tega: ustanovljenih v letu poročanja Število zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiček Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto Med družbami je bilo 90,7 % mikro, 5,9 % majhnih, 2,8 % srednjih in 0,6 % velikih družb. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu največ vplivale majhne družbe, ki so še v preteklem letu (iz letnih poročil za leto ) izkazale neto čisto izgubo v višini tisoč evrov, v letu pa neto čisti dobiček tisoč evrov. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi mikro, majhne in velike družbe. Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto : imele zaposlenih 5 ali 4,1 % več kakor v letu ; ustvarile tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov; povečale prihodke za 5 % in odhodke za 4 % glede na leto. Izboljšale celotno gospodarnost z 1,05 na 1,06 v letu ; prihodke na domačem trgu so povečale za 4 %, 5 Povprečno zaposlenih iz delovnih ur družbe je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 4

8 prihodke na tujem trgu so povečale za 6,7 %, ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti, 9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov ali 5,4 % več kakor v letu ; imele tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT 6 ); imele tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA 7 ); imele tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT 8 ); izkazale tisoč evrov čistega dobička, 13 % več kakor v letu. Čisti dobiček je ugotovilo 920 družb, 74,7 % vseh; izkazale tisoč evrov čiste izgube, 68 % manj kakor v letu. Čisto izgubo je ugotovilo 274 družb, 22,2 % vseh, ki so imele 918 ali 7,6 % vseh zaposlenih; izkazale tisoč evrov neto čistega dobička ali 45,2 % več kot leta. Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, tisoč evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil tisoč evrov, s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti tisoč evrov, s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro tisoč evrov, in s področja prometa in skladiščenja tisoč evrov. Družbe naštetih področij so v letu vse povečale neto čisti dobiček, razen družb s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti; Največ neto čiste izgube, tisoč evrov, so izkazale družbe s področja gostinstva, poleg njih pa samo še družbe s področja kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti v znesku 57 tisoč evrov in družbe s področja druge dejavnosti v znesku 18 tisoč evrov. Družbe so izkazale v bilanci stanja na dan : tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % ( tisoč evrov) več kakor ob koncu leta ; tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 6 % več kot konec leta ; tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 6 % več kot konec leta. Povečale so se zaloge za 9 %, denarna sredstva za 13 %, kratkoročne finančne naložbe za 4 % in kratkoročne poslovne terjatve za 3 %. Zmanjšala pa so se sredstva za prodajo za 36 %; 6 EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja. 7 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 8 EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. 5

9 tisoč evrov kapitala, 15 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 44,5 % na 48,5 %; tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 8 % ( tisoč evrov) manj kot konec leta. Na zmanjšanje je vplivalo zmanjšanje dolgoročnih finančnih obveznosti; tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 2 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale večje kratkoročne finančne obveznosti za 7 % in večje kratkoročnih poslovnih obveznosti za 1 %. Družbe so v letu izboljšale financiranje poslovanja, saj so z dolgoročnimi viri sredstev financirale celoten obseg dolgoročnih sredstev in zalog, v preteklem letu (iz letnih poročil za leto ) pa 98,8%. PODJETNIKI Število samostojnih Število zaposlenih Povprečna plača podjetnikov (na podlagi delovnih ur) na zaposlenega EUR Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki 183 mio EUR 26 mio EUR 168 mio EUR + 4 % + 13 % + 4 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na nosilca in njegove Neto podjetnikov dohodek zaposlene 53 mio EUR EUR 14 mio EUR + 7 % + 4 % + 5 % 6

10 Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo podjetnikov, kar je za 166 ali 7,5 % manj kot v letu. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih 382 podjetnikov, za 0,8 % več kakor v letu, prenehalo pa je 354 podjetnikov, 1,4 % več kakor v predhodnem letu. V letu je bilo uvedenih 8 stečajnih postopkov podjetnikov, v letu pa samo 5. Podjetniki, ki so poslovali v letu, so v primerjavi z letom izboljšali rezultate poslovanja, enako družbe. Izkazali so tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 5 % več kakor v letu. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2014 Število samostojnih podjetnikov Število zaposlenih Prihodki Odhodki Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto Podjetniki so po podatkih iz poslovnega izida in po podatkih iz bilance stanja za leto : imeli zaposlenih 9, kar je za 100 ali 6,8 % več kakor v letu. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 13,2 % zaposlenih v družbah; izkazali tisoč evrov prihodkov in so pomenili 10,3 % prihodkov družb; povečali prihodke za 4 % (družbe za 5 %) in enako odhodke za 4 % (družbe za 4 %), celotna gospodarnost pa je v letu enaka v letu, in sicer znaša 1,09; prihodke na domačem trgu povečali za 3 %; prihodke na tujem trgu povečali za 13 %; 9 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v zaposlenih. Povprečno zaposlenih iz delovnih ur podjetnika je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 7

11 ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila evrov, 3 % manj kakor v letu (v družbah evrov), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala evrov, 2,6 % več kakor v letu ; izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 5% več kakor v letu. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,8 % vseh podjetnikov; izkazali negativni poslovni izid v znesku tisoč evrov, 10 % več kakor v letu. Negativni poslovni izid je ugotovilo 13,2 % vseh podjetnikov, ki so imeli 83 ali 5,3 % vseh zaposlenih; kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov, 5 % več kakor v letu ; imeli tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan ; imeli tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 3 % (1.982 tisoč evrov) več kakor konec leta. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,9 % na 54,0 %; imeli tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 7 % (1.262 tisoč evrov) več kakor konec leta. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale tako dolgoročne finančne obveznosti kot dolgoročne poslovne obveznosti; imeli tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 7 % (2.371 tisoč evrov) več kakor konec leta. Povečali so kratkoročne finančne in poslovne obveznosti. 8

12 3. GOSPODARSKE DRUŽBE Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov in ugotovile tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključile z neto celotnim dobičkom tisoč evrov, ki je bil kar 41 % višji od neto celotnega dobička leta. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja v znesku tisoč evrov, iz financiranja 210 tisoč evrov in iz drugih prihodkov tisoč evrov. Prvega so v primerjavi z letom povečale za 16,1 %. Neto rezultat iz finančnega in drugega delovanja so družbe v letu v primerjavi z letom izboljšale iz negativnega v pozitiven. Družbe so ustvarile tisoč evrov čistega dobička in tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 13 %, čista izguba pa je manjša za 68 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom 11 v znesku tisoč evrov in ga v primerjavi z letom povečale za 45 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR * Indeks Delež v prihodkih Prihodki ,0% 100,0% Odhodki ,4% 95,8% Neto celotni dobiček ,6% 4,2% Čisti dobiček ,4% 5,1% Čista izguba ,4% 1,4% Neto čisti dobiček ,0% 3,6% Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto 10 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 11 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. 9

13 Delež v skupnih prihodkih 3.1. OSNOVNI KAZALNIKI Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so v primerjavi z letom izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti od 1,05 na 1,06. V letu so družbe na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 106 evrov skupnih prihodkov. Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, so izboljšale od 1,05 v letu na 1,06 v letu. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so v letu družbe imele 106 evrov poslovnih prihodkov. Družbe so pomembno izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 5 evrov neto čistega dobička. Primerjavo rezultatov poslovanja družb po letih od 2012 do 12 izkazujejo podatki v Tabeli 1 v prilogi, primerjavo kazalnikov pa v Tabeli 11. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu znašal 94,4 % in bil najnižji (najugodnejši) v zadnjih petih letih. Kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu znašal 0,05 in bil najvišji oz. najugodnejši v zadnjih petih letih. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2012 do leta prikazuje naslednji grafični prikaz: 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček/izguba 12 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. 10

14 V letu so družbe poleg kazalnikov gospodarnosti izboljšale tudi kazalnike financiranja. Povečale so tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu na 100 evrov sredstev ustvarile 34,8 evra neto dodane vrednosti; v letu pa 33,3 evra. V letu v primerjavi z letom se je povečal tudi kazalnik čiste donosnosti kapitala, ki pove, koliko čistega dobička (izgube) je ustvarjeno z vloženim kapitalom. Kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom, se je zmanjšal; družbe so v letu na 100 evrov kapitala ustvarile 74,8 evra neto dodane vrednosti. V zadnjih petih letih so družbe v letu izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev, ki je v letu znašal 48,5 % in bil za 4 % večji kot v prejšnjem letu. Razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA 13 z leti znižuje; v letu je znašalo 1,8, kar je najugodnejše v zadnjih petih letih. V letu so se izboljšali tudi kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, evrov, je bila v letu največja v zadnjih petih letih. V letu se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala evrov in je bila za 3,7 % večja glede na leto prej REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov prihodkov, 5 % ( tisoč evrov) več kakor v letu, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin zmanjšale za 0,1 %. Večino celotnih prihodkov, 99,1 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,7 % finančni prihodki in le 0,2 % drugi prihodki. V primerjavi z letom se je povečal delež poslovnih prihodkov. 13 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 11

15 Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje; 0,6 % 5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; 0,1 % 6. Drugi poslovni prihodki; 1,3 % II. FINANČNI PRIHODKI; 1,7 % III. DRUGI PRIHODKI; 0,2 % 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU; 9,3 % 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu; 42,4 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU; 45,3 % I. POSLOVNI PRIHODKI 98,1 % Družbe so v letu izkazale tisoč evrov poslovnih prihodkov, 5 % ( tisoč evrov) več kakor v letu. Največ poslovnih prihodkov, tisoč evrov (45,8 %), so družbe ustvarile s prodajo na trgu EU, malo manj s prodajo na domačem trgu tisoč evrov (42,8 %) in s prodajo na trgu izven EU tisoč evrov (9,4 %). V primerjavi z letom so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, in sicer najbolj na trgu EU, za 8 %, na domačem trgu za 4 % in na trgu izven EU za 2 %. V strukturi poslovnih prihodkov se je največ povečal delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, od 44,7 % na 45,8 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 474 družb. Od tega je 5 velikih družb ustvarilo 47,7 %, 31 srednjih družb 30,8 %, 62 majhnih družb 10,8 % in 376 mikro družb 10,6 % vseh prihodkov na tujem trgu. Prihodki na tujem trgu so bili v primerjavi z letom večji za tisoč. Največji delež, 88 %, tovrstnih prihodkov so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 6,8 % teh prihodkov in družbe s področja prometa in skladiščenja 3,7 % teh prihodkov. 12

16 Finančni prihodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom višji za 5 %. Med finančnimi prihodki je bilo 66 % prihodkov iz deležev, 12,3 % prihodkov iz danih posojil in 21,7 % prihodkov iz poslovnih terjatev. V primerjavi z letom so družbe imele manj finančnih prihodkov iz danih posojil, za 18,4 %, večji pa so bili finančni prihodki iz deležev za 8,5 % in iz poslovnih terjatev za 5,4 %. Drugi prihodki so znašali tisoč evrov ali 10,3 % manj kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti subvencije, dotacije in podobne prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge (Tabela 2) Odhodki Družbe so v letu izkazale tisoč evrov odhodkov, 5 % ( tisoč evrov) več kakor v letu. V primerjavi z letom so se odhodki povečali manj kot prihodki, kar je vplivalo na vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 99,1 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,8 % finančni odhodki in le 0,1 % drugi odhodki. V primerjavi z letom se je za 1 odstotno točko povečal delež poslovnih odhodkov, delež drugih odhodkov se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke. Zmanjšal se je tudi delež finančnih odhodkov, in sicer za 0,7 odstotne točke. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednji strani: grafičnega prikaza na 13

17 2. Stroški dela 18,0 % 3. Odpisi vrednosti 4,9 % 4. Drugi poslovni odhodki 0,9 % II. FINANČNI ODHODKI 0,8 % III. DRUGI ODHODKI 0,1 % I. POSLOVNI ODHODKI 97,1 % 1. Stroški blaga, materiala in storitev 75,4 % Družbe so v letu ugotovile tisoč evrov poslovnih odhodkov, 5 % ( tisoč evrov) več kakor v letu. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu so družbe obračunale tisoč evrov teh stroškov, kar je za 4 % več kakor v letu. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 22,4 %, delež stroškov porabljenega materiala 54,2 % in delež stroškov storitev 23,4 %. Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala so bili v primerjavi z letom večji za 8,6 %, stroški porabljenega materiala so bili večji za 3 % in stroški storitev za 2,9 %. Med poslovnimi odhodki so se izraziteje povečali stroški dela, v znesku tisoč evrov so bili večji za 8 %. Med stroški dela je bilo 72,4 % stroškov plač, 13,1 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 14,5 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu za plače namenile tisoč evrov, 8 % več kakor v letu. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega evrov, v letu pa evrov. V primerjavi z letom je bila tako nominalno večja za 3,7 %. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je 14

18 bila povprečna mesečna plača na zaposlenega evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil evrov, v družbah s področja gradbeništva evrov in v družbah s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti evrov. Najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega so imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro v znesku evrov, najnižjo pa s področja gostinstva, evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali tisoč evrov, drugi stroški dela pa tisoč evrov. V primerjavi z letom so se prvi povečali za 7 %, drugi pa za 12 %. Odpisi vrednosti so se povečali za 3 % in so znašali tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 87,6 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na leto se je amortizacija povečala za 11 % in prevrednotovalni poslovni odhodki pa so se zmanjšali za 31 %. Finančni odhodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 48 %. Na tolikšno zmanjšanje so vplivali predvsem za 96 % manjši finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in tudi za 39 % manjši finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. V primerjavi z letom so bili finančni odhodki iz finančnih obveznosti manjši za 12 %. Družbe so v letu obračunale tisoč evrov drugih odhodkov, 69 % manj kakor v letu. Ta vrsta odhodkov obsega denarne kazni in odškodnine, donacije in subvencije, dotacije in podobne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge (tabela 2) Dodana vrednost / izguba na substanci Dodana vrednost 14 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku tisoč evrov, za 9 % več kakor v letu, je ugotovilo družb ali 86,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 632 tisoč evrov, za 77 % več kakor v letu, je izkazalo 127 družb, 10,3 % vseh. 14 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 15

19 Družbe so v letu ustvarile tisoč evrov neto dodane vrednosti 15, 9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov, 5,4 % več kakor v letu Čisti dobiček / čista izguba Čisti dobiček v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo 920 družb, to je 74,7 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 13 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, od 5,1 % v letu na 5,4 % v letu. V 29 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 70,4 % čistega dobička. 415 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,7 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo 274 družb, to je 22,2 % vseh družb. V primerjavi z letom je bila čista izguba manjša za 68 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal od 1,2 % v letu na 0,4 % v letu. Družbe s čisto izgubo so imele 918 zaposlenih, kar je 7,6 % vseh zaposlenih v družbah regije. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalne dejavnosti, 27,4 %, s področja gostinstva 20,3 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 12,7 %, in s področja prometa in skladiščenja, 9, %. Večje zneske čiste izgube (nad 250 tisoč evrov) je v letu ugotovilo 6 družb. Skupaj so imele tisoč evrov čiste izgube, kar je 40,5 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu znašal tisoč evrov, za 45,2 % več kakor v letu SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Družbe so na dan izkazale tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 16

20 Sredstva Družbe so na dan izkazale 50,3 % dolgoročnih sredstev, 49,2 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so znašala tisoč evrov, 6 % več kakor na dan Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 80,3 %, dolgoročnih finančnih naložb, 10,2 %, neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev, 4,2 % in naložbenih nepremičnin, 3,4 %. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala tisoč evrov, 2 % več kakor ob koncu leta. Dolgoročne finančne naložbe so znašale tisoč evrov, 39 % več kakor konec leta. Njihov delež v strukturi sredstev se je povečal iz 3,9 % na 5,1 %. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta znašala tisoč evrov, 6 % več kot konec leta. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 42,9 %, zalog, 30,5 %, denarnih sredstev in 13 % kratkoročnih finančnih naložb. Med navedenimi kratkoročnimi sredstvi so se največ povečala denarna sredstva Obveznosti do virov Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan ,5 % kapitala, 33,9 % kratkoročnih obveznosti, 13,7 % dolgoročnih obveznosti, 3,2 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev in 0,7 % kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta so imele družbe tisoč evrov kapitala, 15 % ( tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Njegov delež v strukturi virov sredstev se je povečal za 4 strukturne točke. V strukturi kapitala je največji del, 41,8 %, pomenil preneseni čisti dobiček, 21,7 % vpoklicani kapital, 16,6 % rezerve iz dobička, 13,7 % čisti dobiček poslovnega leta in 8,9 % kapitalske rezerv. Dolgoročne obveznosti družb so na dan znašale tisoč evrov, 8 % ( tisoč evrov) manj kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 91,9 % finančnih in 7,1 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti 17

21 za davek. Na zmanjšanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti, ki so znašale tisoč evrov, 8 % ( tisoč evrov) manj kakor konec leta. Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti družb znašale tisoč evrov, 2 % ( tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 71,2 % poslovnih in 28,8 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale finančne obveznosti, ki so znašale tisoč evrov, 7 % (8.610 tisoč evrov) več kot konec leta. Za odstotek so se povečale tudi kratkoročne poslovne obveznosti Struktura financiranja Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so konec leta s kapitalom financirale 96,3 % dolgoročnih sredstev, konec leta pa 88,4 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 16 je konec leta znašal 1,001, konec leta pa 0,976. V letu so bila dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Tudi zaloge so bile v celoti financirane z dolgoročnimi viri, medtem ko so bile konec leta le v višini 94,9 %. Ugodnejši je bil tudi pospešeni koeficient 17, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Ta je konec leta znašal 1,002, konec leta pa 0,944. Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 16 Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami. 17 Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. 18

22 Deleži 100 % 90 % 80 % KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG; 34,7% KRATKOROČNE OBVEZNOSTI; 34,6 % 70 % 60 % 50 % 40 % ZALOGE; 15,0 % DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE; 16,9 % 30 % 20 % DOLGOROČNA SREDSTVA; 50,3 % KAPITAL; 48,5 % 10 % 0 % SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz priloge (Tabela 10). 19

23 4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom 18, tisoč evrov, ki je bil za 5 % večji kakor v letu. Neto podjetnikov dohodek so ustvarili iz poslovanja, tisoč evrov, in iz drugega delovanja, 826 tisoč evrov. Prvega so povečali za 4,4 %, drugega pa za 10,3 % glede na preteklo leto. Neto negativen rezultat so imeli iz finančnega delovanja, 913 tisoč evrov. Podjetniki so izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka in tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom povečal za 5 %, negativni poslovni izid pa za 10 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih Prihodki ,0% 100,0% Odhodki ,1% 92,2% Podjetnikov dohodek ,5% 8,4% Negativni poslovni izid ,6% 0,6% Neto podjetnikov dohodek ,9% 7,8% 4.1. OSNOVNI KAZALNIKI Podjetniki so v primerjavi z letom povečali prihodke za 4% in odhodke prav tako za 4 %, zato je kazalnik celotne gospodarnosti 19 v letu ostal na enaki ravni kot v predhodnem letu. Podjetniki so v letu na 100 evrov odhodkov izkazali 109 evrov prihodkov. 18 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 19 Po Pravilih skrbnega računovodenja 8 () RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE je kazalnik celotne gospodarnosti izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki. 20

24 Delež v prihodkih Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do 20 je prikazana v prilogi Tabela 12. Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2012 do prikazuje tudi naslednji grafični prikaz: 10,0% 9,0% 8,0% 7,0% 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da se je v letu kazalnik čiste donosnosti sredstev glede na predhodno leto zmanjšal. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi; na 100 evrov sredstev so v letu ustvarili 11,9 evra neto podjetnikovega dohodka, v letu pa 12,5 evra. Tudi kazalniki produktivnosti so se glede na preteklo leto malenkost zmanjšali. Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo zaposlenih REZULTATI POSLOVANJA Prihodki Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov, 4 % več kakor v letu. V strukturi prihodkov so večino prihodkov, 99,3 %, pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 0,6 % drugi prihodki. 20 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. 21

25 Struktura posameznih vrst prihodkov je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Ostali poslovni prihodki 3. Čisti prihodki od 1,0 % prodaje na trgu izven EU 0,5 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 13,7 % II. FINANČNI PRIHODKI 0,1 % III. DRUGI PRIHODKI 0,6 % I. POSLOVNI PRIHODKI 99,3 % 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 84,2 % Podjetniki so v letu izkazali tisoč evrov poslovnih prihodkov, 4 % več kakor v letu. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 84,8 %, in na trgu EU, 13,8 %. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 3 %, čisti prihodki od prodaje na trgu EU pa so bili večji za 13 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 361 podjetnikov. Od tega je 358 mikro podjetnikov ustvarilo 86,5 % in 3 majhni podjetniki 13,5 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 37,9 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 95 podjetnikov iz predelovalnih dejavnosti, 54 podjetnikov iz dejavnosti prometa in skladiščenja 25,1 % teh prihodkov in 59 podjetnikov iz dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 13 % teh prihodkov. Finančni prihodki so znašali 142 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom večji za 43 %. Na njihovo povečanje so vplivali vsi finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. 22

26 Drugih prihodkov je bilo tisoč evrov, 3 % manj kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela Odhodki Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov odhodkov, 4 % več kakor v letu. Večino celotnih odhodkov, 99,2 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,6 % finančni odhodki in 0,1 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 3. Odpisi vrednosti 6,1 % 4. Drugi poslovni odhodki 10,3 % II. FINANČNI ODHODKI 0,6 % III. DRUGI ODHODKI 0,1 % 2. Stroški dela 16,8 % I. POSLOVNI ODHODKI 99,2 % 1. Stroški blaga, materiala in storitev 66,0 % Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov poslovnih odhodkov, 4 % več kakor v letu. Večji del poslovnih odhodkov, 66,5 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Teh stroškov je bilo za tisoč evrov, 2 % več kakor v letu. Med njimi je 23

27 bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 41,6 %, sledi delež stroškov storitev, 29,8 %, in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, 28,6 %. Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 16,9 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 8 % več kakor v letu. Vključevali so stroške plač, 70,8 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,7 %, ter druge stroške dela, 16,5 %. Stroški plač podjetnikov so v letu znašali tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 8 %. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih evrov. Podjetniki so v letu obračunali tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter tisoč evrov drugih stroškov dela. Oboji so se povečali za 7 %. Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 6,1 %. Znašali so tisoč evrov in bili večji za 9 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 91,9 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Drugi poslovni odhodki so pomenili 10,4 % poslovnih odhodkov. Podjetniki so jih obračunali v znesku tisoč, 13 % več kakor v letu. Finančni odhodki so pomenili 0,6 % vseh odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 4 % več kakor v letu, in so se nanašali na finančne odhodke iz finančnih in poslovnih obveznosti. Drugi odhodki so pomenili le 0,1 % vseh odhodkov podjetnikov, znašali so 246 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 32 %. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela

28 Dodana vrednost / izguba na substanci Dodano vrednost 21 v znesku tisoč evrov, za 7 % več kakor v letu, je ugotovilo podjetnikov, to je 90,7 % vseh. Izgubo na substanci 22 v znesku 506 tisoč evrov, za 31 % več kakor v letu, je izkazalo 184 podjetnikov, 9,1 % vseh. Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti 23, 6,9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega (vključno z nosilci dejavnosti) je v letu znašala evrov, v primerjavi z letom je bila večja za 2,6 % Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid Podjetnikov dohodek 24 v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo podjetnikov, to je 86,8 % vseh. V primerjavi z letom se je podjetnikov dohodek povečal za 5 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 8,5 %, v letu pa 8,4 %. Negativni poslovni izid 25 v znesku tisoč evrov je v letu imelo 260 podjetnikov, to je 12,8 % vseh. V primerjavi z letom je bil negativni poslovni izid večji za 10 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 0,6 %, v letu pa 0,7%. Podjetniki z negativnim poslovnim izidom so imeli 83 ali 5,3 % vseh zaposlenih pri podjetnikih. 8 podjetnikov v letu ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo. Podjetniki so kot celota v letu ugotovili neto podjetnikov dohodek 26 v znesku tisoč evrov, kar je za 5 % več kakor v letu. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov se je v letu zmanjšal iz 8,2 % na 7,9 %. 21 Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje, povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke, ter zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 22 O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna. 23 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 24 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 25 Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. 26 Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 25

29 4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Podjetniki so na dan izkazali tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan Sredstva Med sredstvi, ki so jih podjetniki izkazali na dan , je bilo 56,8 % dolgoročnih sredstev, 42,5 % kratkoročnih sredstev in 0,6 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov in so se glede na stanje na dan povečala za 3 %. Med dolgoročnimi sredstvi so se povečala vsa sredstva razen dolgoročnih finančnih naložb. Kratkoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov, 7 % več kakor na dan Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je povečal od 41,8 % na 42,5 %. Med kratkoročnimi sredstvi so bile najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve, tisoč evrov, ki so bile večje za 4 % Obveznosti do virov Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 54 % podjetnikovega kapitala, 1,9 % rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, 15,4 % dolgoročnih obveznosti, 28,2 % kratkoročnih obveznosti in 0,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Podjetnikov kapital, kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov, je na dan znašal tisoč evrov, 3 % več kakor pred letom dni. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,9 % na 54 %. Rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev je bilo tisoč evrov, 1 % več kakor konec leta, od tega večinoma dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Dolgoročnih obveznosti je bilo tisoč evrov, 7 % več kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 86,4 % finančnih in 13,6 % poslovnih obveznosti. Oboje so se povečale za 7 %. 26

30 Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti znašale tisoč evrov, 7 % več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 82,9 % poslovnih in 17,1 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale predvsem kratkoročne poslovne obveznosti, ki so znašale tisoč evrov, 8 % več kot konec leta Struktura financiranja Konec leta so podjetniki s kapitalom financirali 95 % dolgoročnih sredstev. V obeh letih so tudi dolgoročna sredstva in zaloge financirali z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 27 je ob koncu leta znašal 1,08, konec leta pa 1,12. Podjetniki so v primerjavi z družbami imeli ugodnejšo vrednost pospešenega koeficienta, izračunanega kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. Pospešeni koeficient pove, ali bi poslovni subjekt lahko pokril svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogel uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana likvidnejša sredstva. Pri podjetnikih je bila vrednost pospešenega koeficienta konec leta 1,18 % in konec leta 1,12 (pri družbah je bila vrednost tega kazalnika pod 1; konec leta je znašal 1,010, konec leta pa 0,944). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov je razviden iz priloge Tabela Kazalnik je izračunan iz razmerja med dolgoročnimi viri sredstev (podjetnikovim kapitalom, dolgoročnimi obveznostmi, rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami) in dolgoročnimi sredstvi, vključno z zalogami. 27

31 5. ZADRUGE Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto prvič predložile na poenotenih obrazcih REZULTATI POSLOVANJA V letu je 13 zadrug (v letu 12 zadrug) ustvarilo tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Tako prihodki kot tudi odhodki so se zmanjšali za 4 %. Prihodki zadrug so pomenili 2 % prihodkov družb. V zadrugah je bilo 139 zaposlenih, trije manj kakor v letu in so pomenili 1,2 % zaposlenih v družbah. V letu je neto dodana vrednost zadrug znašala tisoč evrov, kar je 2,6 % manj kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala evrov, 0,3 % manj kakor v letu ter je bila za 35,7 % manjša kakor pri družbah. Čisti dobiček je ugotovilo 9 zadrug, čisto izgubo pa 3 zadruge. V primerjavi z letom se je čisti dobiček zmanjšal za 30 % in je znašal 25 tisoč evrov. V letu je znašala čista izguba 202 tisoč evrov. V letu je neto čisti izguba zadrug znašala 178 tisoč evrov, medtem ko so v letu zadruge izkazovale 31 tisoč evrov neto čistega dobička. Večina zadrug, 92,3 % vseh (12 od 13), je sodila med mikro zadruge. Največji vpliv na rezultate poslovanje je imela srednja zadruga. Najpomembnejši področji po številu zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil sta 2 zadrugi s 15,4 % vseh zaposlenih ustvarili 93,7 % vseh prihodkov in imeli 94,8 % vseh sredstev SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zadruge so na dan imele tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % manj kakor na dan Med sredstvi je bilo 48,3 % dolgoročnih sredstev, 51 % kratkoročnih sredstev in 0,7 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. 28

32 Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 58,8 % kapitala, 6,9 % dolgoročnih obveznosti, 34 % kratkoročnih obveznosti ter 0,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan znašal tisoč evrov. Največ kapitala je bilo zadružnega, tisoč evrov, od tega je bilo tisoč evrov nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge. Nerazdeljivi kapital je izkazalo 6 zadrug. 29

33 6. PRILOGE (TABELE S PODATKI) Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2012 do POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih Prihodki ,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Odhodki ,4 % 97,9 % 96,7 % 95,6 % 94,4 % EBT (neto celotni dobiček/izguba) ,6 % 2,1 % 3,3 % 4,4 % 5,6 % EBIT (dobiček/izguba iz poslovanja)* ,9 % 2,7 % 2,8 % 5,0 % 5,5 % EBITDA** ,1 % 7,9 % 8,3 % 9,7 % 10,1 % Dodana vrednost ,1 % 24,9 % 26,2 % 26,3 % 27,1 % Izguba na substanci ,1 % 0,0 % 0,1 % 0,0 % 0,0 % Neto dodana vrednost ,1 % 24,8 % 26,2 % 26,3 % 27,1 % Davek iz dobička ,5 % 0,4 % 0,6 % 0,6 % 0,7 % Odloženi davki ,0 % -0,1 % 0,0 % 0,0 % -0,1 % Čisti dobiček ,6 % 3,6 % 4,8 % 5,0 % 5,4 % Čista izguba ,5 % 1,8 % 2,0 % 1,2 % 0,4 % Neto čisti dobiček/izguba ,1 % 1,8 % 2,7 % 3,9 % 5,0 % Število družb, ki so predložile letno poročilo Opomba: *EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja **EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. Podatki v tabeli so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je družb, ki so predložila letna poročila, po posameznih letih različno. 30