SODOBNI OBOROZITVENI SISTEMI

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "SODOBNI OBOROZITVENI SISTEMI"

Transkripcija

1 < < Fakulteta za družbene vede SODOBNI OBOROZITVENI SISTEMI 2. DEL OSNOVE BALISTIKE IN TEORIJE STRELJANJA Anton Zabkar Ljubljana, oktober 2011

2 Anton Žabkar SODOBNI OBOROŽITVENI SISTEMI 2.del Osnove balistike in teorije streljanja Knjižna zbirka MAKLEN Izdajatelj: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo: Hermina Krajnc Jezikovni pregled: Nataša Gliha Komac Recenzent: red. prof. dr. Marjan Malešič Oblikovanje naslovnice: Mitja Knapič Prelom in tisk: NTD d.o.o. Copyright za slovenski izdajo po delih in v celoti FDV 2011, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Izid knjige je finančno omogočil Učbeniški sklad Fakultete za družbene vede. Naklada 150 izvodov. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 623.5(075.8) ŽABKAR, Anton, Sodobni oborožitveni sistemi. Del 2, Osnove balistike in teorije streljanja / Anton Žabkar. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, (Knjižna zbirka Maklen) ISBN

3 3»Kdor se opira samo na prakso brez teorije, je podoben kapitanu, ki vodi ladjo brez krmila in kompasa, saj nikoli ne ve, kje bi lahko nasedel.«leonardo da Vinci ( ) PREDGOVOR Kdor se resneje ukvarja s proučevanjem orožij in streliva ali z njihovo uporabo, se prej ali slej sooči s procesi, ki se odvijajo med streljanjem, pri letu izstrelka skozi zrak in pri njegovem učinku na cilju. To ne velja le za poklicne vojake, policiste, lovce, športnike strelce, rekreativce, ki tekmujejo na streliščih, orožarje, in puškarje, ampak tudi za študente obramboslovja, ki proučujejo oborožitvene sisteme, da bi mogli razumeti njihov vpliv na razvoj obrambno-varnostnih sistemov in na oborožene spopade (v katerih se politične cilje dosega z nasilnimi sredstvi). Ker smo v prvem delu učbenika Sodobni oborožitveni sistemi že podrobneje predstavili osnovne značilnosti življenjskih ciklov oborožitvenih sistemov, etape in faze njihovega razvoja ter implikacije revolucij, ki so se odvijale na vojaškotehničnem področju (angl. Revolution in the Military Affairs), se je pri študiju obramboslovja pojavila potreba, da v drugem delu učbenika ta začetna znanja dopolnimo in poglobimo z znanji iz vojaške balistike (angl. military ballistics) in teorije streljanja (angl. theory of shooting). Vojaška balistika je temeljna vojaškotehnična veda, na podlagi katere so konstruirana vsa sedanja strelna orožja, prav tako pa tudi njihovo strelivo in samopogonski izstrelki, kot so npr. balistične (ne)vodljive rakete. Z balistiko je povezana teorija streljanja, ki se ukvarja s proučevanjem priprav za streljanje ter z načini izvajanja streljanj z različnimi oborožitvenimi sistemi in vrstami streliva, s katerimi se gospodarno zagotavljajo zadetki izstrelkov in uničenje raznovrstnih ciljev na kopnem, na morski gladini, pod gladino morja in v zraku. Balistika kot veda ima zelo dolgo in bogato zgodovino. Vedno je bila povezana s teorijo streljanja. Zametke obeh znanstvenih vojaškotehničnih disciplin najdemo že v antiki. Vojaški inženirji tistega časa so morali rešiti vrsto kompleksnih problemov, da so lahko uspešno izdelali in uporabili sofisticirane mehanične metalne naprave (kot so bile npr. baliste, onagri, katapulti in pozneje triboki). Večina orožarjev in zgodovinarjev soglaša, da imajo začetki sodobne balistike svoje korenine na koncu prvega tisočletja, ko so kitajski vojaški inženirji začeli iskati načine, kako izkoristiti moč, silo in energijo smodnika, da bi odvrgli izstrelke na nasprotnika in (ali) (z)rušili njegove fortifikacijske objekte. V ohranjenih kitajskih spisih iz tistega časa (z naslovom Wu Ching Tsung Yao) so navedeni primeri, kako so uporabljali črni smodnik za izdelavo raket, plamenometov,

4 4 SODOBNI OBOROŽITVENI SISTEMI bomb in min ter prvih primitivnih topov. Pozneje je v Španiji živeči arabski zgodovinar Hasan al Rammah v 13. stoletju omenjal, da so prve topove uporabili Egipčani proti Mongolom, v Evropi pa so dobro znane legende o tem, da naj bi prvi črni smodnik izumil nemški menih Berthold Schwarz. Mi(s)tičnemu obdobju, ko so se legende prepletale s stvarnostjo, je sledilo obdobje renesanse, v katerem so se s proučevanjem gibanja izstrelkov strelnega orožja začeli ukvarjati največji evropski znanstveniki. Med prvimi je bil Leonardo da Vinci ( ). Za njim je Galileo Galilei leta 1638 dokazal, da se izstrelki gibljejo skozi zrak po krivulji, ki ima obliko parabole, Isaac Newton pa se je že leta 1684 ukvarjal z vplivom upora zraka na gibanje izstrelka in dokazal, da se upor zraka veča s kvadratom hitrosti izstrelka. Vojaška balistika in teorija streljanja sta od renesanse do danes prehodili dolgo pot. Zaradi napredka na področju znanosti, še posebno fizike, kemije (ki je vplivala na razvoj novih vrst smodnikov) in matematike, vse popolnejše opreme znanstvenih laboratorijev in dosežkov računalništva, sta se obe veščini preoblikovali v znanstveni disciplini. K razvoju balistike strelnih orožij in teoriji streljanja sta pomembno prispevala tudi Slovenca: v 18. stoletju častnik avstrijske vojske Jurij Vega, ki je bil za zasluge na tem področju povišan v plemiški stan in dobil naslov barona, v 20. stoletju pa častnik avstrijske vojske Herman Potočnik Noordung, ki se je ukvarjal s teorijo vesoljskih poletov in vesoljsko balistiko. Balistika strelnega orožja se je razvejala na štiri temeljne discipline, in sicer na: a) notranjo balistiko (angl. internal ballistics), ki proučuje procese, ki se odvijajo v orožju znotraj cevi od trenutka vžiga smodniške polnitve do trenutka, ko izstrelek zapusti cev; b) prehodno balistiko (angl. transitional ballistics), ki se ukvarja s procesi na ustju cevi v trenutku, ko izstrelek zapušča cev in vstopa v okolje; c) zunanjo balistiko (angl. external ballistics), ki se ukvarja z letom izstrelka skozi (brez)zračni prostor; in č) ciljno balistiko (angl. terminal ballistics), ki se ukvarja s padcem izstrelka na Zemljo, vzorci raztrosa izstrelkov na tleh ter z njihovim delovanjem na različnih ciljih oz. tarčah. Teorija streljanja (angl. theory of shooting) ki temelji na dosežkih balistike je tesno povezana s teorijo napak in teorijo verjetnosti. V ospredju njenega znanstvenega zanimanja so iskanje optimalnih načinov uporabe oborožitvenih sistemov, predvidevanje rezultatov (učnih, šolskih in bojnih) streljanj ter določanje količin streliva, s katerimi se zagotavlja uničenje ali onesposobitev ciljev z želeno stopnjo verjetnosti. V poglavju, ki se ukvarja s teorijo streljanja, so zato opisane in analizirane napake, ki se pojavljajo pri streljanju, njihov vpliv na verjetnost zadevanja ciljev, zakon ranljivosti (občutljivosti) ciljev ter zakoni uničenja točkastih, skupinskih in površinskih ciljev, vključno z metodami izračuna potrebnih količin streliva za doseganje želenega rezultata. Osnove teorije streljanja so uporabljene za matematično modeliranje oboroženega boja, pri katerem so v skladno celoto povezana bojna delovanja v boju soočenih strani; prikazani so osnovni matematični modeli predvidevanja rezultatov boja, kot so npr. Lanchesterjeve, Dinerjeve in druge enačbe.

5 PREDGOVOR 5 V skladu s prikazanim zaporedjem vsebin so oblikovana tudi poglavja tega učbenika, ki je z vidika fizike in matematike prilagojen srednješolskemu znanju študentov obramboslovja. V tem se razlikuje od strokovne monografije dr. Tomaža Savška (2000. Sodobni vojaški simulacijski sistemi: operacijske raziskave, vojne igre in bojne simulacije. Ljubljana: MORS.), ki je glede predznanj iz matematike na zahtevnejši ravni in se ne ukvarja s teorijo streljanja in balistiko, temveč podobno kot najnovejša monografija Erdala Čaircija in Dušana Marinčiča (2009. Computer Assisted Exercises and Training. United Kingdom: Wiley and Sons Incorporation.) z vojaškimi simulacijami oz. igrami (vključno s problematiko sprejemanja odločitev). Učbenik se zaradi svoje osredotočenosti na balistiko in teorijo streljanja razlikuje tudi od prvega širše zastavljenega slovenskega učbenika s pregledom uporabe količinskih metod na področju obramboslovja, čigar avtor je dr. Ivan Lah (1995. Operacijske raziskave za častnike in obramboslovce. Ljubljana: MORS.). Zahtevnejši bralec z višjo ravnjo znanj iz fizike in matematike bo to moral upoštevati in se pri poglobljenem proučevanju leta izstrelkov skozi zrak opreti na reševanje sistemov diferencialnih enačb (npr. na metodo Runge-Kuta, Siaccijevo metodo ali metodo približnih izračunov Ciolkovskega), ki so predstavljene v virih, navedenih v bibliografiji tega učbenika. Učbenik tvori integralno celoto z zbirko vaj (2008. Praktikum iz predmetov Uvod v vojaške vede, Uvod v oborožitvene sisteme, Sodobni oborožitveni sistemi in Pehotni oborožitveni sistemi. Ljubljana: FDV.); v zbirki so tudi naloge in vaje, s katerimi se utrjujejo znanja, pridobljena s študijem posameznih poglavij tega učbenika. Med pisanjem in po oblikovanju prve različice rokopisa učbenika so mi z nasveti in predlogi zelo pomagali sodelavci s FDV, ki so vsak z vidika svoje stroke prispevali k celovitejšem zaokrožanju vsebine in oblike učne snovi. V zgodnji fazi konceptualizacije učbenika mi je red. prof. dr. Marjan Malešič dal vrsto koristnih metodoloških predlogov, ki so se nanašali na oblikovanje strukture bodočega učbenika; doc. dr. Alojzija Židan mi je predvsem v srednji fazi pisanja dala vrsto dragocenih didaktičnih nasvetov pri oblikovanju problemskih vprašanj (s katerimi se študentom omogoča poglobljeno proučevanje snovi); doc. dr. Damjan Škulj mi je zelo pomagal s konkretnimi predlogi, ki so se nanašali na matematično izrazoslovje, še bolj pa pri prilagajanju uporabljenega matematičnega aparata realnemu znanju študentov obramboslovja. Na koncu se moram vsekakor zahvaliti gospe Hermini Krajnc, ki je poskrbela, da se je sodelovanje med vsemi akterji nemoteno odvijalo, lektorici doc. dr. Nataši Gliha Komac in mojima dolgoletnima najožjima sodelavcema doc. dr. Urošu Svetetu in asist. dr. Eriku Kopaču. Oba sta z izkušnjami, pridobljenimi na vajah s študenti, ugotovila, kje so kritična mesta gradiva, in mi tako omogočila, da sem jim v učbeniku posvetil posebna poglavja. Prof. dr. Anton Žabkar

6 KAZALO 7 KAZALO VSEBINE POJMOVNIK 11 1 PREDMET BALISTIKE, NJEN RAZVOJ IN NOTRANJA STRUKTURA 17 2 OSNOVE NOTRANJE BALISTIKE STRELNO OROŽJE SAMOPOGONSKI IZSTRELKI ALI RAKETE 44 3 OSNOVE ZUNANJE BALISTIKE BALISTIKA V BREZZRAČNEM PROSTORU BALISTIKA V ZRAČNEM PROSTORU Prehodna ali vmesna balistika Balistična krivulja v zračnem prostoru Gibanje izstrelka okoli težišča Vpliv vetra in rotacije Zemlje 84 4 OSNOVE CILJNE BALISTIKE SLIKA RAZTROSA IZSTRELKOV DOLOČANJE PREHITKOV PRI STRELJANJU NA PREMIČNE CILJE UČINKI IZSTRELKOV NA CILJIH Togotelesna balistika Životkivna balistika Ciljna balistika drobcev Ciljna balistika izstrelkov strelnega orožja NAMESTO SKLEPA: PRAKTIČNA UPORABA DOSEŽKOV SODOBNE BALISTIKE OSNOVE TEORIJE STRELJANJA CILJANJE IN NAPAKE, KI SE POJAVLJAJO PRI CILJANJU OSNOVNI POJMI TEORIJE NAPAK 160

7 8 SODOBNI OBOROŽITVENI SISTEMI 6.3 OSNOVNI POJMI TEORIJE VERJETNOSTI ANALITIČNA METODA DOLOČANJA VERJETNOSTI UNIČENJA CILJA ZAKON OBČUTLJIVOSTI (RANLJIVOSTI) CILJA ZAKON VERJETNOSTI ZADETKA CILJA Z ENIM IZSTRELKOM 183_ 6.7 ZAKON VERJETNOSTI UNIČENJA CILJA Z VEČJIM ŠTEVILOM IZSTRELKOV ZAKON VERJETNOSTI UNIČENJA SKUPINSKEGA CILJA MODELI KOLMOGOROVA DOLOČANJE POTREBNE KOLIČINE STRELIVA ZA DOSEGANJE ZAHTEVANEGA ŽELENEGA REZULTATA OSNOVE MODELIRANJA BOJA SKLEP 229 KAZALO SLIK Slika 1: Ležišče naboja in smodniška komora 25 Slika 2: Značilne oblike žlebov 26 Slika 3: Blažilnik trzaja 27 Slika 4: Srk (angl. fume ejector), ki odstranjuje dim iz cevi 28 Slika 5: Kaliber orožja in presek cevi 29 Slika 6: Kot nagiba žlebov (na razgrnjenem preseku cevi) 30 Slika 7: Geometrijske oblike smodniških delcev 32 Slika 8: Izgorevanje smodnika, ki ima obliko votlega cilindra 33 Slika 9: Faze izgorevanja smodniškega naboja v cevi orožja 34 Slika 10: Krivulja poševnega meta v brezzračnem prostoru 53 Slika 11: Krivulja vodoravnega meta v brezzračnem prostoru 57 Slika 12: Krivulja poševnega meta z večje višine na cilj, ki je pod obzorjem strelca 58 Slika 13: Krivulja poševnega meta na cilj, ki je na višini, večji od strelca 60 Slika 14: Udarni valovi izstrelka 67

8 KAZALO 9 Slika 15: Optimalne dimenzije izstrelkov v odvisnosti od hitrosti gibanja 71 Slika 16: Tipična razmerja med glavnimi dimenzijami artilerijskega izstrelka velikega kalibra 72 Slika 17: Grafična balistična mreža za določanje največjega vodoravnega dometa 73 Slika 18: Krivulja leta izstrelka v brezzračnem prostoru 75 Slika 19: Krivulja leta izstrelka v zračnem prostoru 75 Slika 20: Elevacijski koti največjih dometov v zračnem prostoru v odvisnosti od kalibrov izstrelkov 78 Slika 21: Minometna mina 79 Slika 22: Sile, ki delujejo na izstrelek v zračnem prostoru 81 Slika 23: Precesija in nutacija izstrelka 82 Slika 24: Razstavljanje balističnega vetra na komponente 88 Slika 25: Sloji zraka, skozi katere se giblje izstrelek 89 Slika 26: Vpliv zakrivljenosti Zemlje na domet orožja 90 Slika 27: Elipsa raztrosa izstrelkov 96 Slika 28: Določanje točke srednjega zadetka z grafično metodo 97 Slika 29: Slika krožnega raztrosa izstrelkov 98 Slika 30: Elipsa s prikazanim raztrosom izstrelkov po smeri in razdalji 99 Slika 31: Transformacija vertikalne slike raztrosa izstrelkov v vodoravno ravnino 99 Slika 32: Vpliv nagiba zemljišča na velikost slike raztrosa izstrelkov 100 Slika 33: Jedro snopa 101 Slika 34: Baterijska slika raztrosa izstrelkov 107 Slika 35: Trikotniki hitrosti in razdalj 110 Slika 36: Rikošet ali odboj izstrelka 113 Slika 37: Globina prodora izstrelka v podlago 115 Slika 38: Polmeri učinka podzemne eksplozije 118 Slika 39: Kraterji (lijaki) granat in bomb 120 Slika 40: Hiperkinetični izstrelek s krilci 121 Slika 41: Munroejev učinek 123 Slika 42: Snopi drobcev v obliki t. i. malteškega križa 129 Slika 43: Rezultanta hitrosti gibanja drobcev 130 Slika 44: Izstrelek Minie, s katerim je odprta pot za uvedbo sedanjih zašiljenih popolnoma oplaščenih izstrelkov 140 Slika 45: Prikaz učinka izstrelka 7,62x51 v živem tkivu 148

9 10 SODOBNI OBOROŽITVENI SISTEMI Slika 46: Prikaz učinka izstrelka 5,56x45 v živem tkivu 148 Slika 47: Doprsna tarča z vrisano balistično sliko raztrosa rafala 156 Slika 48: Diagram podrhtavanja telesa med ciljanjem s strelnim orožjem 165 Slika 49: Skupni raztros balistične slike raztrosa izstrelkov in slike raztrosa napak pri merjenju med rafalnim streljanjem 166 Slika 50: Figura»ležečega vojaka«, ki»strelja«oprt na zaklonilnik 179 Slika 51: Šolska krožna tarča 186 Slika 52: Vzorci raztrosa drobcev minometne mine 191 Slika 53: Diagram verjetnosti zadetka površinskega cilja 209 KAZALO TABEL Tabela 1: Balistični podatki za naboj 7,62x39 za jurišno puško M70 69 Tabela 2: Laplaceova funkcija za eliptični raztros izstrelkov 102 Tabela 3: Laplaceova funkcija za krožni raztros izstrelkov (krog s polmerom CEP vsebuje 50% izstrelkov) 103 Tabela 4: Razporeditev izstrelkov na tarči 104 Tabela 5: Prebojnost izstrelkov različnih kalibrov skozi jekleno ploščo 121 Tabela 6: Število in gostota drobcev različnih kalibrov in vrst artilerijskih izstrelkov 136 Tabela 7: Površina uspešnega in totalnega delovanja različnih kalibrov artilerijskih izstrelkov 137 Tabela 8: Koeficienti za izračun verjetnosti uničenja cilja z odvisnimi streli 168 Tabela 9: Številčne vrednosti funkcije θ i 174 Tabela 10: Koeficienti členov binoma Pascalov trikotnik 177 Tabela 11: Verjetnosti zadetka v krog s polmerom verjetnosti napake 20,4 % 185 Tabela 12: Balistične slike raztrosa izstrelkov artilerijskih orožij izražene v odstotkih razdalje streljanja 187

10 11»Moder in hraber človek ne čaka pasivno na tračnicah zgodovine, da bo pripeljal vlak prihodnosti.«poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general in poznejši predsednik ZDA Dwight Eisenhower ( ) POJMOVNIK balistični koeficient (angl. ballistic coefficient, ballistic factor) Kazalnik, s katerim se primerja pojemek hitrosti konkretnega izstrelka (pri gibanju skozi zrak) s pojemkom hitrosti standardnega izstrelka. Kot standardni izstrelek z balističnim koeficientom 1 (v anglosaksonskih merskih enotah) so izvedenci sporazumno izbrali izstrelek z maso enega funta, z ravnim zadnjikom, s kalibrom enega palca, z dolžino treh palcev in s polmerom krivine zaobljene konice izstrelka dva palca. Od balističnega koeficienta je odvisno, kakšen bo zračni upor ter posledično kakšna bosta končni domet in udarna energija izstrelka ob zadetku cilja. Balistični koeficient se izraža v obliki količnika med maso izstrelka (v funtih) in zmnožkom koeficienta oblike izstrelka s kvadratom njegovega kalibra (v palcih). balistična krivulja (angl. ballistic curve, ballistic trajectory, ballistic path) Krivulja, po kateri se izstrelek giblje skozi brezzračni prostor ali atmosfero, nastane pa v brezzračnem prostoru kot rezultanta delovanja začetne hitrosti izstrelka in Zemljine privlačne sile, v atmosferi tudi kot rezultanta upora zraka, delovanja vetra, rotacije izstrelka (okoli njegove vzdolžne osi) in rotacije Zemlje. Osnovne koordinate balistične krivulje so ustje cevi, teme, na katerem izstrelek doseže najvišjo točko, udarna točka, kamor pade izstrelek, in čas letenja izstrelka do cilja. balistika (angl. ballistics) Veda, ki proučuje gibanje izstrelkov od trenutka aktiviranja smodniškega naboja v orožju do trenutka udara izstrelka v cilj (ali padca na Zemljo). Deli se na balistiko v brezzračnem prostoru in na balistiko v zračnem prostoru, znotraj nje pa na notranjo, prehodno, zunanjo in ciljno balistiko. notranja balistika (ang. internal ballistics) Disciplina balistike, ki se ukvarja s fizikalnimi procesi, ki se odvijajo v cevi orožja in orožju kot celoti v času od trenutka aktiviranja smodniške polnitve (oz. pogonskega naboja) do trenutka, ko izstrelek skupaj s smodniškimi plini, ki ga potiskajo pred seboj, doseže ustje cevi. prehodna balistika (angl. transitional ballistics, intermedate ballistics) Področje balistike v zračnem prostoru, ki se ukvarja s proučevanjem pojavov, ki nastanejo na ustju cevi in v neposredni bližini izstrelka v trenutku, ko ta zapusti cev. Poudarek je na proučevanju poka in na doslej še vedno ne dovolj proučenimi procesi, ki se odvijajo med ustjem cevi in na zadnjiku izstrelka, dokler se tlak (iz cevi) iztekajočih se smodniških plinov ne izenači s tlakom zraka. Če cev orožja ni odrezana pravokotno na os kanala cevi, če je na ustju cevi poškodovana ali če je naslonjena preblizu podlage, s katere se strelja, lahko to zelo destabilizira izstrelek.

11 12 SODOBNI OBOROŽITVENI SISTEMI zunanja balistika (angl. external ballistics) Disciplina balistike, ki se ukvarja s proučevanjem gibanja izstrelkov skozi brezzračni prostor, zračni prostor in vesolje ter s silami, ki delujejo na to gibanje, kot so začetna hitrost in rotacija izstrelka, upor zraka, veter in drugi meteorološki dejavniki (zračni tlak, vlažnost zraka, temperatura zraka idr.), privlačna sila in vrtenje Zemlje, v vesolju pa tudi privlačne sile drugih nebesnih teles. ciljna balistika (angl. terminal ballistics) Disciplina balistike, ki se ukvarja z učinki izstrelkov ob njihovem udaru v cilje (ali na površino Zemlje). Deli se na togotelesno in životkivno balistiko. togotelesna balistika (angl. rigid material ballistics) Disciplina ciljne balistike, ki se ukvarja s proučevanjem učinkov, ki jih povzročajo izstrelki ob udaru v toga telesa (oklepe, utrdbe, pregrade, ovire, zgradbe, različne vrste zemljišč ipd.). životkivna balistika (angl. wound ballistics) Disciplina ciljne balistike, ki se ukvarja s proučevanjem učinkov, ki jih povzročajo izstrelki ali (in) njihovi drobci ob udaru v žive organizme. čas leta ali čas letenja izstrelka (ang. time of flight) Interval časa od trenutka, ko je izstrelek zapustil ustje cevi, do trenutka, ko je dosegel cilj ali konkretne koordinate na svoji balistični krivulji (višino, smer, razdaljo). derivacija (angl. derivation, deviation) Bočni odklon izstrelka od začetne smeri gibanja v zraku, do katerega prihaja pod vplivom interakcije med rotacijo izstrelka in uporom zraka; pri izstrelkih, ki se vrtijo v smeri urnih kazalcev, je derivacija desna, in obratno. drobec (angl. fragment, splinter) Del plašča izstrelka, ki ga zdrobi detonacija eksplozivne polnitve in pri tem delce zdrobljenega izstrelkovega ohišja z visoko hitrostjo razprši v okolje. Primarni drobci nastanejo z razpadom plašča izstrelka, sekundarni drobci pa so drobci kamnov, zemlje, peska, oklepov, lesa, stekla ali drugega materiala, ki jih razprši eksplozija. Razpršitev primarnih drobcev je lahko usmerjena ali izotropna (enakomerno v vse strani). Da bi posamični drobci imeli smrtonosni učinek na nezavarovano živo silo, morajo imeti kinetično energijo vsaj 80 J. Pri drobcih razlikujemo: a) polmer smrtonosnega delovanja izstrelka (ang. radius of lethality) razdalja od točke udara izstrelka do površine cilja, na kateri je dosežena gostota 4 6 smrtonosnih drobcev na kvadratni meter površine prisotnosti tipičnega cilja (vojaka posameznika); b) polmer povzročanja izgub (ang. radius of casualties) razdalja, na kateri imajo drobci še vedno dovolj kinetične energije, da povzročijo tipičnem cilju izgube; in c) varen polmer (ang. radius of safety) razdalja, na kateri drobci nimajo več energije in zato ne prihaja do izgub. Tipičen cilj je lahko vojak v stoječem, klečečem ali ležečem položaju oz. v zaklonilniku. elevacijski kot (angl. elevation angle) Vertikalni kot med vodoravnico in osjo orožja v trenutku aktiviranja smodniške polnitve; elevacijski kot je vsota med naklonskim kotom cilja in empirično pridobljenim tabličnim kotom, s katerim se zagotavlja zadetek cilja.

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več

MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

Razred 22 OROŽJE, PIROTEHNIČNI IZDELKI, OPREMA ZA LOV ALI RIBOLOV TER IZDELKI ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV

Razred 22   OROŽJE, PIROTEHNIČNI IZDELKI, OPREMA ZA LOV ALI RIBOLOV TER IZDELKI ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV Razred 22 OROŽJE, PIROTEHNIČNI IZDELKI, OPREMA ZA LOV ALI RIBOLOV TER IZDELKI ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV Podrazred 1 Strelno orožje Serijska številka (SI) Naziv izdelka Serijska številka (EN) A0121 Avtomatske

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Poslovilno predavanje

Poslovilno predavanje Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12

Prikaži več

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april

Prikaži več

PRAVILNIK DRŽAVNE LIGE TEKMOVANJ S PIŠTOLO IN REVOLVERJEM VELIKEGA KALIBRA

PRAVILNIK DRŽAVNE LIGE TEKMOVANJ S PIŠTOLO IN REVOLVERJEM VELIKEGA KALIBRA PRAVILNIK MEDNARODNE LIGE ALPE - ADRIA V STRELJANJU S PIŠTOLO IN REVOLVERJEM 1. člen Pravilnik Mednarodne lige Alpe - Adria v streljanju s pištolo in revolverjem (v nadaljevanju: pravilnik) ureja pogoje

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Fakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o

Fakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode] Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več

DN080038_plonk plus fizika SS.indd

DN080038_plonk plus fizika SS.indd razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič

Prikaži več

MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140

MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140 MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140 Pravila ocenjevanja pri predmetu matematika na Gimnaziji Krško

Prikaži več

Napotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:

Napotki za izbiro gibljivih verig   Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax: Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2. kolokvij 4. januar 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku 1) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje in minute ali obratno: a),2 d) 19,1 8,9 e) 28 c) 2 f) 8 2) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje

Prikaži več

Alen Kozole FORENZIČNI VIDIK STRELJANJA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje Ljubljana, avgust 2018

Alen Kozole FORENZIČNI VIDIK STRELJANJA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje Ljubljana, avgust 2018 Alen Kozole FORENZIČNI VIDIK STRELJANJA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje Ljubljana, avgust 2018 FORENZIČNI VIDIK STRELJANJA Diplomsko delo Študent(ka): Študijski program:

Prikaži več

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI

Prikaži več

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za Naloge iz kolokvijev Analize (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Analiza na smereh E-UNI, GING in TK-UNI na Fakulteti

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

1

1 ROKOMET IGRIŠČE Igrišče je pravokotnik, dolg 40m in širok 20m. Sestavljen je iz dveh enakih polj za igro in dveh vratarjevih prostorov. Daljši stranici se imenujeta vzdolžne črte, krajše pa prečne črte

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

POVOD

POVOD RAZPIS 21. VAŠKA OLIMPIJADA OBČINE GORIŠNICA Športna zveza občine Gorišnica prireja 21. vaško olimpijado, ki bo v soboto, 13. julija 2019 s pričetkom ob 8.30 uri v Športnem parku Gorišnica TEKMOVANJA Tekmovanja

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

SESTAVA VSEBINE MATEMATIKE V 6

SESTAVA VSEBINE MATEMATIKE V 6 SESTAVA VSEBINE MATEMATIKE V 6. RAZREDU DEVETLETKE 1. KONFERENCA Št. ure Učne enote CILJI UVOD (1 ura) 1 Uvodna ura spoznati vsebine učnega načrta, način dela, učne pripomočke za pouk matematike v 6. razredu

Prikaži več

GRM NOVO MESTO SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM SEZNAM UČBENIKOV IN DEL. ZVEZKOV ZA ŠOL. L. 2019/2020 Gastronomsko-turistični tehnik, 1. letnik S

GRM NOVO MESTO SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM SEZNAM UČBENIKOV IN DEL. ZVEZKOV ZA ŠOL. L. 2019/2020 Gastronomsko-turistični tehnik, 1. letnik S SEZNAM UČBENIKOV IN DEL. ZVEZKOV ZA ŠOL. L. 2019/2020 Gastronomsko-turistični tehnik, 1. letnik Od branja do znanja. Književnost 1, učbenik za prvi letnik, DZS Na pragu besedila 1, izdaja s plusom, samostojni

Prikaži več

3

3 3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje

Prikaži več

Microsoft Word - tp streljanju.doc

Microsoft Word - tp streljanju.doc Štev: PJ/JO-112-19.02/15 Na podlagi 32. člena Splošnega pravilnika za izvedbo tekmovanj v Zvezi za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijskem komiteju (v nadaljnjem besedilu ZŠIS-POK) je Komisija za tekmovalni

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih

Prikaži več

DODATEK_F8

DODATEK_F8 COMARC/B F.8 F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezen bibliografski nivo V tabeli je podana obveznost polj/podpolj (o - obvezen podatek, p - obvezen podatek, če obstaja, in n - neobvezen

Prikaži več

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,

Prikaži več

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri tem je lahko nelinearna funkcija f podana eksplicitno,

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani n

INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani n INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani neredno opravljal domače naloge. Pri pouku ga je bilo

Prikaži več

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni

Prikaži več

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 016 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

Vloga za oblikovanje mnenja

Vloga za oblikovanje mnenja Univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

Gibanje MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE (Področje: Interdisciplinarno) ZAKRILCA IN LET PLASTENKE Avtor: Nace Apat Mentor: Dušan Klemenčič Šola: Druga osnov

Gibanje MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE (Področje: Interdisciplinarno) ZAKRILCA IN LET PLASTENKE Avtor: Nace Apat Mentor: Dušan Klemenčič Šola: Druga osnov Gibanje MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE (Področje: Interdisciplinarno) ZAKRILCA IN LET PLASTENKE Avtor: Nace Apat Mentor: Dušan Klemenčič Šola: Druga osnovna šola Slovenj Gradec Leto izdelave: 2018 Slovenj

Prikaži več

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3 Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na

Prikaži več

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI DEL (20 minut) 1. NAVAJANJE NA ŽOGO (12 minut) S klobučki

Prikaži več

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira 1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira študentski svet FDŠ (v nadaljevanj ŠS) v sodelovanju

Prikaži več

Funkcije in grafi

Funkcije in grafi 14 Funkcije in grafi Funkcije Zapisi funkcij Sorazmernost Obratna sorazmernost Potenčne funkcije Polinomske funkcije Druge funkcije Prileganje podatkom 14.1 Funkcije Spremenljivke Odvisnost spremenljivk

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

SLOVENIJA

SLOVENIJA KONDENZATORJI VRSTE in UPORABA Anja Pomeni besed: Kondenzator je naprava za shranjevanje električnega naboja Kapaciteta kondenzatorja pove, koliko naboja lahko hrani pri napetosti enega volta. Kapaciteta

Prikaži več

Matematika 2

Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.

Prikaži več

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano

Prikaži več

Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/19 Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od

Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/19 Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, razen kjer je navedeno drugače. Narodna in univerzitetna knjižnica/center za razvoj knjižnic

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več