NOVICE GRADNJA KANALIZACIJE [E NA BREGU OB DNEVU ZEMLJE O^ISTILI OB^INO 1000 GIBOV ZA DOBRO JUTRO OLIMPIJSKI KROS V ZAVR[NICI

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "NOVICE GRADNJA KANALIZACIJE [E NA BREGU OB DNEVU ZEMLJE O^ISTILI OB^INO 1000 GIBOV ZA DOBRO JUTRO OLIMPIJSKI KROS V ZAVR[NICI"

Transkripcija

1 NOVICE Javni razpis MAJ 2017 Leto XII [TEVILKA 2 GRADNJA KANALIZACIJE [E NA BREGU OB DNEVU ZEMLJE O^ISTILI OB^INO 1000 GIBOV ZA DOBRO JUTRO OLIMPIJSKI KROS V ZAVR[NICI 1

2 Pametno s soncem za Zdravo in mladostno kožo. Vabljeni na prireditveni in piknik prostor v Ribnem Nega obraza po metodi Cholley Hyaluronic mezoterapija (intenzivna vlažilna nega obraza) Selektivna fototermoliza (IPL - intenziven pulz svetlobe) pedikura depilacija nog Nega z Ocean Miracle peel-off masko 100 % naravne, aktivne učinkovine, kožo revitalizira, učvrsti, navlaži in odpravi znake staranja. Kozmetični salon Andreja Andreja Matučec, s.p., Moste 24a, Žirovnica Tel.: 04/ Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od ure sreda in ure petek od ure Z aparatom Record 618 lahko izvajamo številne aplikacije fototermičnega odstranjevanja: moteče poraščenosti madežev aken tetovaž herpesa fotopomlajevanje kože Pomladna svežina za vaša stopala ODPRTA VIKEND KUHINJA Dobrote z žara, hrustljavi pohan~ki, kranjska klobasa, sve`e pripravljene solate, krompir~ki, odli~ne sladice NOVO V PONUDBI - TUR[KA KAVA PIKNIK KO[ARICA za pare in dru`ine Naro~ite kosilo v košarici pri nas in se odpravite na piknik v naravo. LETOS PRIPRAVLJAMO ZA VAS TEMATSKI VE^ERI Dalmatinski ve~er Latino ve~er ZA OTROKE Zabavnim aktivnostim se pridružuje veliki napihljivi modri zmaj. Tel: , info piknikribno.si Internetna stran: Piknik Ribno STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A Delovni čas zobne ordinacije: po naročilu Delovni čas zobotehničnega laboratorija: od ponedeljka do petka od ure Informacije in naročanje po tel.: Samo Mekina, , UGODNO ZANESLJIVO BREZ ^AKANJA

3 Javni Aktualno Gradnja kanalizacije {e na Bregu Po desetletju gradnje kanalizacijskega sistema v se bodo v mesecu maju pri~ela dela {e v zadnjem izmed naselji, na Bregu. Tako je. Gradbeno dovoljenje za Breg smo pridobili `e v lanskem letu, a zaradi prito`be ob~ana nismo mogli vlo`iti prijave za sofinanciranje gradnje in nepovratni kredit s strani dr`ave, zato smo z deli pri~eli najprej v Mostah. Sedaj smo naposled prejeli sodbo upravnega sodi{~a, ki ni pritrdilo to`niku, kar pomeni, da lahko pri~nemo z gradnjo tudi na Bregu. Postopke smo v tej smeri peljali `e v vmesnem ~asu, tako imamo `e izbranega izvajalca, to je Gorenjska gradbena dru`ba, in nadzornika Lokain`eniring. Lahko re~em, da sem z izborom zadovoljen, saj imamo z obema podjetjema dobre izku{nje. Predvidevamo, da bomo do 10. maja pri~eli s pripravljalnimi deli in samo gradnjo. Le ta bo obsegala gradnjo kanalizacijskega sistema, obnovo vodovoda, delno obnovo javne razsvetljave in gradnjo plo~nika med Bregom in Mostami. O posegih smo obvestili tudi podjetja, kot so Elektro Gorenjska, Telemach, Telekom in Plinstal, da bodo lahko isto~asno {irili svoja omre`ja. Ve~ podrobnosti o gradnji si lahko preberete v nadaljevanju Novic. Zavedam se, da bo gradnja obse`na in zahtevna, kajti Breg je najve~ja vas v ob~ini. V naslednjem letu in dveh mesecih, kolikor je predviden ~as izvedbe, se bomo Bre`ani soo~ali s te`avami, ki so jih ostali va{~ani `e izkusili. Prosim vse za potrpljenje, upo{tevanje navodil in spremljanje ob~inskih obvestil. Sproti vas bomo obve{~ali o zapori posameznih odsekov, mo`nih dostopih ter mo`nostih parkiranja. Prihajalo bo tudi do prekinitev pri oskrbi z vodo in ostalih energentov, a z desetletnimi izku{njami pri gradnji kanalizacijskega sistema ra~unamo, da ve~jih te`av ne bo. Ob gradnji kanalizacije bo zgrajen plo~nik od vidukta v Mostah do za~etka Brega. Kdaj bo plo~nik zgrajen tudi skozi naselje? Idejna zasnova je `e narejena, tudi sedanja gradnja je zasnovana tako, da se kadarkoli lahko dogradi {e plo~nik. Finan~na sredstva sedaj namenjamo za kanalizacijski sistem in ostalo infrastrukturo, za predvideno rekonstrukcijo ceste Breznica Zabreznica in gradnjo ^ebeljega parka. Realno ocenjujem, da bi bil plo~nik skozi Breg lahko zgrajen v petih letih, pri ~emer moramo ra~unati tudi na zahteven postopek pridobivanja oz. odkupa zemlji{~. Kako hitri in uspe{ni bomo pri tem, je odvisno predvsem od va{~anov, ki so lastniki potrebnih zemlji{~. Bo z gradnjo na Bregu projekt izgradnje kanalizacijskega sistema v zaklju~en? Po zaklju~ku gradnje na Bregu bo potrebno kanalizacijo pripeljati {e do {tirih hi{ v Mostah, do manj{ega dela naselja pod Ajdno in prav tako manj{ega {tevila hi{ v Smoku~u. Lahko re~em, da bom po enajstih letih `upanovanja najbolj zadovoljen, ko bomo zaklju~ili s temi deli, ki so nujno potrebna, a najmanj prijetna. Prepri~an sem, da bodo ob urejeni kanalizacijski infrastrukturi te`ave, ki jih povzro~a gradnja, kmalu pozabljene. Zadovoljstvo prina{a tudi dejstvo, da bomo ve~ sredstev, ~asa in energije v prihodnosti lahko namenjali razvoju kulture, {porta, turizma, dru{tvenim in drugim dejavnostim v Leopold Poga~ar je ob dnevu Zemlje najmlaj{im ob~anom razdelil sadike dreves. V prihodnje se obeta tudi rekonstrukcija dr`avne ceste na odseku Zabreznica Breznica. Kak{na je dinamika del v zvezi s tem projektom? Skladno v dogovoru z Direkcijo RS za infrastrukturo ob~ina odkupuje zemlji{~a. Direkcija je `e objavila in zaklju~ila nate~aj za izbiro projektanta, ki bo v leto{njem letu za~el s pripravo projektov. Prihodnjo pomlad ra~unamo na podpis pogodbe o sofinanciranju in v drugi polovci prihodnjega leta na pri~etek gradnje. V skladu s pogodbo o sofinanciranju bo prispevala sredstva za izgradnjo plo~nika, parkiri{~ ter avtobusnih postajali{~, dr`ava pa za rekonstrukcijo ceste. Ob~inski dele` tako predstavlja polovico investicije. Iz ob~inskega prora~una zalagamo tudi sredstva za odkup zemlji{~ in projekte. Brez sofinanciranja in zalaganja s strani ob~ine ter sprejetega prostorskega na~rta, glede na aktualno stanje cestne infrastrukture in politike v dr`avi, rekonstrukcija ceste verjetno sploh ne bi bila mogo~a. Ob rekonstrukciji ceste naj omenim {e sanacijo kanalizacijskega sistema na Breznici, ki je bila zaklju~ena pred kratkim, cesta pa povrnjena v prvotno stanje. V javnosti se namre~ pojavljajo vpra{anja, zakaj nismo asfaltirali celotnega vozi{~a in postorili {e kaj drugega. Naj poudarim, da gre tu za dr`avno cesto, v katero ne smemo posegati niti financirati del iz ob~inskih sredstev, poleg tega kakr{nikoli posegi ne bi bili smiselni glede na na~rtovano rekonstrukcijo tega odseka prihodnje leto. OBVESTILO Zapisala Polona Kus Javni razpis za dodelitev finan~nih sredstev investicijskim ukrepom za u~inkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na obmo~ju bo objavljen v mesecu juniju NOVICE Ustanovitelj in izdajatelj: Breznica 3, Pravice izdajatelja: Medium 60c, Urednica: Polona Kus. Uredni{ki odbor: Helena ^ade`, Mirjam Fain, Samo Mekina, Ur{a Aljan~i~. Tr`enje oglasnega prostora: Miran Dolar. ^asopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: 60c, Tel.: ali E-naslov: noviceamedium.si. ISSN: Foto na naslovnici: Matej Dolen{ek. 3

4 Aktualno Za 1. maj budnica, kresovanje in shod ob~anov v Zelenici 1. maj, praznik dela, je bil v obele`en s tradicionalnim shodom ob~anov v Domu pri izviru Zavr{nice in kresovanjem na prireditvenem prostoru Konjeni{kega kluba Stol. pa se kdaj vpra{ajmo, kaj mi lahko storimo za dom in dr`avo in ne `ivimo le v pri~akovanju. Vsak zase in vsi skupaj predlagajmo bolj{e re{itve in pri tem uporabljajmo zdravo kme~ko pamet.«prvomajska budnica z le{ko godbo v Zabreznici Po prvomajski budnici le{ke godbe v Smoku~u, Zabreznici in se je v Zelenici na sve` prazni~en dan zbralo okoli sedemdeset ob~anov. Dobrodo{lico v Domu pri izviru Zavr{nice jim je za`elel predsednik Planinskega An`e Feldin, za njim pa je povzel besedo `upan Leopold Poga~ar. Med drugim je dejal, da stanje v dr`avi ni odvisno le od politi~nih elit, temve~ v veliki meri od nas samih.»imamo in moramo imeti vpliv, le vseeno nam ne sme biti. Budno moramo spremljati delo na{ih voditeljev, tako na dr`avnem kot lokalnem nivoju, vendar pri tem bodimo kriti~ni in ne kritizerski, natan~ni, a ne pikolovski, bodimo povezovalni in ne razdru`evalni. Predvsem Prvomajski shod ob~anov pri Domu pri izviru Zavr{nice Besede govorcev je dopolnila pesem stalnih gostov prvomajske prireditve, Me{ane pevske skupine dr. France Pre{eren. Vsi, ki so se ta dan potrudili v Zelenico, so se razveselili spominskih majic, za katere je poskrbela v kuhinji Doma pri izviru Zavr{nice pa so pripravili toplo malico. Mnogi ob~ani so se na predve~er praznika udele`ili tudi kresovanja, ki so ga na prireditvenem prostoru Konjeni{kega kluba Stol pripravili ~lani kluba v sodelovanju z Organizatorji se ob tej prilo`nosti zahvaljujejo PGD Zabreznica za redarsko slu`bo ter po`arno varnost in Ale{u Jekovcu za zdravstveno varstvo na prireditvi. Polona Kus Sprejem ob dnevu civilne za{~ite Ob svetovnem dnevu civilne za{~ite, ki ga obele`ujemo 1. marca, je pripravila sprejem predstavnikov organov in enot civilne za{~ite ter organizacij, vklju~enih v sistem za{~ite in re{evanja v ob~ini. Prireditev je potekala 7. marca v prostorih Osnovne Poveljnik {taba CZ Marjan Dobnikar Civilna za{~ita obsega organe vodenja, enote in slu`be za za{~ito, re{evanje in pomo~, za{~itno in re{evalno opremo ter objekte in naprave za za{~ito, re{evanje in pomo~. Aktivira se ob naravnih in drugih nesre~ah, ki v ve~jem obsegu ogrozijo prebivalstvo, materialne in druge dobrine ali pa povzro~ijo ve~jo materialno {kodo. V so v okviru pristojnosti lokalne skupnosti pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami poleg ob~inskega {taba imenovane ekipa za prvo pomo~, vodstvo slu`be za podporo, ekipa za oskrbo, ekipa za zveze, ekipa za prevoz, ekipa za psiholo{ko pomo~, ekipa za informacijsko in komunikacijsko podporo ter ekipa za administrativno podporo in druge potrebe {taba. Ob~ina sodeluje in sofinancira dejavnost gasilskih dru{tev na obmo~ju ob~ine ter drugih organizacij s podro~ja za{~ite in re{evanja (skavti, kinologi, potaplja~i, radioamaterji, gorski re{evalci). Na sprejemu ob dnevu civilne so zbrane nagovorili `upan Leopold Poga~ar, poveljnik {taba CZ Marjan Dobnikar in direktorica ob~inske uprave Monika Kusterle. Preteklo leto je v ob~ini v zadovoljstvo vseh minilo brez ve~jih naravnih in drugih nesre~, tako so posamezne enote sodelovale le v manj{ih intervencijah. V novembru je bila izvedena obse`na regijska vaja Ru{evina Gorenjska, v kateri so z vajo Zavr{nica 2016 sodelovale tudi ob~inske enote civilne za{~ite. Namenjena je bila predvsem preverjanju delovanja {tabov, komunikacij in medob~inske pomo~i. Analiza vaje na regijskem nivoju {e ni bila podana, izvedbo na obmo~ju pa po besedah poveljnika CZ Marjana Dobnikarja lahko ocenimo kot uspe{no. V leto{njem letu v ob~inskem {tabu na~rtujejo izvedbo vaje v Poslovni 4

5 Poga~ar je v svojem govoru opozoril, da se varnostna situacija spreminja, saj se v globalnem svetu sre~ujemo z novimi oblikami ogro`anja, ~emur se bo morala v prihodnje prilagajati tudi civilna za{~ita. Dejal je, da bi se bilo po vzoru gasilske, redarske in nekaterih drugih slu`b, smiselno povezovati s sosednjimi ob~inami tudi na tem podro~ju in civilni za{~iti tako zagotoviti profesionalno vodstvo ter u~inkovitej{e in racionalnej{e delovanje. Ob koncu sprejema je poveljnik Gasilske zveze Jesenice Robert Pre{eren podrobneje predstavil ga{enje po`ara v prostorih podjetja ASP na Slovenskem Javorniku decembra lani, v katerem so sodelovali tudi gasilci PGD Smoku~ in Zabreznica. Uvodni kulturni program so pripravili ~lani gledali{ke skupine Osnovne Polona Kus Drevesa za novorojen~ke Otroci, rojeni v letu 2016, so ob dnevu Zemlje prejeli sadike dreves. se je s podarjanjem sadik letos drugi~ odzvala na pobudo ^ebelarske zveze Slovenije, naj bi vsak Slovenec enkrat v `ivljenju posadil drevo. Hru{ka za vsakega otroka, rojenega v letu 2016 V so se odlo~ili, da bodo sadike simboli~no podarili najmlaj{im ob~anom vsako leto ob dnevu Zemlje. V ~etrtek, 20. aprila, je vsak izmed otrok rojenih leta 2016 tako prejel hru{ko. Na prireditvi v jedilnici Osnovne sta mal~ke in njihove star{e pozdravila ravnateljica Ana Klemenc in `upan Leopold Poga~ar. Oba sta izrazila veselje ob {tevilu novih ob~anov in bodo~ih {olarjev v generaciji ter `eljo, da bi tako otroci kot drevesa dobro rastli. V letu 2016 se je v ob~ini rodilo 47 otrok. Ob rojstvu prvega in drugega otroka sicer vsaki dru`ini nameni enkratno denarno pomo~ v vi{ini 350 evrov, za vsakega nadaljnjega otroka pa 550 evrov. Razdeljevanje sadik so popestrili ~lani najmlaj{ega pevskega zbora v {oli pod vodstvom Ma{e Hribernik. ^isto na koncu so se najmlaj{i razveselili {e sladko-sadnih dobrot. Polona Kus Vljudnostni obisk avstrijske veleposlanice v Vrbi V petek, 31. marca 2017, je s svojim obiskom po~astila avstrijska veleposlanica mag. Sigrid Berka. V Pre{ernovi rojstni hi{i v Vrbi sta jo sprejela `upan Leopold Poga~ar in direktor Zavoda za turizem in kulturo Matja` Koman. Avstrijska veleposlanica mag. Sigrid Berka in direktor Zavoda za turizem in Matja` Leopold Poga~ar je gostji predstavil in jo seznanil s pobudo, da se 20. maj, rojstni dan Antona Jan{e, razglasi za svetovni dan ~ebel. Ob tej prilo`nosti ji je podaril srebrnik, izdan v podporo omenjeni pobudi. V spomin na obisk v Vrbi je veleposlanica od direktorja ZTK Matja`a Komana prejela tudi knjigo Zdravljica in njena pot v svet, ki vsebuje prevode Zdravljice v 26 jezikov. Veleposlanica je z zanimanjem prisluhnila pripovedi Janeza Dol`ana o Pre{ernovem `ivljenju in njegovi rojstni hi{i in se ob koncu obiska vpisala v spominsko Poga~ar je gostjo povabil, da ponovno obi{~e prihodnje leto ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Polona Kus Defibrilator tudi v Zavr{nici V mesecu maju bo na parkiri{~u v Zavr{nici name{~en avtomatski eksterni defibrilator. To bo sedmi AED v ob~ini, v leto{njem letu bo naprava, ki lahko re{i `ivljenje, name{~ena {e pri po{ti Lokacije AED v Defibrilator je kupila iz sredstev, nemenjenih za opremo civilne za{~ite. Name{~en bo pri brunarici na parkiri{~u, in sicer v ogrevani omarici, kar bo omogo~alo njegovo delovanje neodvisno od zunanje temperature. V ob~ini bo tako na voljo sedem defibrilatorjev od na~rtovanih osem. [e zadnji bo name{~en pri po{ti predvidoma v leto{njem letu. P. K. 5

6 Aktualno S seje ob~inskega sveta Svetniki so se 30. marca sestali na 16. redni seji ob~inskega sveta. Kot osrednjo to~ko so obravnavali zaklju~ni ra~un za leto Zaklju~ni ra~un je na dan izkazoval dobrih evrov prihodkov, kar predstavlja 95-odstotno realizacijo. Do izpada na strani prihodkov je pri{lo iz naslova prodaje ob~inskih zemlji{~, ki jih ob~ina ni uspela prodati v preteklem letu. Odhodkovna stran je zna{ala evrov, kar predstavlja 68-odstotno realizacijo. Razlog za razliko na odhodkovni strani je sprememba na~rtovanih investicijskih odhodkov, ki so za preteklo leto vklju~evali gradnjo kanalizacije na Bregu, a do izvedbe investicije iz znanih razlogov ni pri{lo. Dobr{en del prese`nih sredstev, ki jih izkazuje zaklju~ni ra~un, je prene{enih v prora~un za leto 2017, ko bodo na~rtovane investicije realizirane, 300 tiso~ evrov pa bodo svetniki razporedili z rebalansom prora~una za leto Zaklju~ni ra~un so svetniki soglasno sprejeli. Stanje varnosti v ob~ini sta v nadaljevanju seje predstavila vodja Medob~inskega in{pektorata in redarstva ob~in Jesenice, Gorje, Kranjska Gora Bo{tjan Omerzel ter komandir Policijske postaje Jesenice Robert Ra~man. Varnostne razmere sta oba ocenila kot zelo dobre. Na ob~utek varnosti pri ob~anih vplivajo predvsem vlomi v poslovne in zasebne objekte, a tudi {tevilo teh se je v preteklem letu zmanj{alo. Stanje se je izbolj{alo tudi na podro~ju cestnega prometa, kjer so policisti obravnavali manj{e {tevilo nesre~ in z manj{imi posledicami kot v preteklosti, izvajali pa so tudi poostrene nadzore prometa. Najhuj{i dogodek v letu 2016 je bil po`ar lope na Breznici, ki se je kon~al tragi~no. Oba poro~evalca kot tudi `upan so izrazili zadovoljstvo z medsebojnim sodelovanjem redarstva, policije in ob~ine. Svetniki so na seji prisluhnili {e poro~ilu nadzornega odbora o nadzoru nad gradnjo ve~stanovanjskega objekta na Selu, letnemu poro~ilu in letnemu poro~ilu Osnovne Ravnateljica Ana Klemenc se je ob svojem poro~anju zahvalila `upanu in ob~inskemu svetu za njihovo podporo, brez katere {ola ne bi bila tako dobro opremljena in delo uspe{no. Urejenost {ole in okolice ter sodelovanje z vodstvom je kot odli~no ocenil tudi `upan. Gradivo je v celoti dsotopno na Polona Kus Na{im ~lanicam in ~lanom kot tudi ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. Ob~inski odbor Gradnja kanalizacijskega sistema, rekonstrukcija ob~inske ceste ter delna obnova vodovodnega omre`ja in javne razsvetljave na Bregu Na podlagi javnega razpisa za projekt»kanalizacija Breg«, ki obsega: - izgradnjo fekalne kanalizacije v naselju Breg v in so~asno - obnovo vodovoda, ceste z meteorno kanalizacijo in javne razsvetljave v naselju Breg ter gradnjo plo~nika med naseljema Moste in Breg, je bilo za izvajalca gradbenih del izbrano podjetje Gorenjska gradbena dru`ba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj. Projekt financira v manj{i meri pa ga sofinancira tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pogodbena vrednost del skupaj z DDV zna{a ,58 EUR. Za izvajanje strokovnega nadzora pri obeh projektih je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje Lokain`eniring, d.o.o., iz [kofje Loke. Pogodbena vrednost nadzora zna{a z DDV ,00 EUR. Gradnja se bo pri~ela v drugi polovici maja 2017, dela pa bodo zaklju~ena predvidoma v septembru Vrstni red poteka del in terminski plan bosta znana po uvedbi izvajalca v posel. Izvajalcu bo naro~eno, da vse prebivalce Brega pred pri~etkom del na posameznem odseku obve{~a z letaki o zaporah, prekopih in vam omogo~a odhod v slu`be, {ole ipd. Ker javnih parkiri{~ na Bregu ni, se v ~asu, ko dostop do posameznih hi{ ne bo mogo~, prosimo dogovorite za parkiranje avtomobilov pri sosedih, oziroma parkirajte po robu va{e ali sosednje ulice, tam kjer bo to mogo~e na na~in, da ne ovirate prometa oz. izvajalcev pri delu (gradbena mehanizacija, odvoz materialov ). O zaporah bomo sproti obve{~ali na spletnih straneh ob~ine: posebej bodo o tem obve{~eni tudi gasilci in ob~insko redarstvo. Zapore morajo biti ustrezno ozna~ene. Zavedamo se, da bo to poseg v bivalno okolje, da bo ob~asno onemogo~en dostop do hi{, da bo prihajalo do kraj{ih prekinitev dobave elektrike in vode, da bosta poleti mote~a prah in so to nujni spremljevalci take investicije, bomo pa zato na Bregu pridobili novo in obnovljeno infrastrukturo, ki bo izbolj{ala kvaliteto `ivljenja v tem delu ob~ine. Posebej opozarjamo, da novozgrajeni kanalizacijski sistem ne bo me{an in bo namenjen le odvajanju fekalnih vod, meteorne vode se bodo {e naprej odvajale posebej, kot do sedaj. Z javnih povr{in (ceste ipd.) se bo ve~ina meteorne vode odvajala v obstoje~e ponikovalnice ob cesti. Nekaj ponikovalnic bo zgrajenih na novo. Vse meteorne vode s streh zasebnih objektov pa morate speljati v lastne ponikovalnice, ki jih ve~inoma `e imate, saj v naselju Breg do sedaj ni bilo nobenega kanalizacijskega omre`ja. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno javno omre`je fekalne kanalizacije boste prejeli {e obvestilo podjetja Jeko-in d.o.o. Jesenice o na~inu priklopa posameznega objekta na kanalizacijski sistem, o pogojih in obveznostih. pa bo poslala obvestila zavezancem (lastnikom objektov) s podatki za pla~ilo komunalnega prispevka (naknadno komunalno opremljanje zemlji{~), ki jih boste lahko pregledali in v primeru napake uskladili. [ele nato boste prejeli odlo~be za pla~ilo komunalnega prispevka. 6

7 Aktualno Izvajalci bodo prejeli seznam posameznih dogovorjenih obveznosti investitorja (ob~ine) ob sklenitvi slu`nostnih pogodb, tako da bodo te obveznosti izvedene. Za vsak slu~aj, da se ~esa ne pozabi, pa izvajalce o eventualnih predhodnih dogovorih z {e sami opozorite pred pri~etkom del na va{em zemlji{~u. Odcepi za hi{ne priklju~ke se izvedejo pribli`no 1 meter od ceste v zasebne parcele, seveda z mo`nimi manj{imi odstopanji glede na teren. Izgradnja hi{nega priklju~ka od objekta (hi{e) do izvedenega odcepa in priklop kanalizacije, pa sta obveznosti posameznega lastnika. V primeru morebitnih dodatnih vpra{anj in pojasnil se lahko obrnete na go. Marijo Lu`nik, univ. dipl. in`. grad., e-naslov: marija.luznikazirovnica.si, tel.: (04) v ~asu uradnih ur ob~ine. Za razumevanje, sodelovanje in potrpljenje v skupno korist, se vam `e v naprej najlep{e zahvaljujem. Kanalizacija Breg Leopold Poga~ar, `upan Pogovorni ve~er o migrantski krizi OO je v torek, 11. aprila 2017, v dvorani Gosti{~a Osvald pripravil pogovorni ve~er o migrantski krizi s poslanci SDS dr. Vinkom Gorenakom, mag. Brankom Grimsom Mahni~em. Zbrane je pozdravila predsednica odbora Tatjana Mulej, pogovor pa je povezovala Irena Pfeifer. Dr. Vinko Gorenak je najprej spomnil na jesen leta 2015, ko je Slovenijo pre~kalo preko pol milijona ljudi. Glede na posnetke migrantskega toka je bilo mo`no masovni prihod migrantov vnaprej predvideti in se nanj pripraviti. Vlada Mira Cerarja pa je zmogla zgolj to, da je napadala mad`arskega premiera Orbana, ki je svojo dr`avo zavaroval z ograjo na meji. Ocenil je stanje v slovenski policiji, ki ima trenutno zaposlenih okoli 8 tiso~ policistov.»za zavarovanje meje od Kopra do Mad`arske bi jih potrebovali 24 tiso~,«zato bi on kot minister predlagal pomo~ tujih policistov evropske unije, saj gre za varovanje skupne Schengenske meje. SDS je zato predlagala uvedbo Nacionalne garde, ki je bil s strani koalicije zavrnjen. Mag. Branko Grims meni, da je trenutno dogajanje bolj usodno, kot se zdi na prvi pogled:»v tem trenutku se v resnici odlo~a o usodi Evropske unije.«migrantska kriza {e zdale~ ni kon~ana; gre samo za zati{je. Za prihodnost vidi samo dve mo`nosti: volitve, na katerih se bo potrebno odlo~no zoperstaviti temu ali pa se sprijazniti s tem, da bo Slovenija ~ez 20 let islamizirana, saj gre za invazijo islama na Evropo. Predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obve{~evalnih slu`b je dejal, da v poro~ilih slu`b pi{e, da so bili migranti za pot pla~ani.»dobili so 5 tiso~ evrov na roko, imeli so pla~ano pot, tukaj pa jih je ~akalo {e 15 tiso~ evrov,«je dejal Grims in dodal, da je le slaba ~etrtina vseh migrantov iz vojnih obmo~ij. Pri zgodbi z migranti gre samo za denar in okori{~anje:»to je biznis za italijansko vlado, to je biznis za evropske funkcionarje, to je biznis za levi~arje po celi Evropi, biznis za vse nevladne organizacije.«gre za zavestno, naklepno kr{itev prava, zaradi ~esar je ogro`ena evropska civilizacija, utemeljena na kr{~anskem izro~ilu, je dejal Grims, oni pa to prikazujejo kot Mahni~ je analiziral stanje Slovenske vojske, ki ima `e nekaj ~asa za bojno delovanje oceno nezadostno, za delovanje v krizi pa oceno zadostno. Zakon kot glavno nalogo vojske ozna~uje oboro`en spopad v primeru napada na dr`avo, slovenska vojska pa ni kadrovsko popolnjena, ni dovolj strokovna ter ima pomanjkljivo opremo, je dejal Mahni~ in dodal {e podatek, da ima vojska na zalogi streliva zgolj za dan ali dva. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo predlaga tri re{itve: Prva je profesionalna stalna sestava in pogodbena rezerva, druga mo`nost je uvedba naborni{kega sistema, tretji pa je model poklicne profesionalne sestave in hibridne rezerve. Hibridna sestava vklju~uje prostovoljce in obveznike. Mahni~ meni, da tretja svetovna vojna na nek na~in `e poteka, in sicer v obliki»hibridne vojne, ki je veliko bolj u~inkovita, kajti z manj{o silo in z manj{im vlo`kom dobi{ bolj{i rezultat,«je pojasnil. In migranti so primer hibridnega vojskovanja, saj so destabilizirali Evropo. OO Neodvisna lista za Žirovnico vsem občankam in občanom, simpatizerjem ter obiskovalcem naših krajev čestita ob dnevu upora proti okupatorju in ob 1. maju, prazniku dela. Res je, da so prazniki že za nami, pa vendar so takšne čestitke in z njimi povezane želje aktualne ves čas, vsak dan. Veliko bo potrebno še postoriti v naši domovini, da bodo spoštovane vse pravice, da bo zgodovina pisala pravo zgodbo in da bomo tod živeli srečni ljudje. Mi v naši listi se trudimo, da skupaj z našim županom ustvarjamo pozitivne zgodbe naših krajev, da bi bili ljudje zadovoljni, da se ustvarjajo pogoji za uspešno društveno in družabno življenje in da infrastruktura omogoča splošen razvoj vasi pod Stolom. Naši pogledi so zazrti v prihodnost, naša razmišljanja pozitivna in to želimo tudi vam. Neodvisna lista za Žirovnico 7

8 Delo politi~nih strank Le`e~i policaj na cesti Breznica Vrba Na omenjeni cesti se je po popravilu kanalizacije izvedla tudi rekonstrukcija ceste in z njo naprava za umirjanje prometa grbina trapezne oblike. Ob~ani se prito`ujejo, da je grbina pretirana, kljub temu da peljejo po omejitvi hitrosti. Po meritvah, ki smo jih izvedli s pomo~jo strokovnjaka, grbina presega mejne vrednosti, priporo~ene s strani ministrstva. Ne upo{teva pa tudi naklona ceste. Zato pozivamo ob~insko upravo, da grbino reklamira pri izvajalcu del. Glede na to, da je grbina nerodno pozicionirana, povzro~a pove~anje emisij, hrupa in vibracij, je neugodna za kolesarje, tovorna vozila in avtobuse, ote`uje delo zimski slu`bi, podalj{uje intervencijski ~as re{evalnim vozilom predvsem pa uni~uje na{e avtomobile. Predlagamo, da se poi{~e primernej{a re{itev za umirjanje prometa, kot jih poznajo v drugih ob~inah. Odprli smo tudi peticijo za ureditev grbine, ki jo podpi{ete na Facebook strani Facebook stran - ansizirovnica NSi na izletu na [tajersko enkrat letno organizira izlet po Sloveniji. Tokrat smo se odlo~ili za ptujsko ormo{ke kraje. Gre za de`elo najlep{ih vinogradov, vijugastih terasastih goric, pojo~ih klopotcev, neokrnjene narave, de`elo dobrih jedi, odli~nih vin, bu~nega olja, bogate kulturne in etnolo{ke dedi{~ine. V Veliki Nedelji smo se najprej ustavili na turisti~ni kmetiji Sonje Ozmec, kjer smo se okrep~ali s kislo juho. V Ormo`u smo si ogledali grad s ~udovito notranjostjo, stenskimi poslikavami ter park, ki se pona{a tudi z nekaj primerki eksoti~nih dreves, kot so makluro, tulipanovec in ginko. Sledil je obisk vinske kleti P&F Jeruzalem Ormo`, ki je najve~ja vinska klet na Slovenskem in sega 25 m globoko v hrib. V moderni degustacijski dvorani smo poskusili penine. Kraj{i postanek smo naredili na Jeruzalemu. V Gori{nici smo si ogledali zanimivo umetni{ko delo na prostem edinstveno zbirko lito`eleznih kri`ev iz pokopali{~, ki danes slu`i kot skupinski grob. Za konec dru`enja smo se zapeljali v sosednje Haloze, na Korenjak v ob~ini Zavr~, kjer smo ob dobri hrani in pija~i u`ivali v ljudski pesmi doma~inov in prelepi naravi. Jurij Dol`an Pomlad se prebuja tudi v SD Ko se vreme otopli in zacveti drevje, se vsi spra{ujemo, kaj nam bo pomlad prinesla in kako zagotoviti pogoje za ~im ve~ji pridelek? Takrat se za~ne ~ebelja pa{a in upanje, da bodo ~ebele dobro opravile svoje delo. Vsi vemo, da ~ebele v `ivljenju na{ih ob~anov igrajo pomembno staroselci v ~asu velikega preseljevanje ljudstev, ki so pripotovali v na{e kraje z vzhoda na konjih, so imeli ~ebelje panje na hrbtih. Pri{li so izza Karpatov in imamo zato v sebi tudi nekaj slovanske krvi. Ti pri{leki so bili takrat zelo miroljubni za razliko od onih izza ^rnega morja z Atilom na ~elu, ki so prodrli celo do Rima. Tam je stra{nega Atilo pobrala bolezen in mu dala vedeti, da ni najbolj prilagojen evropski klimi in razmeram. ^e bi imel namesto me~a panj ~ebel na hrbtu, bi se verjetno izmazal. Tako so raznorodni osvajalci vihrali skozi na{o de`elo in ji grozili `e od pamtiveka; kot nas svarijo nekateri, pa baje spet prihajajo Po ljudski veri ~ebele `ivijo le v bli`ini dobrih ljudi. Dobro si je s kom deliti skrb zanje, kajti te tako dobro vplivajo na svoje gospodarje, da se skrbniki med seboj bolje razumejo. Belorusi so verjeli, da bosta soseda, ki si delita skrb za ~ebelnjak, drug drugega bolj spo{tovala in si bolj pomagala kot sicer. Bratski odnosi med sosedi se okrepijo tudi, ~e se roj enega spusti v ~ebelnjak drugega ali ~e kdo mlademu paru za poro~no darilo podari polovico svojih ~ebel. Biti z nekom solastnik in skrbnik ~ebel, je pomenilo z nekom skleniti pobratimstvo, za katero so veljala enaka pravila kot za sorodstvo po krvi. ^ebele so prispodoba pridnosti, vztrajnosti, usklajenega sodelovanja in na nek na~in idealne dru`be. Izra`ajo marljivost, gospodarnost in donosnost. Kot take so nam vzor in primer sobivanja ljudi. ^ebele pa delimo tudi glede na geografsko poreklo, kamor spadajo najprej na{e ruralne, obrobne, pode`elske ali kakorkoli `e, druge so pa tiste v Ljubljani, ki so urbane, ker letajo v panje na stolpnicah in se pasejo na umetno ustvarjenih cvetli~nih gredicah pred parlamentom. Mogo~e kdaj katera zaide celo v parlament in nadle`no zabren~i okoli glave katerega veljaka kot zgled, da je treba biti marljiv, gospodaren in donosen! Kdaj pa kdaj pa tudi kak{en parlamentarec prileti v na{o ob~ino. Tudi on ima svoje sporo~ilo:»svet je na robu katastrofe, bodite previdni in pozorni do tujerodnih ljudi iz daljnih krajev, ki vam lahko povzro~ijo {kodo in uni~ijo va{e domove s ~ebelnjaki vred.«vpra{amo se, kaj nam je storiti v obrambo pred tujci begunci? Za Ajdno nas je preve~, torej lahko pobegnemo samo k sosedom Avstrijcem, kjer pa se nam ne bo dobro godilo. ^e bi volili gospoda parlamentarca, se nam pridu{a, in se zanesli na njegovo borbeno vodstvo, bi pa mogo~e odnesli celo ko`o. Kaj pa ~e pri{leke po~akamo po stari slovanski navadi s kruhom in soljo? Mogo~e jih kruh nasiti, sol pa spametuje. Lahko poskusimo in se nekaj nau~imo. Ob razpadu Rimskega cesarstva, ki ga lahko primerjamo z morebitnim razpadom Evropske skupnosti, so se staroselci od pri{lekov veliko nau~ili. Izmenjavali so si dobrine, verjetno tudi razli~ne spretnosti in mi kot njihovi potomci smo nadaljevali tudi delo s ~ebelami in bili v tem celo evropsko, no ja, habsbur{ko uspe{ni. Torej se je svet globaliziral `e davno in kdor je znal, je imel od tega tudi koristi. Zato bolj kot borbenost potrebujemo strpnost in dobre namene. Strpnost in dobri nameni naj bodo vklju~eni tudi v delovanje strank in njihovih veljakov. Kot Socialni Demokrati bomo s tem presegali nestrpnost in se zdravorazumsko odzvali na spremembe, ki so tudi prilo`nost v svetu vedno ve~je razli~nosti in povezovanja. Socialni demokrati menimo, da bo tudi zaradi tega na{a pomlad lep{a in bogatej{a. Za SD Vitomir Pretnar 8

9 Aktualno Ob dnevu Zemlje o~istili ob~ino V je 22. aprila, ob dnevu Zemlje, potekala spomladanska ~istilna akcija. Va{~ani in ~lani dru{tev so ~istili naselja in {ir{o okolico. Vsakoletni udele`enci akcije ugotavljajo, da je neustrezno odlo`enih odpadkov v na{em okolju vse manj. Lov na kose stiropora v Zavr{nici ^lani PGD Zabreznica z izplenom v Pi{kovci Va{ki odbori so va{~ane povabili k ~i{~enju in urejanju posameznih naselij in njihove okolice, ~lani dru{tev pa so smeti pobirali po dogovorjenih obmo~jih; Kolesarski klub Zavr{nica ob regionalni cesti med Mostami in Vrbo, PGD Zabreznica in ^ebelarsko dru{tvo Antona Jan{e v Pi{kovci, TVD Partizan in Planinsko Zavr{nico od jezera do Tin~kove ko~e in Lovska dru`ina Stol poti do Valvazorja. Skavti iz stega Pod svobodnim soncem so temeljito o~istili Reber in ~lani so uredili okolico Glence ter prebarvali igrala na tamkaj{njem igri{~u. Po poro~anjih udele`encev akcije je smeti v na{em okolju vse manj, kljub mo`nosti odlaganja odpadkov v zabojnike, odvoza v Zbirni in naro~anja kosovnega odvoza, pa se {e vedno najdejo divja odlagali{~a. Delavci podjetja Jeko so z zbirnih mest sicer skupno odpeljali dobro tono nabranih odpadkov. Za tehni~no izvedbo akcije je kot vsako leto poskrbela ki je zagotovila vre~e, za{~itne rokavice in malico za vse g. Leopold Poga~ar se zahvaljuje vsem posameznikom in skupinam za njihovo prostovoljno delo, kuhinji Osnovne in osebju Lovskega doma Stol za pripravo malic ter podjetju Jeko za odvoz odpadkov. Polona Kus Grajamo Grafite na zidovih, avtobusni postaji, tudi na prometnih znakih in zabojnikih, ki so 8. aprila zjutraj neprijetno presenetili prebivalce Zabreznice in Sela. O tem so obvestili policijo, ki je avtorje grafitov na{la in ustrezno obravnavala. [tevilna skavtska ekipa. S ~i{~enjem Rebra se jih je spopadlo kar 28. Tatjana Vidic, VO Selo:»Selanov nas je sodelovalo 15. Potem ko smo v parih pre~esali vas, smo z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo stanje bolj{e kot prej{nja leta. Po opravljenem delu so nas v Bistroju No~ po~astili s kavo, za kar se jim najlep{e zahvaljujemo, akcijo smo skupaj z Zabrezni~ani zaklju~ili z malico v {oli.«du{an Konte, VO Moste:»Veseli nas, da so se nam pri ~i{~enju tudi letos pridru`ili otroci in mladina. [e vedno so zelo mote~i kosi stiropora v strugi smo na{li tudi manj{e prekrito smeti{~e nad Jo{tanovo predilnico. Glede na lokacijo sklepamo, da pripada prebivalcem, ki stanujejo nad omenjeno predilnico.«izbor mesta za plakatiranje. Temu so v ob~ini namenjene oglasne deske in ne informacijska tabla, ki obiskovalce doline Zavr{nice obve{~a o znamenitostih v okolici. Uredni{tvo 9

10 Kultura Delovanje ve~generacijskega centra v Ljudska univerza Jesenice v sodelovanju z in Osnovno uspe{no uresni~uje na~rte v okviru Ve~generacijskega centra Gorenjske. Kreativna skupina Majde Tr~ek bo svoje deveto, zadnje sre~anje pred poletjem sklenila v juniju, jeseni pa bo imela prilo`nost za ponovna skupna ustvarjalna dru`enja. Predavanje»Obrazi stresa v vsakdanjem `ivljenju«z Emo Perme, 17. marec 2017 Poleg ustvarjalnih delavnic smo uspe{no izpeljali tudi dve brezpla~ni predavanji na temo stresa in zdravljenja s bi si le, da bi za u~enje in spoznavanje novih stvari ter obnavljanje tistega, kar `e znamo in poznamo, pridobili ve~ ob~anov in tako pripomogli k ve~ji udele`bi na sre~anjih. V ~etrtek, 18. maja, ob bomo v na{o sredo povabili Tinkaro Fila~ iz Ljubljane, strokovnjakinjo na podro~ju odnosov. Vabljeni vsi, ki mislite, da bi vam njeni nasveti lahko koristili. Veseli nas, da so prilo`nost za dru`enje in u~enje v ~asu poletnih po~itnic prepoznali star{i otrok prve triade, ki obiskujejo Osnovno Glede na pozitiven odziv bomo brezpla~no poletno {olo izvedli v obeh predvidenih terminih, in sicer od do in od do , vsak dan od 8.00 do Poudarek poletne {ole bo na u~enju tujih jezikov, v prvem terminu angle{kega in v drugem nem{kega. Rok prijave smo podalj{ali, zato lahko otroci prijavnice {e vedno oddajo v {oli pri svojih razrednikih. Aktivnosti, ki jih bomo najverjetneje organizirali {e v tem letu, so kreativno pisanje, pogovorna angle{~ina, predavanje na temo umske vadbe idr. Da bi dejavnosti Ve~generacijskega centra v prihodnosti pribli`ali ~im ve~jemu {tevilu ob~ank in ob~anov, vas prosimo, da morebitne `elje in ideje glede izvedbe delavnic, tematike predavanj ali drugih aktivnosti po{ljete na e-naslov katarina.jagicalu-jesenice.net ali jih sporo~ite na telefonsko {tevilko Katarina Jagi~ Podari uro na dan, mesec, leto Podari uro na dan, mesec, leto je naslov promocijske akcije Ljudske univerze Jesenice. Akcija je namenjena pridobivanju prostovoljcev, ki so pripravljeni starej{im, priseljencem, invalidom, osebam s posebnimi potrebami, mladim in otrokom, ki iz razli~nih razlogov `ivijo na robu dru`be, pomagati premagovati ovire, s katerimi se sre~ujejo v vsakdanjem `ivljenju. V sklopu Ve~generacijskega centra Gorenjske v akciji sodeluje tudi Zakaj bi uro na dan, mesec ali leto podarili vi? Ker s svojim delovanjem soustvarjate zgled na{e dru`be in ker verjamemo, da vam ni vseeno. Prepri~ani smo, da boste z veseljem podarili uro svojega ~asa in na primer odigrali partijo {aha s stanovalcem doma upokojencev, pomagali mladostniku s posebnimi potrebami napisati nalogo, starej{ega nau~ili uporabljati elektronsko po{to, priseljenko nau~ili spe~i potico... In nenazadnje, prepri~ani smo, da vam bo prav ta, nekomu podarjena ura, prinesla sprostitev in ob~utek, da prispevate k bolj povezani in strpnej{i skupnosti. Za ve~ dodatnih informacij pokli~ite na telefonsko {tevilko ali pi{ite na elektronski naslov katarina.bertonceljalujesenice.net. Dogovorili se bomo komu, kdaj in kako bi `eleli pomagati. Veselimo se sodelovanja z vami! Katarina Bertoncelj Bila sta to en lep ve~er in prijetno popoldne ^lanice Dru{tva pode`elskih `ensk pod Golico in Stolom so slovenskemu kulturnemu prazniku posvetile glasbeni ve~er z gostoma Ivanom Andresom Arn{kom in Nikom Kraigherjem. Aprila so na osrednji spomladanski prireditvi dru{tva gostile ~ebelarsko dru`ino No~ s Sela. Glasbeni ve~er z Ivanom A. Arn{kom in Nikom Kraigherjem. Foto: Ivan [enveter ^eprav je sve~an `e vzel slovo, ve~er v po~astitev kulturnega praznika ni bil ni~ manj slovesen. Kot je dejala povezovalka programa Darja Jakopi~ praznik kulture nikoli ne mine, z nami je vsak dan. V dvorani Krajevne skupnosti v Planini pod Golico 5. marca ni bilo praznega sede`a. Iz vseh grl je najprej zadonelo»spet trte so rodile«, nato nas je prevzel glas baritonista Ivana Andresa Arn{ka, solista SNG Opera in balet Ljubljana, in zvoki harmonike Nika Kraigherja. Dolg aplavz so za njima po`eli recitatorji Olga Rakovec s Pre{ernovim Povodnim mo`em ter Klara Arn{ek in Alja` Jakopi~, ki sta se v`ivela v tisto Od `elezne ceste. 8. aprila so se ~lanice dru{tva ponovno zbrale na prireditvi, to pot na predstavitvi ^ebelarstva Bo{tjan in Anton No~ v kulturni dvorani na Breznici. Ob odsotnosti Bo{tjana zaradi neodlo`ljivih obveznosti, je njegovo iz~rpno poro~ilo o ~ebelarjenju pri No~evih, o stanju v slovenskem ~ebelarstvu in o pripravah na razglasitev svetovnega dneva ~ebel, prebrala Marja Jalen. Bo{tjan je vsakemu izmed obiskovalcev poklonil svojo knjigo Rojen za ~ebele. No~evi so poskrbeli tudi za sladka darila in odli~en med, ki je dopolnil izbor doma~ih jedi na mizah. Pecivo so pripravile ~lanice dru{tva, kruh Pekarna Resman, in maslo kmetija Beravs. Prireditev je bila pospremljena z razstavo ro~nih del in fotografij. Dru{tvo pode`elskih `ensk pod Golico in Stolom 10

11 Kultura Festival obrazi miru v Vrbi V okviru 49. mednarodnega sre~anja pisateljev na Bledu bo letos ~etrti~ potekal literarni festival Obrazi miru. Eno izmed enajstih prizori{~ festivala bo 11. maja ponovno Pre{ernova rojstna hi{a. Festival Obrazi miru je festival literature za mir. Literarni ustvarjalci na dogodkih v knji`nicah, kulturnih domovih, spominskih hi{ah spregovorijo o miru kot temeljni ~lovekovi pravici, govorijo v svojem jeziku o svojem jeziku in ustvarjanju ter prestopajo meje predsodkov, sovra{tva, odtujenosti, ki so tako zna~ilni za dana{njo podobo sveta. 11. maja bodo sre~anja v sklopu festivala potekala na enajstih prizori{~ih po Sloveniji. V Pre{ernovi rojstni hi{i v Vrbi bodo ob 18. uri nastopili Zeki Ergas PEN Esperanto, Bluma Finkelstein PEN Francija in Sarah Lawson PEN Anglija. Moderator ve~era, katerega soorganizator je Zavod za turizem in bo Marko Kravos, slovenski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec. P. K.»Pre{erna«pomlad ^lani Me{ane pevske skupine dr. France -Breznica so koledarsko leto pri~eli s sodelovanjem na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Vrbi in nadaljevali z nastopom na obmo~ni reviji odraslih pevskih zborov, ki jo vsako leto prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti. ^lani Me{ane pevske skupine dr. France -Breznica na reviji»eno pesem ~ mo zapet 2017«Obmo~na pevska revija»eno pesem ~ mo zapet«je potekala 19. februarja v kulturni dvorani na Slovenskem Javorniku. Ob~instvu se je predstavilo devet odraslih pevskih skupin, ki delujejo na obmo~ju izpostave JSKD Jesenice. Vsaka izmed njih je nastopila s tremi skladbami, s slovensko ljudsko v izvirni obliki ali priredbi, z umetno pesmijo slovenskega avtorja in s skladbo po lastni izbiri. Irena Kosma~, umetni{ka vodja Me{ane pevske skupine dr. France Pre{eren:»To je bil za nas zelo pomemben nastop. Po enoletnem premoru smo v novi zasedbi ponovno zapeli na odru jeseni{ke obmo~ne pevske revije, ki jo je strokovno spremljal Primo` Ker{tanj. Izvedli smo korekten nastop, seveda so {e napake, a smo na dobri poti.«nastopajo~im zborom so bili podeljeni trije kakovostni nivoji obmo~ni, regijski ali pevci so se razveselili regijskega kakovostnega nivoja. ^lani Meps so v pomladnem ~asu tradicionalno nastopili na prvomajskem sre~anju v Zelenici, konec maja pa bodo gostili Me{ani zbor INA iz Zagreba. Pevskim kolegom bodo ob tej prilo`nosti razkazali lepote na{ih krajev, osrednji dogodek gostovanja pa bo skupni koncert obeh skupin v soboto, 27. maja 2017, ob 20. uri v Baro~ni dvorani v Radovljici. Vabljeni! Polona Kus Novi~ke iz knji`nice V Knji`nici Matije smo aprila z obiskom Marije Merljak, `ivilske tehnologinje in avtorice monografije z naslovom Olje za prehrano, zdravje in nego telesa, do jeseni zaklju~ili redna mese~na predavanja. Marija Merljak nam je tekom svojega predavanja poskusila strokovno razjasniti vpra{anja o pomenu ma{~ob v ~lovekovi prehrani ter predstaviti razli~ne na~ine pridobivanja, shranjevanja in uporabe olj. Poleg predstavitve znanih in v na{ih kuhinjah pogostih olj nam je predstavila manj znana in tudi popolnoma neznana olja. Beseda je tekla {e o uporabi nekaterih olj v ljudskem zdravilstvu ter v kozmeti~ni industriji. Aprila smo zaklju~ili tudi bralni projekt Ta veseli knji`ni svet. Bralci, ki ste od 1. oktobra 2016 do 30. aprila 2017 prebrali vsaj 7 knjig s seznama izbranega gradiva, boste maja v prostorih Ob~inske Knji`nice Jesenice, kjer bo potekala zaklju~na prireditev, prejeli priznanje za sodelovanje in knji`no nagrado. Priznanje za sodelovanje pa boste prejeli tudi vsi redni obiskovalci dejavnosti za otroke ter tisti, ki boste zaklju~ili projekt Berem z Brihto. Zaklju~ek otro{kih dejavnosti oziroma Brihtin dan bo v ponedeljek, 5. junija, ob 17. uri v Knji`nici Matije Za na{e pridne mlade obiskovalce pripravljamo predstavo Skoraj najbolj{i cirkus v izvedbi Teatra Cizamo. Program poletnih ustvarjalnih delavnic za otroke bomo objavili v za~etku junija. Lepo vabljeni v knji`nico, na dru`enje ob knjigah! Zala Hrast Bralni namig iz knji`nice Matije ^opa Anne-Dauphine Julliand: Dva koraka po mokri mivki Dru`ina 2012 Anne-Dauphine Julliand je francoska novinarka, mati {tirih otrok. Julliandovi so bili povsem obi~ajna dru`ina, ko je Anne-Dauphine na pla`i opazila, da njena h~erka nekoliko negotovo stopa in nogico obra~a navzven. Po {tevilnih pregledih je podana diagnoza: Thais ima redko genetsko bolezen in pred seboj le {e nekaj mesecev `ivljenja. Skozi zgodbo spremljamo trenutke upanja in trenutke obupa, ki jih do`ivlja dru`ina Julliand v ~asu boja z boleznijo in soo~anja z diagnozo. Avtorica je svoji h~erki ob diagnozi obljubila:»imela bo{ lepo `ivljenje. Ne tak{nega, kot ga imajo druge deklice. Imela bo{ `ivljenje, na katerega bo{ ponosna. In nikoli ne bo{ pogre{ala ljubezni.«knjiga je osebna zgodba, ki pripoveduje o tej obljubi. Ko `ivljenju ne moremo dodati dni, dodajmo `ivljenje dnevom. Anne-Dauphine Julliand je s h~erkino zgodbo ljudem `elela sporo~iti, da kljub preizku{njam, bolezni in smrti lahko praznuje{ in ljubi{ `ivljenje, samo sprejeti ga mora{ takega, kot je. 11

12 Iz preteklosti JAN[EV SPOMENIK NA BREZNICI Jan{ev spomenik na Breznici je bil postavljen leta 1973, v po~astitev 200-letnice Jan{eve smrti. Slovesnosti ob pomembni obletnici so potekale tako na Breznici, v Jan{evem rojstnem kraju, kot v Augartnu na Dunaju, kjer je pre`ivel zadnje obdobje svojega `ivljenja. Ob pripravah na praznovanje se je med slovenskimi in avstrijskimi ~ebelarji vnela razprava, ~igav je Jan{a. V za~etku sedemdesetih let so se v okviru Zveze ~ebelarskih dru{tev za Slovenijo za~ele obse`ne priprave na praznovanje 200-letnice smrti Antona junija 1970 so se v Ljubljani sestali predstavniki avstrijskih in slovenskih ~ebelarskih organizacij, da bi skupaj izdelali delovni program prireditev v letu ^ebelarsko dru`ino Breznica je zastopal Anton [pendov. Na sestanku so med drugim sklenili, da bodo slovesnosti potekale tako na Breznici, v kraju rojstva Antona Jan{e, Vstopnica za prireditev na Breznici 26. avgusta 1973 kakor tudi na Dunaju, kjer je umrl. V obeh krajih bo posajeno spominsko drevo in odkrita spominska plo{~a. Slovenski in avstrijski ~ebelarji bodo podpisali listino o sodelovanju. Leto 1973 bo progla{eno za Jan{evo leto. Jeseni 1972 so se v Gradcu ponovno sestali predstavniki slovenskih in avstrijskih ~ebelarskih organizacij. Glavna tema sre~anja je bilo poreklo Antona Jan{e. Slovensko delegacijo so sestavljali predsednik in tajnik Z^DS Valentin Benedi~i~ in Boris Modrijan ter predsednik ^ebelarske dru`ine Breznica Anton [pendov. Po pripovedovanju Antona [pendova so se pogovori za~eli s trdnim stali{~em vsake od obeh delegacij, da je Jan{a»njihov«, drugi dan pogajanj pa so vendarle sporazumno zaklju~ili, da si slavnega ~ebelarja ne morejo lastiti niti Slovenci niti Avstrijci in tako pripada obema narodoma. kraja nosili brezni{ki ~ebelarji. Odbor za pripravo jubilejnih sve~anosti je vodil predsednik Z^DS Valentin Benedi~i~, vanj pa so bili izvoljeni {e podpredsednik Valentin Razingar, tajnik Anton [pendov, blagajni~arka ~lana Ivan Pohar in Ciril Jalen ter Peter Sitar, ki je bil odgovoren za kulturni program. Alois Tropper, predsednik Avstrijske zveze ~ebelarjev (desno) in Valentin Benedi~i~, predsednik Zveze ~ebelarskih dru{tev Slovenije ob odkritem Jan{evem spomeniku Spominsko obele`je so po sklepu odbora sprva nameravali namestiti pred osnovno {olo v Zabreznici, kasneje pa so se na zvezi odlo~ili, naj bosta lipa in spominska plo{~a na Breznici. V doma~i dru`ini je to izzvalo precej slabe volje. ^ebelarji niso nasprotovali postavitvi spomenika v Jan{evi rojstni vasi, a odlo~itev o spremembi lokacije je izni~ila dotedanje delo odbora, ki je pridobil `e vsa potrebna dovoljenja za lokacijo pred {olo, se dogovoril o podrobnostih s kiparjem Jakom Torkarjem, urbanisti in podobno. Poleg priprav osrednjega praznovanja so imeli brezni{ki ~ebelarji polne roke dela s spremljevalnimi prireditvami, ki so obsegale kulturni program, {portna tekmovanja, dru`abni ve~er, ogled plemenilne postaje v Zelenici in spominskih hi{ na Poti kulturne dedi{~ine. Potrebno je bilo urediti prireditveni prostor in cesto v Zelenico, poskrbeti za ozvo~enje in prevajanje govorov, pripraviti Jan{eve plakete, najti zabavni ansambel, organizirati povorko, pogostitev in preno~i{~a za goste, postaviti mlaje, kresove in drugo. Slavje na Breznici, 26. avgust 1973 Organizator prireditev ob 200-letnici je bila Zveza ~ebelarskih dru{tev za Slovenijo. Dogodek je bil velikega pomena za slovensko ~ebelarstvo, pri~akovati je bilo pisano mednarodno udele`bo in na zvezi so menili,»da mora biti na dostojni vi{ini«. Levji dele` priprav so v sodelovanju z drugimi organizacijami iz doma~ega Naslovnica glasila avstrijskih ~ebelarjev Bienenvater iz junija Na fotografiji s praznovanja 6. maja na Dunaju predsednik slovenskih ~ebelarjev Valentin Benedi~i~ okoli novo zasajene lipe trosi zemljo z Breznice. K sodelovanju pri pripravah in izvedbi vsega na{tetega so ~ebelarji povabili {olo, tabornike, gasilce, TVD Partizan, ve~ kulturnih dru{tev, godbo na pihala iz Gorij, sosednje ~ebelarske dru`ine in {tevilne posameznike. Jaka ^op je poskrbel za spominska darila knjige z umetni{kimi fotografijami in posvetilom ob 200-letnici Jan{eve smrti. Predra~un za praznovanje 12

13 Iz preteklosti je zna{al din. Zbiranje sredstev je potekalo preko Z^DS z nabiralnimi akcijami, prireditvami, prodajanjem oglasnega prostora v jubilejni {tevilki Slovenskega ~ebelarja, posve~enega Antonu Jan{i in s pro{njami naslovljenimi na dru`beno-politi~ne organizacije. je bil prvi dr`avni ~ebelarski u~itelj Anton Jan{a, lahko tudi iz groba poglabljajo sodelovanje ljudi preko dr`avnih meja, da bi se uresni~ili na{i cilji za lep{i, bolj{i in miroljubnej{i svet.«slovesnosti na Dunaju se je udele`ilo okoli 300 ~ebelarjev iz Slovenije. Kompas Jugoslavija je v sodelovanju z Z^DS v ta namen pripravil posebno ve~dnevno ponudbo za potovanje v sosednjo dr`avo. Avstrijski ~ebelarji so z najvi{jim odlikovanjem, z zlato medaljo, odlikovali predsednika zveze Valentina Benedi~i~a in tajnika Borisa Modrijana in s srebrno medaljo vzrejevalca ~ebeljih matic Cirila Jalna in Alojza Bukov{ka. Predstavniki Zveze ~ebelarskih dru{tev za Slovenijo in De`elne zveze za ~ebelarstvo na Dunaju so podpisali Listino o prijateljskem sodelovanju. Sajenje lipe na Breznici Jan{eva spominska plo{~a na Dunaju je bila decembra leta 2015 ponovno obnovljena. Odkritju plo{~e so med drugim prisostvovali minister njegov avstrijski kolega Andrä Rupprechter in predsednik ^ZS Bo{tjan No~. Predstavniki obeh dr`av so se dogovorili, da bodo {e v leto{njem letu poleg plo{~e v nem{kem namestili tudi plo{~o v slovenskem jeziku. Na Dunaju je praznovanje potekalo 5. in 6. maja V Augartnu, kjer je Jan{a ~ebelaril, so odkrili prenovljeno spominsko plo{~o iz leta 1934 in prav tako posadili lipo. Anton [pendov je v spremstvu skupine brezni{kih ~ebelarjev na Dunaj nesel zemljo izpred Jan{eve rojstne hi{e na Breznici, ki jo je predsednik Z^DS Valentin Benedi~i~ potrosil okoli lipe. V glasilu avstrijskih ~ebelarjev Bienenvater je bilo ob tej prilo`nosti zapisano:»simboli~na posaditev narodnega drevesa naj opominja naslednje ~ebelarske rodove, da veliki mo`je, kot Lipa in Jan{evo spominsko obele`je na Breznici Na Breznici je slavje potekalo 25. in 26. avgusta. Drugi dan praznovanja, v nedeljo, je Breznica sprejela domala pet tiso~ gostov iz o`je domovine in drugih republik, iz Avstrije, Nem~ije, Italije in Mad`arske. Tudi v Jan{evem rojstnem kraju je bil odkrit spomenik, podpisana Listina o prijateljskem sodelovanju in posajena lipa, ki so ji avstrijski ~ebelarji pridali zemljo iz Augartna. Predsednik Z^DS Valentin Benedi~i~ je ob novem spomeniku dejal:»slovenski kakor tudi avstrijski ~ebelarji so se potegovali za to, da je A. Jan{a njihov. S tem so oboji dajali Jan{u veliko priznanje, hkrati pa mu zavoljo tega postavljali lo~eno vsak zase spominska obele`ja. / / Osebnost Antona Jan{e pa je nedeljiva, saj je razdajal in zapustil svoje znanje vsem ~ebelarjem, ne glede na narodnost in dr`avljanstvo, kar je sedaj potrjeno s tem, da je na prenovljeni spominski plo{~i, ki je bila odkrita na skupni proslavi v Augartnu 6. maja t. l. vklesano poleg imena Landesverband für Bienenzucht in Wien tudi ime na{e organizacije Zveza ~ebelarskih dru{tev Slovenije. Tudi na spominskem obele`ju, ki ga bomo odkrili danes, boste lahko brali, da ga odkrivata obe organizaciji skupaj. S tem je bil za vedno pokopan spor, komu pripada Jan{a, kakor je `e na Dunaju poudaril predsednik Avstrijske zveze ~ebelarjev. / / V imenu slovenskih ~ebelarjev odkrivam to spominsko obele`je prvemu u~itelju ~ebelarstva Antonu Jan{u, ~ebelarsko dru`ino A. Jan{e na Breznici pa prosim, da vzame to spominsko obele`je v imenu Z^DS v svoje varstvo.«anton [pendov je v imenu ~ebelarske dru`ine obljubil, da bodo skrbeli, da bo lipa zelenela in cvetela v ~ast njihovemu doma~inu. Polona Kus Foto: Arhiv ^D Antona Jan{e 13

14 Izobra`evanje No~ branja na Tudi v leto{njem {olskem letu so u~enci sodelovali pri Fin`garjevi bralni zna~ki, kot neobveznem branju poleg obveznega doma~ega branja. Bralno zna~ko smo zaklju~ili v mesecu aprilu, saj je 2. april mednarodni, 23. april pa svetovni dan knjige. Roza je ob~instvo nasmejal do solz. Pasti novodobnega `ivljenja Se spomnite svoje mladosti? Plezanja po drevesu, gradnje bunkarja v bli`njem gozdi~ku,»gumitvista«,»ravbarjev in `andarjev«, vo`nje s kolesom po zapra{eni makadamski cesti in raziskovanja vseh koti~kov doma~e okolice. Kaj pa prijateljevega padca s kolesom, ko se je spu{~al po sosedovih stopnicah, pa pogleda mame, ko ste se ob mraku domov vrnili premo~eni in umazani? ^e vam je to poznano, se zagotovo z nostalgijo spominjate tistih ~asov. Vendar na{i otroci danes `ivijo druga~no otro{tvo. Marsikaj od zgoraj na{tetega jim je neznano, tuje. Z izrazom digitalni domorodci dandanes poimenujemo otroke, ki so se rodili v obdobju, ko je `ivljenje z raznimi digitalnimi mediji del na{ega v svetu, v katerem si `ivljenja brez spleta in mobilnega telefona ne predstavljamo ve~. Dana{nji otroci kramljajo po Skypu, si preko Snapchata po{iljajo zabavne slike, snemajo in komentirajo objave na YouTubu ter nalagajo selfije na Facebook in Instagram. ^e je za nas dr`alo, da smo imeli otro{tvo na stopnicah, za dana{njo mladino dr`i, da pre`ivlja otro{tvo na internetu. Pa znamo s spletom pravilno rokovati? Smo otroke opremili z napotki, ki bi jim omogo~ili varno `ivljenje v digitalnem svetu? Kar objavimo na spletu, tam za vedno ostane Paziti moramo, kaj objavljamo na spletu in kako gradimo svojo spletno identiteto. Zavedati se moramo, da kar objavimo na spletu, tam za vedno ostane, tudi ~e mi kasneje podatke odstranimo in izbri{emo. Zato si je pametno pred objavo zastaviti vpra{anje: Ali je vsebina primerna za objavo na spletu? Bi si upali to vsebino, natisnjeno na list papirja, pokazati svojim prijateljem, znancem ali so{olcem. ^e si na ta del odgovorimo pritrdilno, potem je vsebina najve~krat primerna za objavo na spletu. Pri objavi slik, video posnetkov svojih prijateljev in znancev moramo biti pozorni na dejstvo, da objava od nas zahteva dovoljenje osebe na sliki. Tudi objava na{ih mlaj{ih otrok, ki se Vse bralce smo ob zaklju~ku bralne zna~ke letos nagradili malo druga~e. V petek, 7. aprila, smo jih povabili na No~ branja. 46 bralcev predmetne stopnje si je najprej ogledalo gledali{ko predstavo Metulj~ki ljubezni v izvedbi u~encev osnovne {ole iz Kranjske Gore. Nato nas je pesnik, igralec Andrej Rozman Roza navdu{il z interpretacijami svojih pesmi. Sledila je okrogla miza, kjer smo vsi prestavili svojo najljub{o knjigo. Vmes smo seveda ve~erjali in se sladkali z dobrotami, ki smo jih sami spekli (ali pa mamice). Ob 22. uri je 20 u~encev od{lo domov, najpogumnej{i pa smo ostali v {oli in se odpravili spat v obe u~ilnici sloven{~ine. Blazine, spalne vre~e, lu~ke in knjige. Brali smo in malo tudi spali. Zjutraj pa telovadba s knjigami, zajtrk in odhod domov. Malce utrujeni, a veseli, da nam je uspelo. Kako je bilo? Jaka R.: Bilo je zelo dobro. Roza mi je bil v{e~. Predlagam, naj bo naslednji~ program do 24. ure. Tja{a J.: Na No~i branja mi je bila zelo v{e~ predstava ter ura z Andrejem Rozmanom Rozo. Nekateri so se zelo potrudili s sladkimi prigrizki. Nisem prespala, a tisti, ki so, so povedali, da je bilo zelo zanimivo, zato bom drugo leto tudi jaz. Izabela L.: Imeli smo se super. Knjige so zagotovo popestrile vsem ve~er in no~, Roza pa je vsakega nasmejal do solz. Filip M.: No~ branja mi je bila res fantasti~na, ~eprav v {oli nisem prespal. Najbolj mi je bilo v{e~ sre~anje z Rozo in predstavitev svojih najljub{ih knjig. Za hrano in pija~o pa je bilo tudi poskrbljeno. Naslednji~ se bom No~i branja spet pridru`il. Nina Z.: Bilo je super. Zelo je bilo zabavno, ko je Andrej Rozman Roza deklamiral svoje pesmi. Ko smo pripovedovali o knjigah, sem dobila ideje za branje. Imeli smo se super, kljub temu, da so bili fantje pono~i malo glasni. na primer navajajo na kahlico, za objavo ni primerna. Na{i otroci bodo slej kot prej zrasli in jim bo zaradi tak{ne objave nerodno. Poskrbimo za zdravje Pri pretirani uporabi spleta je pogosto ogro`eno tudi na{e zdravje, zato je potrebno poskrbeti tudi za za{~ito le-tega. Tu ni mi{ljeno samo to, da poskrbimo za pravo delovno okolje, kot je primerna miza, pravilna vi{ina ekrana in tipkovnice ter pravilna osvetlitev, kar nam je pove~ini {e poznano. V prihodnosti bomo morali biti pozorni predvsem na nasilje, ki se je iz ulice preselilo na splet. Po statistikah je to nasilje bli`je puncam, ki se z SMSi, MMSi, objavo fotografij in video posnetkov ustrahujejo in `alijo med seboj. Na spletu je tak{no nasilje precej bolj prikrito in skrito, zato je tu klju~nega pomena komunikacija. ^e na spletu opazimo nasilje, je treba nanj opozoriti. Tega se moramo zavedati in nau~iti sami ter pou~iti tudi na{e otroke, tako star{i doma kot u~itelji v {oli. Druga stvar, na katero bomo morali biti v prihodnosti zelo pozorni, je odvisnost od dru`benih medijev in pametnih naprav, saj ta mo~no nara{~a. Pozorni moramo biti na znake, ki ka`ejo na prekomerno uporabo naprav. Ti so opazni predvsem kot spremembe vedenja in ~ustvovanja. ^e opazimo kaj nenavadnega, je nujno, da se odrasli, ki delamo z otrokom, med seboj pogovorimo in otroku poi{~emo ustrezno pomo~. Kam po pomo~? 1. SAFE.SI ( to~ka osve{~anja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, star{e in u~itelje 2. SI-CERT ( razre{evanje razli~nih incidentov, tehni~no svetovanje ob vdorih, ra~unalni{kih oku`bah in drugih zlorabah 3. VARNI NA INTERNETU ( 4. LOGOUT ( center pomo~i pri prekomerni rabi interneta 5. SPLETNO OKO ( anonimna prijava nezakonitih spletnih vsebin 14

15 Izobra`evanje Ve~erno branje v razredu in s»~elko«je posebno do`ivetje. Matev` ^op pa je napisal kar pesem: No~ branja mi je bila v{e~, v {oli potrebujemo samo {e pe~. Dobro smo se imeli, ni nam bilo dolg~as in {e Roza nam je kraj{al ~as. Smo jedli, le`ali, se smejali in {e z zobno pasto se mazali. Drugo leto bom vse prebral, pa ~e bo strani kot na travniku trav. Le prej bomo zaspali, prise`em pri moji glavi. Metka El Jalkh Papirna akcija V aprilu je pred potekala papirna akcija. Kljub vremenskim nev{e~nostim je bila zelo uspe{na. Zbrali smo 21,3 tone papirja, za katerega smo v {olski sklad prejeli evrov. Vsem star{em, starim star{em, ob~anom, otrokom, u~iteljem, u~iteljicam in vzgojiteljicam, ki ste kakorkoli pomagali pri zbiranju in tehtanju papirja, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi za strpnost na {olskem parkiri{~u, saj so v {oli so~asno potekale tudi druge dejavnosti. V leto{njem letu bo Upravni odbor {olskega sklada v skladu s pravilnikom sredstva namenil nakupu gugalnice na zelenici pri vrtcu, nakupu pelerin za en vrt~evski oddelek, subvencijam {ol v naravi in ekskurzij, subvencijam nakupa delovnih zvezkov za socialno ogro`ene otroke in drugo. Papirno akcijo bomo ponovno organizirali jeseni, vabljeni! UO {olskega sklada Kljub vsemu pa velja, da internet je koristen in brez njega danes seveda ne moremo ve~, vendar pa se moramo nau~iti kako internet koristiti tako, da ne bomo imeli te`av in ga bomo izrabili v najvi{ji meri. Pomembno je, da se z otroki o spletu pogovarjamo, smo jim za zgled in ga tudi sami uravnote`eno uporabljamo. Ni priporo~ljivo, da otrokom omogo~imo prehiter stik s pametnimi napravami. Ko pa `e, moramo postaviti jasna pravila uporabe naprav in omejiti ~as. Pametne naprave naj bodo privilegij in ne pravica. Nad njimi je dobro imeti nadzor in naj ne slu`ijo samo zabavi, temve~ naj spodbujajo kreativnost. Raziskujmo splet skupaj Pogovora o ra~unalniku in spletu nas ne sme biti strah. Res je, da so digitialni domorodci na spletu hitrej{i in so pogostokrat bolj ve{~i uporabe naprav, vendar nimajo izku{enj. Modrost in izku{nje so domena odraslih in te nam govorijo, da svet ni vedno lep. Le s pogovorom in u~enjem bomo otroka lahko varno spustili prek spletne ceste, saj se bomo skupaj nau~ili, kako se na internetu pogleda levo, desno in {e enkrat levo. Resda otroci bolje od nas poznajo internetni promet, vendar se premalo zavedajo nevarnosti, ki pre`ijo nanje. Tu smo jim s svojimi izku{njami v pomo~ odrasli. Z otroki raziskujmo splet skupaj, naj nas pri tem vodi otrokova radovednosti in na{a modrost. Tako kot so va{i star{i z vami delali loke in pu{~ice, tudi vi z va{im otrokom naredite Facebook profil. [e vedno pa ve~ ~asa namenite gibanju in dru`enju v naravi. S tem boste za svoje in otrokovo zdravje naredili najve~. Mogo~e jim lahko pri~arate ko{~ek va{ega nostalgi~nega otro{tva na stopni{~u. Prepri~ana sem, da bo tudi najbolj zagret uporabnik spleta takrat pozabil na svojo pametno napravo in se prepustil ~arom narave. 10 nasvetov za star{e 1. Za{~itite svoj ra~unalnik in mobilno napravo s po`arnim zidom in protivirusnim programom, ki ga redno posodabljajte. ^e tega ne zmorete sami, poi{~ite pomo~. 2. Ra~unalnik postavite v dnevni prostor ter skupaj s svojimi otroki raziskujte internet. Pustite jim, da vas tudi oni nau~ijo ~esa o novih tehnologijah. 3. Dolo~ite dru`inska pravila, koliko prostega ~asa na dan ali na teden lahko otroci pre`ivijo na internetu oz. z mobilno napravo. 4. Naj prepoved interneta ne bo na~in re{evanja morebitnih te`av. Z otroki vzpostavite dialog o tem, kaj po~nejo na spletu. Otroci naj zaupajo svojim ob~utkom ~e jim je zaradi ~esar koli na internetu neprijetno, naj vam o tem povedo. 5. Otroci naj na internetu ne objavljajo svojega naslova, telefonske {tevilke, naslova elektronske po{te, {ole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij. Kjer se da, naj uporabljajo vzdevek, ki ne razkriva njihove identitete. 6. Nadlegovanje, trpin~enje preko spleta in drugih tehnologij je nedopustno. Nau~ite svoje otroke, da pravila lepega obna{anja veljajo tudi na spletu. U~ite jih, da je razlika med tem, kaj je prav in kaj ne, na internetu enaka kot v resni~nem `ivljenju. 7. Otroke pou~ite, da sta posedovanje in uporaba piratskih kopij ra~unalni{kih programov, filmov in glasbe nezakonita. Pojasnite jim, da je nezakonito presnemavanje rezultatov dela drugih ljudi povsem enako, kot ~e bi to ukradli v trgovini. 8. Otroke u~ite, da ni nujno, da vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, tudi dr`i. Spodbujajte jih, naj vas, ~e niso prepri~ani, vpra{ajo in preverijo {e druge vire. 9. Otrokom prepovejte, da bi se brez va{e vednosti sestajali s»prijatelji«z interneta. Pojasnite jim, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo. 10. Zavedajte se, da noben filter za neprimerno vsebino ni 100-odstoten. Filtri so morda primerna re{itev za mlaj{e otroke, pri ve~jih pa se ni priporo~ljivo zana{ati nanje. Otrok bo slej ko prej naletel na dolo~ene vsebine (pri prijatelju, v knji`nici) morda je bolje, da ste takrat poleg. VIR: Andrejka Kramar 15

16 Izobra`evanje Na {olskem vrtu posadili lipi Na {olskem vrtu so otroci iz vrtca skupaj z `upanom, predstavniki ^ebelarskega dru{tva Antona Jan{e in ravnateljico posadili lipi. Lipi sta darilo Zavoda za gozdove Slovenija, ki se je skupaj s Semenarno Ljubljana pridru`il ^ebelarski zvezi Slovenija v prizadevanjih za saditev medovitih rastlin. Slovenskim {olam in vrtcem so spomladi razdelili 1200 sadik lip in vre~ke s semeni son~nic, ki so jih v {ole in vrtce dostavila ~ebelarska dru{tva skupaj z izobra`evalnim gradivom o pomenu medovitih rastlin. ^ZS s podobnimi akcijami `eli dvigniti zavest o pomenu sajenja medovitih rastlin, ki dajejo pa{o tako ~ebelam kakor tudi ostalim opra{evalcem. Na vrtu Osnovne so pri sajenju lip 13. aprila zdru`ili mo~i otroci iz skupine Pikapolonice, predsednik ^D Antona Jan{e Matja` Poga~nik in ~lani dru{tva, `upan Leopold Poga~ar, ravnateljica Ana Klemenc in hi{nik Janez. Za semena son~nic so mesto na {olskem vrtu poiskali ~lani ~ebelarskega kro`ka v okolici ~ebelnjaka. Polna Kus U~enke 4. in 5. razreda (Klara Selan Papler, Klara Dolar, Tina Kun~i~, Jerneja Tav~ar, Meta Mekina in Lara Re{) so odigrale gledali{ko igrico Roka Vil~nika Babica Marmelada. Starej{i gledali{ki skupini sta odigrali dve igri. U~enci 6. in 7. razredov (Liza Zalokar, Klara Arn{ek, Ema Babi~, Ana Vajs, Ne`a Jan, Katja ^ater Oblak, Iris Sedminek, Ema Hribernik, Ana [ebat, Ma{a Mahkovec, Ajda Rekar in Matev` ^op) so zaigrali v Petana Pet Pepelk. U~enci 8. in 9. razredov (Tilen Toma`i~, Lara Mrak, Ne`a No~, Nina Rozman, Nika Valentar, Tja{a Dolar, Julija Bergelj, Helena Tolar, Klemen Liam Jelov~an, Marcel Rep in Ian Lokov{ek) pa so zaigrali v igri Vike Grobov{ek No~, ko je posijalo sonce. Vse skupine so na tem sre~anju sodelovale prvi~, starej{i dve sta predstavi na Jesenicah zaigrali celo premierno. Igralci so se odli~no odrezali, si pridobili nove izku{nje in prvi~ nastopili na pravem odru, nobena od skupin pa se `al ni uvrstila na regijsko tekmovanje. Mlaj{a gledali{ka skupina se je z Babico Marmelado v aprilu predstavila tudi u~encem O[ Antona Jan{e v Radovljici in starej{i dve skupini star{em na prireditvi U~enci za star{e, ki je bila v petek, 24. marca 2017, v dvorani na Breznici. Po uspe{nih nastopih pred doma~im ob~instvom je sledil {e zadnji nastop v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer je od 27. marca do 9. aprila potekal 15. otro{ki festival gledali{kih sanj. Na festivalu je Ana Vajs prejela nagrado za obetavno mlado igralko, za kar ji iskreno ~estitamo. Prav tako smo navdu{ene nad odli~nimi uprizoritvami vseh nastopajo~ih. Katja Lah, Mojca Velepec in Lidija Skoporec Knafelj Spodbujajmo prijateljstvo V petek, 14. aprila 2017, je v SiTi Teatru v Ljubljani potekal zaklju~ni dogodek projekta Spodbujajmo prijateljstvo za osrednjeslovensko, gorenjsko, primorsko in zasavsko regijo. V projektu so zelo uspe{no sodelovali u~enci Osnovne ^ufarjev maraton~ek in 15. otro{ki festival gledali{kih sanj V Gledali{~u Toneta ^ufarja na Jesenicah je od 17. do 19. marca potekalo obmo~no sre~anje otro{kih in mladinskih gledali{kih skupin ^ufarjev maraton~ek. U~enke in u~enci so se na sre~anju predstavili kar s tremi gledali{kimi predstavami. Klara Arn{ek, Liza Zalokar in Ana Vajs Temo prijateljstva, medsebojnih odnosov, medsebojnega spo{tovanja, strpnosti, sprejemanja druga~nih ter strpne komunikacije je raziskovalo in ustvarjalo otrok iz 172 slovenski vrtcev in osnovnih {ol. V projektu so sodelovali tudi u~enci prvega, ~etrtega in osmega razreda Osnovne Na zaklju~ni prireditvi so si u~enci ogledali razstavljena dela in zabavni program ter z nestrpnostjo pri~akovali podelitev priznanj. Rezultatov so se nadvse razveselili u~enci 4. a in 4. b razreda, saj so osvojili 1. mesto med vsemi udele`enci od 4. do 9. razreda. Prejeli so priznanje in prakti~ne nagrade. V dveh mesecih projektnega dela z mentoricama Petro Sedminek Malnar in Nejko Dolar so v dveh pesni{kih zbirkah zbrali svoje pesmi o prijateljstvu, izdelali plakat z mislimi o prijateljstvu, knji`ico o prijateljstvu, kot ga razume knji`ni junak psi~ek Pafi in likovne predstavitve prijateljstva. Polona Kus 16

17 Izobra`evanje Z Mojco v Planico V ~etrtek, 9. marca, je na Rogli potekalo dr`avno prvenstvo v smu~arskih skokih z alpskimi smu~mi za osnovne {ole. U~enka Mojca Mo`ina je osvojila 1. mesto med tretje{olkami in svojemu razredu prislu`ila izlet v Planico. Za naslove dr`avnih prvakov se je pomerilo 120 de~kov in 60 deklic, u~encev od 1. do 4. razreda. V konkurenci deklic iz 3. razreda je Mojca Mo`ina osvojila 1. mesto in s tem svojemu razredu omogo~ila ogled tekmovanja za svetovni pokal v Planici. Prvenstva na Rogli so se udele`ili {e prvo{olec Timotej Mo`ina, ki je osvojil 5. mesto, in tretje{olca Lina Jarkovi~ in Jaka Krivic, ki sta se uvrstila na 5. oz. 10 mesto. O izletu v Planico poro~a Moj~in so{olec An`e Golub:»Po zaslugi Mojce smo se v ~etrtek, 23. marca, odpeljali v Planico. Na avtobusu smo bili veselo razpolo`eni in komaj smo ~akali, da vidimo skakalce. Poleg skakalcev smo videli glasbenika Zlatka, predsednika dr`ave Boruta Pahorja in {e nekaj slavnih oseb iz Slovenije. Vreme je bilo bolj slabo, a mi smo vseeno u`ivali v poletih. Za spomin na Planico smo dobili Mannerjeve kape, rute in tatuje. Upam, da si bomo {e kdaj ogledali polete v Planici. P. K. Uspe{ne mlade raziskovalke [tiri deveto{olke so se v torek, 4. aprila, udele`ile regijskega sre~anja mladih raziskovalcev Gorenjske. Pod mentorstvom Andrejke Kramar in Barbare Cankar so pripravile dve raziskovalni nalogi. Raziskovalna naloga Julije Ferjan z naslovom Kdo se lep{e obna{a na spletu? je zasedla drugo mesto, Julija Bergelj, Ne`a No~ in Helena Tolar pa so s svojo raziskovalno nalogo Prazni~ni depresember osvojile prvo mesto. Obe nalogi sta se uvrstili na dr`avno tekmovanje. U~enke so za nagrado prejele celodnevni izlet v Vipavo, ki vklju~uje tudi ogled podjetja Pipistrel. Naj izobra`evalni video posnetek o odbojki U~enci Julija Ferjan, Julija Bergelj, Ne`a No~, Helena Tolar, Ian Lokov{ek in Bla` Grabnar so s pomo~jo mentorice Andrejke Kramar posneli video posnetek z naslovom Odbojka. Izobra`evalni video posnetek prikazuje nekatere osnovne elemente odbojkarske igre zgornji in spodnji odboj, sprejem in servis. U~enci so z video posnetkom sodelovali na tekmovanju ACM iz ra~unalni{tva in informatike. V kategoriji izobra`evalni video posnetki so osvojili prvo mesto ter zlato priznanje. Andrejka Kramar Ugoden najem udobnih avtodomov KAMPER RIKI Lazar Rikanović s.p., Breg 168, Žirovnica 041/ Cena: že od 69 eur/dan 17

18 Izobra`evanje Odli~ni uspehi glasbenikov V ~asu od 6. do 20. marca je na Gorenjskem potekalo 46. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. U~enci Glasbene {ole Jesenice so na tekmovanju dosegli odli~ne rezultate. Otroci spu{~ali gregor~ke V Dru{tvu prijateljev so dan pred gregorjevim otroke povabili na ustvarjalne delavnice in spu{~anje lu~k po Zavr{nici. Dominik ^epi~, Sara Sedov{ek in Lara Re{ Tolkalec Dominik ^epi~ je v 1.a kategoriji osvojil zlato plaketo. Njegov mentor je Bo{tjan Gradi{ek, pri klavirju ga je spremljala Sa{a Golob. Dominik se je v mesecu aprilu udele`il tudi mednarodnega tekmovanja SVIREL in dosegel zlato priznanje. Flavtistki Lara Re{ in Sara Sedov{ek sta se udele`ili mednarodnega tekmovanja pihalcev v Vara`dinu in obe osvojili 1. nagrado. Njuna mentorica je Barbara Vol~i~, pri klavirju ju je spremljala Irena Urbanc. Iz Glasbene {ole Jesenice je na dr`avnem tekmovanju nastopilo skupaj sedem solistov in dve komorni skupini. Stene {ole krasi dodatnih {est zlatih plaket, od tega ena 1. in ena 3. nagrada, dve srebrni plaketi in bronasta plaketa. Martina Valant Bar Zavrh je bil v soboto, 11. marca, premajhen za vse nadebudne`e, ki so `eleli izdelati svojo hi{ico. Pri barvanju sten in streh so uporabili vso svojo domi{ljijo, lesene hi{ice pritrdili na stiropor in vanje polo`ili sve~ke. Ob mraku so hi{ke s pri`ganimi lu~kami spustili po Zavr{nici in z bregov opazovali, kako s tokom plovejo proti jezeru. Tam so jih prestregli, pobrali iz potoka in odnesli otroci so tako po zgledu starih {eg na predve~er gregorjevega `e tretji~»vrgli lu~ v vodo«. P.K. Vabljeni na Otro~arije GLASBENA [OLA JESENICE vabi k vpisu novih u~encev za {olsko leto 2017/18 INDIVIDUALNI POUK otroci od 7 let naprej: klavir, orgle, harmonika, violina, violon~elo, kontrabas, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot, kitara, harfa, citre, tolkala, trobenta, pozavna, rog, tuba, petje. SKUPINSKI POUK Pred{olska glasbena vzgoja otroci stari 5 let Glasbena pripravnica otroci stari 6 let Plesna pripravnica otroci stari 6 8 let Balet otroci stari 9 11 let Zbiranje prijav za vpis bo potekalo v torek, 16. maja 2017, od do v prostorih Glasbene {ole Jesenice na Cesti Franceta Pre{erna 48. V nedeljo, 28. maja, ob ~lani vabimo otroke in z njimi star{e, dedke in babice, da se z nami pozabavate na otro{kem igri{~u na Breznici. Igrali se bomo razli~ne igre kot so zemljo krast, {tafete in podobne otro~arije. Na koncu bomo vsakega otroka razveselili {e s presene~enjem. Nik Hlade Letovanje v Pinei 2017 Vodi~i iz se `e vneto pripravljamo na letovanje v letovi{~u Pinea v Novigradu, ki bo to leto potekalo od 15. do 25. julija. Z nami otroci lahko pre`ivijo deset dni fizi~no aktivnih po~itnic v dru`bi vrstnikov, brez star{ev, in tako postanejo samostojnej{i. Prijavo za letovanje lahko uredite v {olski knji`nici. Nik Hlade 18

19 Upokojenci 1000 gibov za dobro jutro Jutranja telovadba nam po`ene»kri po `ilah«, nas napolni z energijo in izostri na{e mentalne sposobnosti. Dru{tvo [ola za zdravje k jutranji telovadbi vabi skupine {irom Slovenije, odzvali so se tudi `irovni{ki upokojenci. minutah razgibamo vse sklepe in mi{i~ne skupine ter tako aktiviramo celotno telo. Za~nemo pri dlaneh in kon~amo pri podplatih. Zaporedje vaj je skrbno izbrano po pravilu postopnosti z bolj ali manj znanimi vajami, od la`je do te`je vaje, od slab{e do bolj{e izvedbe. S ponovitvijo vaj naredimo ve~ kot 1000 gibov. Raztezne vaje vsak izvaja glede na svoje sposobnosti; sami si narekujemo tempo, ne hitimo, izogibamo se sunkovitih gibov, pomagamo si s pravilnim dihanjem. Jutranja telovadba na Osvaldovem dvori{~u {teje 31 ~lanic. [ola zdravja v Sloveniji deluje deset let, od leta 2011 kot dru{tvo s sede`em v Dom`alah. Osnovna dejavnost dru{tva je izvajanje jutranje telovadbe na prostem, na zelenicah, v parkih ali drugod v naravi v vseh letnih ~asih. Vadba se pri~ne ob 7.30 vsak dan razen ob nedeljah in praznikih pod vodstvom usposobljenih prostovoljcev. V dru{tvu si prizadevajo jutranjo telovadbo pripeljati v vsak slovenski kraj, saj udele`enci z vsakodnevnimi razteznimi vajami ohranjajo funkcionalne sposobnosti, izbolj{ujejo gibljivost telesa, okretnost in ravnovesje. Gibanje v naravi in medsebojno dru`enje imata pozitiven vpliv na psihi~no stanje posameznika in zmanj{ujeta ob~utek osamljenosti. Trenutno pod okriljem [ole zdravje deluje okoli 120 skupin z ve~ kot 2900 ~lani, med katerimi je najve~ upokojencev. Jutranjih telovadcev se je prijelo tudi ime oran`evci, saj je oran`na za{~itna barva dru{tva in njihovih majic. Jutranja telovadba poteka vodeno, po metodi 1000 gibov. Sestavljena je iz 51 vaj, ki jih izvajamo stoje. V 30 Jutranji telovadbi v [oli zdravja se je 1. marca pridru`ila tudi skupina `irovni{kih upokojenk. Pobuda je pri{la iz [ole zdravja Lesce. Tatjana Vidic, ~lanica skupina trenutno {teje 31 ~lanic. Prostovoljke iz Lesc so nam predstavile delovanje dru{tva in nas seznanile z vajami, za kar se jim najlep{e zahvaljujemo. telovadimo vsak dan, od ponedeljka do petka, od 7.30 do 8. ure na dvori{~u Gosti{~a Osvald na Selu. Na vreme se ne oziramo. Na{a jutranja vadba je primerna za vsakogar, vsak telovadi po svojih zmogljivostih, sposobnostih in trenutnem po~utju. Dru`enje ob gibanju nas povezuje in utrjuje.«^lani vabijo ob~ane, da se jim pridru`ijo pri jutranjem razgibavanju, saj nikoli ni prepozno, da ~lovek naredi nekaj zase. Za ve~ informacij oz. prijavo pokli~ite Ljudmilo Ferjan ( ) ali Tatjano Vidic ( ). Polona Kus Gostili smo Slavka Avsenika ml. Glasba je svet tonov, ki vpliva na na{a ~ustva in vedenje. Spremlja nas skozi vse `ivljenje, od poslu{anja uspavank po rojstvu do zapetih `alostink na pogrebnih slovesnostih. Je {irok pojem, ki mu lahko pridamo razli~ne pridevnike. Lahko je klasi~na, ljudska, cerkvena, narodnozabavna, pop, otro{ka in {e in {e bi lahko na{tevali. Glasbo lahko poslu{amo, nekateri pa jo tudi ustvarjajo ali izvajajo. Mednje spada tudi Slavko Avsenik ml., ki se je prijazno odzval na povabilo kulturno-izobra`evalne sekcije na{ega dru{tva. Z nami je delil spomine na obdobja svojega glasbenega ustvarjanja, ki so najbolj zaznamovala njegovo poklicno pot. Rodil se je v dru`ini, v kateri glasba zaradi legendarnih bratov Avsenik ni nikoli utihnila. Svet tonov ga je spremljal `e od zgodnjega otro{tva, v doma~i hi{i, kjer je imela pomembno vlogo tudi njegova mama, ga. Brigita Avsenik. Bil je prvorojeni sin velikana slovenske narodnozabavne glasbe in po o~etu Slavku dobil tudi ime. Kljub pri~akovanju vseh pa se je na svoji poklicni poti odlo~il za glasbeno pot, ki je bila druga~na od o~etove. Leta 1981 je zaklju~il {tudij jazza in klavirja v Gradcu, ~ez {tiri leta pa {e {tudij filmske glasbe. Zaposlen je bil kot skladatelj in izvajalec, kot producent in aran`er ter glasbeni urednik. Kot avtor in producent je ustvarjal na razli~nih podro~jih glasbe, od glasbe za film, televizijo, gledali{~e in 19

20 Upokojenci reklame. Rad dela tudi za otroke. Je avtor {tevilnih otro{kih pesmi in uspavank. Podpisal se je tudi pod zabavno in narodnozabavno glasbo. V pogovoru nam je razlo`il, kako se ustvarja filmska glasba, ki mu je od vseh zvrsti najljub{a. Slavko Avsenik ml. danes ustvarja v okviru podjetja Avsenik Avdiodesigen v Zbiljah pri Medvodah. Glasbi v svojem `ivljenju pripisuje zelo veliko vlogo. Je njegov poklic in isto~asno tudi hobi. Slovenske gore in planinsko cvetje V ponedeljek, 27. marca, smo se v dvorani pri Osvaldu zbrali ~lani ljubitelji slovenskih gora in planinskega cvetja. Po prisr~nem glasbenem uvodu, v katerem sta nam v duetu zaigrali na kitaro in flavto sestrici Sara in Bla`ka, je besedo prevzel g. Jo`e Miheli~, ki zahaja v gore odkar pomni. Ob prikazu fotografij posameznih vr{acev Julijskih Alp je delil z nami spomine na svoje mladostne plezalne vzpone in prvenstvene smeri. V gorah je veliko ~asa pre`ivel tudi s {tudenti Fakultete za {port, ki jih je dolga leta vodil na zimske ture, ko so gore polne svetlobe in ponujajo u`itek turnega smu~anja. Spregovoril je o Triglavskem narodnem parku in Belarjevih dnevih, imenovanih po idejnem o~etu narodnega parka, namenjenih u~encem petih razredov 14-tih osnovnih {ol. Ob prikazu fotografij izredno lepih primerkov gorskega cvetja se je predavatelj spomnil tr`a{kega trgovca, ustanovitelja rajsko lepega Alpskega botani~nega vrta Julijana, za katerega skrbijo To`barji iz Trente. Po mnenju Juliusa Kugya bi se moral vsak planinec seznaniti z gorskim cvetjem, `ivalmi in krajino, da bi naravo lahko do`ivel ponotranjeno. To pa je bila tudi `elja francoskega naravoslovca Balthasarja Hucqueta, ki je dejal:»o, kolikokrat sem si `elel, da bi Jo`e Miheli~ leto dni pre`ivel kot ov~ar, da bi lahko prehodil vso to krajino, prekrito s cvetkami.«prav dolgoletna alpinisti~na pot je g. Miheli~u ponudila prilo`nost, da je spoznal tudi barviti del na{ih gora cvetje, ki ga {e danes vedno i{~e na svojih poteh. V imenu se Sari In Bla`ki Sedov{ek zahvaljujemo za njun glasbeni uvod in g. Jo`etu Miheli~u za spomine in fotografije, ki jih je delil z nami. Jana Zupan Slavko Avsenik in Matej Zupan~i~ Med pogovorom nam je s predvajanjem posameznih posnetkov spregovorila tudi njegova glasba. Za pravlji~ni zaklju~ek na{ega dru`enja pa smo si ogledali {e posnetek Gorenjske pravljice v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije. V imenu kulturno-izobra`evalne sekcije se g. Slavku Avseniku ml. zahvaljujem, da je na tako prijeten in spro{~ujo~ na~in z nami podelil spomine na svoje dolgoletno glasbeno ustvarjanje. Zahvaljujem se tudi Tini Bu~ar, Lei Lu`nik in Mateju Zupan~i~u, ki so s svojim glasbenim uvodom po`eli velik aplavz, Matej pa {e posebno pohvalo ob izvedbi avtorskega dela»moje poti v glasbeno {olo«na{ega gosta, g. Slavka Avsenika ml. Jana Zupan Vo{~ili smo V Zabreznici je 12. marca dopolnil 94 let gospod Jo`ef Lu`nik. Z zaupnico Ivanko Sodja naju je sprejel v dru`bi sinov, ki skrbijo zanj. Obiska je bil vesel. Vedno je dobrovoljen, povedal je marsikaj zanimivega, {e posebej o svojih bogatih radioamaterskih izku{njah. V Mostah je 30. marca dopolnila 92 let gospa Marija Begu{. Obiskali sva jo z zaupnico Olgo Verbi~, ji vo{~ili za rojstni dan in izro~ili skromen dar. V na{em klepetu smo se dotaknile razli~nih tem, od gospodinjstva do dogajanja v svetu in na{ih te`av. Na Selu je 92 let dopolnila gospa Angela Holic - je bila prav za svoj rojstni dan v bolni{nici. Z zaupnico Zinko Be{ter sva darilo izro~ili njeni h~erki, Vlasto pa sva obiskali, ko se je njeno po~utje izbolj{alo in je bila zopet doma. Na Rodinah je 24. aprila dopolnila 90 let Jožefa Jalen. Za njen osebni praznik smo ji v imenu poslali vo{~ilo. V Mostah je 28. aprila dopolnila 93 let gospa Marija Sitar. Z zaupnico Olgo Verbi~ naju je sprejela v dru`bi sina in snahe. Obiska je bila zelo vesela. Gospa Marija je nadvse zgovorna. Z `arom pripoveduje o dogodkih iz preteklosti in sledi tudi dogajanju v svetu. V Zabreznici je 30. aprila 90 let dopolnila gospa Stanislava Brejc. Njena `ivljenjska pot je prepredena z dogodki v dobrem in slabem, o ~emer rada pripoveduje. Z zaupnico Ivanko Sodja sva ji z veseljem prisluhnili, pridru`ila se nam je tudi h~erka Mira. Kolikor livad je v cvetju in zelenju, toliko sre~e `elimo v nadaljnjem `ivljenju. Vsem doma~im hvala za prijazen sprejem predstavnikov Dru{tva Jerca Ti~ar 20

21 Upokojenci Na Valvasor po nagelj O dnevu `ena, 8. marcu, je bilo v preteklosti `e veliko povedanega, dobrega, v~asih pa tudi rahel prizvok ironije ni manjkal. Upokojenci pohodniki itak praznujemo vse in o pomenu praznika niti ne razmi{ljamo. Ideja, da gremo po nagelj na Valvasor, je `e stara. Letos so nam bili zgoraj naklonjeni. Prelepo jutro nas je pozdravilo, ko smo se zbirali na parkiri{~u v Zavr{nici. In smo {li, nekateri naokoli po cesti, nekateri po Rudni poti. Po {tevilu je skupina prekora~ila petdesetico. Na Valvasorju je bilo veselo. Zdravko in Boris sta svoje poslanstvo vzela zares, prav dobro sta se ujela pri razdeljevanju nageljnov. Skratka, ~estitke so se vrstile. Tudi bli`ajo~i dan mu~enikov ni bil prezrt. Z Jelko sva pripravili drobno, a simboli~no pozornost za mo{ke predstavnike na{e dru{~ine. Podprli smo se s toplo malico, dobro kapljico in prijaznim klepetom. Kaj bi si lahko {e `eleli? Po dolgem ~asu se nam je spet pridru`ila pohodnica Mica, ki je `e pred nekaj ~asa na pohodu nesre~no padla. Po`rtvovalni pohodniki so jo takrat nesli v dolino, da ni na nogi naredila {e ve~je {kode. Oddol`ila se jim je z lepim darilom, vsak je dobil knjigo s posvetilom. Oba praznika `enskega in mo{kega smo primerno»obele`ili«. Bravo za `enske pohodnice in mo{ke»mu~enike«! Helena Madon NOV DELOVNI ČAS ponedeljek: zaprto torek - petek: 8h - 20h sobota: 8h - 13h Pomagajmo {iriti znanje o spominu Spomin je v na{i dru`bi vse aktualnej{a tema, saj se s podalj{evanjem `ivljenjske dobe prebivalstvo postopoma stara. Predavanji z naslovom Pomagajmo {iriti znanje o spominu, ki ju je na pobudo in v izvedbi Jane Zupan marca in aprila v svojih prostorih pripravila sta naleteli na dober sprejem tudi med va{~ani Breznice in Zabreznice. Po statisti~nih podatkih je bilo leta 2015 v kar 20 % prebivalcev starej{ih od 65 let, indeks staranja v ob~ini pa je bil ve~ji od slovenskega povpre~ja. Predavateljica Jana Zupan, upokojena vi{ja medicinska sestra, spec. psih. zdr. nege, univ. dipl.org.:»udele`encem predavanj sem `elela na podlagi strokovne literature in dolgoletnih delovnih izku{enj, na enostaven in razumljiv na~in predstaviti delovanje spomina kot normalno funkcijo na{ega telesa, spominske te`ave, ki se pri~nejo pojavljati zaradi normalnih starostnih sprememb v mo`ganih in demenco, ki jo povzro~ajo bolezenske spremembe v mo`ganih. Ozave{~anje ljudi s {irjenjem znanja o spominu je sicer tudi cilj nevladne organizacije Spomin~ica, ki svojo mre`o dejavnosti {iri z ustanavljanjem podru`nic v ob~inah po vsej Sloveniji in pomaga organizirati sre~anja, imenovana Alzheimer cafe. Le ta po priporo~ilih potekajo na javnih mestih, kot so kavarne, knji`nice in podobno. Predavanju na sre~anju sledi spro{~en pogovor, izmenjava izku{enj in pridobivanje potrebnih informacij. Tako se je porodila ideja, da bi tak{no predavanje za va{~ane posameznih va{kih skupnosti, kot neko predhodnico Alzheimer cafeja, organizirali tudi v na{i in predsednika va{kih odborov so sprejeli moj predlog in va{~ani prvih dveh vasi so prejeli vabila za predavanje v svojih po{tnih nabiralnikih. Udele`ba na obeh predavanjih je bila dobra, va{~ani so bili zadovoljni tudi zato, ker sta potekali v sejni sobi ob~ine.«spomladanski izvedbi predavanja sta bili namenjeni va{~anom Breznice in Zabreznice, drugi sklop, namenjen va{~anom preostalih vasi v ob~ini, pa se bo pri~el v za~etku meseca oktobra. Izvedeni predavanji so udele`enci ocenili takole: Pavel Burja:»Predavanje je bilo zelo strokovno in koristno, priporo~am ga vsem mlaj{im in starej{im Podobna strokovna predavanja bi bilo priporo~ljivo raz{iriti {e na druga strokovna podro~ja.«jana Poga~ar:»Vesela sem, da sem se udele`ila predavanja, na katerem sem dobila nov pogled na spomin in spominske te`ave, ki lahko doletijo vsakega izmed nas. O tem ne razmi{ljamo kaj dosti, dokler se s te`avami ne sre~amo v svoji dru`ini. Takrat pa je `e marsikdaj prepozno, da ~lovek dobi pomo~, ~e jo potrebuje.«sonja Gjerke{:»Vsebina predavanja je bila za lai~no publiko zanimiva in razumljiva. To bi morali sli{ati tudi mlaj{i, da bi pravo~asno lahko prepoznali bolezenske spremembe pri starej{ih.«franc Legat:»V dobri uri smo sli{ali kar nekaj koristnih informacij ter razlago v normalni pogovorni obliki. Ta»nova«bolezen zahteva dodatna znanja, nasvete in mo`ne re{itve tudi za tiste, ki nimajo profesionalnega medicinskega znanja. ^e beremo literaturo in razne prispevke, ugotovimo, da je vsebina za na{»vsakdan«kar prezahtevna in je treba vsebine `e razumeti. Moja ugotovitev je, da je tak{na oblika izobra`evanja najbolj dostopna, zato vam jo priporo~am.«jana Zupan se zahvaljujem vsem prisotnim na dosedanjih predavanjih za udele`bo in pomo~ pri {irjenju znanja o spominu in obenem vabi va{~ane ostalih vasi, da se ji pridru`ijo na predavanjih, ki se bodo pri~ela v mesecu oktobru. Polona Kus 21

22 ^ebelarji Novo vodstvo ^ebelarskega dru{tva Antona Jan{e ^lani ~ebelarskega dru{tva Antona Jan{e so na leto{njem ob~nem zboru izvolili novega predsednika. Franca Pfajfarja je na ~elu dru{tva zamenjal Matja` Poga~nik. Va{ega imena doslej nismo sre~evali v»~ebelarskih vodah«. Kaj vas je pripeljalo med ~ebelarje? S ~ebelarji sem se najprej sre~eval poslovno, na podro~ju apiterapije. Kasneje sem se na tem podro~ju tudi sam za~el izobra`evati in naredil apiterapevtski te~aj. Za~el sem tudi ~ebelariti in po znanje od{el v ~ebelarsko dru{tvo. Moja ambicija ni postati velik ~ebelar, vidim pa mo`nost razvoja na tem podro~ju. O ~ebelarstvu se vedno ve~ govori, tudi Kak{ni so va{i na~rti v vlogi predsednika? Trudili se bomo ustvariti okvir za dobro delovanje dru{tva, ki bo prijazno ~ebelarjem, in pogoje za tr`enje izdelkov. Mnogi v zvezi s ~ebelami vidijo le med, ki ga pri nas ~ebelarji sicer zlahka prodajo, a tu je {e mnogo drugih izdelkov, kot so propolis, mati~ni mle~ek, cvetni prah. V dru{tvu se `e pogovarjamo o oblikovanju posebne ponudbe, ki bi izvirala iz na{ega lokalnega okolja, z njo pa bi se lahko predstavili na trgu. Mislim, da se tudi iz majhnega da narediti veliko. Trenutno je `e v izdelavi spletna stran dru{tva, na kateri se bodo na{i ~lani lahko predstavili. Sedaj nas je okoli 40, z na{o dejavnostjo bomo posku{ali pridobiti {e kak{nega si nadaljnega uspe{nega sodelovanja z ob~ino, drugimi dru{tvi in ^ebelarsko zvezo Slovenije, saj imamo v svojih vrstah celo njenega predsednika. Seveda se na{e dru{tvo vklju~uje tudi v priprave na razglasitev in praznovanje svetovnega dneva ~ebel, pri ~emer sodelujemo po svojih mo~eh. Sicer pa si bomo ~ebelarji prizadevali predvsem za vzrejo mo~nih dru`in, saj so mnogi zaskrbljeni zaradi prevelikega {tevila pomorov. Polona Kus Najvi{je priznanje Janezu Ti~arju ^ebelar Janez Ti~ar z Brega, ~lan ^ebelarskega dru{tva Antona Jan{e, je prejel najpresti`nej{e priznanje na podro~ju ~ebelarstva v Sloveniji. Odlikovanje Antona Jan{e I. stopnje podeli Upravni odbor ^ebelarske zveze Slovenije zaslu`nemu ~ebelarju za najmanj 25 let uspe{nega dela v prid ~ebelarstva. Prejme ga lahko le prejemnik, ki je `e odlikovan z odlikovanji III. in II. stopnje. Janez Ti~ar je priznanje prejel za 40-letno vestno opravljanje dela blagajnika v ^ebelarskem dru{tvu Antona Jan{e. Med ~lani dru{tva so bili z odlikovanjem Antona Jan{e I. stopnje doslej odlikovani Valentin Razingar, Anton [pendov, Stanko No~ in Bo{tjan No~. Janez Ti~ar:»Po~a{~en sem in hvale`en, da so me v dru{tvu predlagali za priznanje. Svoje delo bi z veseljem opravljal {e naprej, a mi bolezen tega ne dovoljuje. Ob tej prilo`nosti pa se `elim zahvaliti tudi moji sodelavki, Mariji Nov{ak iz Zabreznice, ki mi je bila pri blagajni{tvu vsa leta v veliko pomo~.«^zs je na leto{njem rednem ob~nem zboru 8. aprila za leto 2016 podelila pet odlikovanj Antona Jan{e I. stopnje. Polona Kus ^ebelarsko dru{tvo Antona Jan{e vabi na slovesnost ob obletnici rojstva Antona Jan{e Spomin na velikega ~ebelarja bomo po~astili v petek, 19. maja 2017, ob 18. uri pri Jan{evem ~ebelnjaku na Breznici. Na slovesnosti bodo spregovorili predsednik ^ebelarske zveze Slovenije Bo{tjan No~, `upan Leopold Poga~ar in predsednik ^ebelarskega dru{tva Matja` Poga~nik. Kulturni program bodo pripravili u~enke in u~enci Osnovne in Me{ana pevska skupina dr. France Pre{eren. Ob tej priložnosti bo župnik g. Marjan Lampret blagoslovil ~ebelarje. V primeru slabega vremena bo prireditev v kulturni dvorani na Breznici. 22

23 Vrtnarski koti~ek Kmetija Devetak & Zavodnik Opravila v mesecu maju Mesec marec in polovica aprila sta bila zelo topla. Lepo vreme nas je kar vabilo k opravilom na vrtu, sadovnjaku in vinogradu. Nekateri so se lotili tudi sejanja vrtnin. Ne glede na vreme ne smemo prehitevati, saj s tem ni~ ne pridobimo, kve~jemu izgubimo. Da je temu res tako, se je izkazalo prav v drugi polovici aprila, ko je pri{lo do znatne ohladitve, ki je v vrtovih, sadovnjakih in vinogradih povzro~ila {kodo. ^e ste s sajenjem plodovk v vrt prehitevali in bodo nizke temperature trajale dalj ~asa, jih bo potrebno ponovno saditi. Zato bomo po~akali na ledene mo`e in Zofijo. V za~etku maja je {e nekoliko prezgodaj za sajenje paradi`nika in ostalih plodovk. Konec aprila in v za~etku maja jih lahko sadimo le v rastlinjak, saj tla na prostem {e niso dovolj ogreta. Kako kombiniramo paradi`nik, bu~ke in ostale plodovke na vrtni gredi? Jaj~evci, paprika in ostale plodovke so med sabo nevtralni, zato si v medsebojnih kombinacijah ne {kodijo in ne koristijo. V spomladanskem obdobju jih na vrt obi~ajno sadimo kot zadnje vrtnine. Pri kombinacijah na skupni gredici pazimo, da paradi`nik ne sen~i paprike, ~eprav velja, da paradi`nik velja za nekoliko neugodnega soseda paprike. Tudi pri kumaricah na opori moramo paziti, da ne sen~ijo ostalih plodovk. ^ebele in opra{evanje Opra{evanje rastlin je v preteklosti potekalo spontano in brez posredovanja ljudi. Na polj{~ine, ki potrebujejo opra{evanje, so opra{evalci prihajali iz bli`njih habitatov (mejic). Z intenziviranjem kmetijstva so se najprej pove~ale velikosti posameznih sejanih polj{~in, nato pa tudi mejne povr{ine, ki so s tem postale manj primerne za bivanje opra{evalcev, poleg tega jim niso ve~ nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih obmo~jih se je zaradi odsotnosti opra{evalcev mo~no pove~ala potreba po vzpostavitvi na~rtovanega opra{evanja polj{~in, predvsem z dovozi ~ebel in ~mrljev. ^ebele opravijo prete`ni del opra{evanja v okolju Upo{tevanje primerne razdalje sajenja Primerne razdalje so: paradi`nik 50 cm v vrsti in 70 cm med vrsticami, paprika 40 cm v vrsti, kumare 50 cm v vrsti in 1,5 m med vrsticami, grmi~aste bu~e dobrih 50 cm v vrstici, jaj~evci 60 cm v vrsti in 80 cm med vrsticami. Med paradi`nik, papriko in jaj~evce obi~ajno spomladi sadimo solato in tako izkoristimo vmesni prostor. Med vse plodovke lahko sadimo tudi baziliko. Poleg jaj~evcev sadimo kapucinko, ki zmanj{uje prisotnost koloradskega hro{~a. Manj strun bo tudi na paradi`niku, ~e bo v bli`ini kapucinka. Sejanje plodovk v rastlinjaku V rastlinjaku skupaj sadimo paradi`nik, papriko in jaj~evce. Paradi`nik sadimo ob rob, tako mu poleti ne bo prevro~e. Paradi`nik, paprika in jaj~evci naj zasedejo polovico rastlinjaka. Na drugo polovico sadimo kumare, bu~ke, blitvo, por, peter{ilj. Na ta na~in tudi v rastlinjaku vzdr`ujemo kolobar. Elvira Devetak Od opra{evanja je odvisnih ogromno {tevilo rastlin. Od pribli`no cveto~ih vrst rastlin je kar tak{nih, ki jih opra{ujejo opra{evalci. Ostale vrste opra{uje bodisi veter ali voda. V primeru, da govorimo o gospodarskih rastlinah je kar tri ~etrtine polj{~in, ki imajo koristi od opra{evanja. Med njimi je veliko sadja, kot so jabolka, hru{ke, ~e{nje, melone, jagode, nekatera po`ivila, kot sta kava in kakav, poleg tega je opra{evanje potrebno tudi za pridelavo semena za ve~ino zelenjave, zeli{~ in za~imb. Kon~no je potrebno opra{evanje tudi za proizvodnjo vlaken, na primer bomba` in lan. Skupna globalna vrednost opra{evanja rastlin je zato ocenjena na milijard evrov na leto. V zadnjem obdobju se pomena ~ebel in opra{evalcev zavedamo veliko bolj kot pred ~asom. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi mno`i~nega izginjanja ~ebel, kateremu so bile pri~a najprej Zdru`ene dr`ave Amerike, nato pa delno tudi Evropa. Poleg tega so bili v zadnjem obdobju pogosti primeri visokih padcev ~ebeljih dru`in preko zime zaradi razli~nih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele {iroko odmevnost in so nas opominjale na krhkost ekosistema, v katerem `ivimo in od katerega smo zelo odvisni. Bolj kod kdajkoli smo pri~eli razmi{ljati o posledicah, ki bi nas doletele, ~e bi opra{evalci izumrli. Nenazadnje na svetu `e obstajajo podro~ja, kjer je potrebno opra{evalce v ~asu cvetenja rastlin na povr{ine na~rtovano vna{ati in na ta na~in zagotavljati servis opra{evanje, ki je pred tem potekal spontano in brez na{e pozornosti. V Organizaciji zdru`enih narodov so za Evropo zapisali, da se {tevilo ~ebel zmanj{uje `e od leta Posamezni ~ebelarji pa predvsem od leta 1998 poro~ajo o neobi~ajni {ibkosti in umiranju ~ebel, zlasti konec zime in v za~etku pomladi. Pomena opra{evanja se zelo dobro zavedamo tudi v ^ebelarski zvezi Slovenije, zato vse bolj delujemo tudi v smeri, da bi zagotovili ~im bolj{e pogoje za pre`ivetje ~ebel in ostalih opra{evalcev. V ta namen smo podali `e mnoge pobude in izpeljali {tevilne projekte. Tudi pobuda, da 20. maj postane svetovni dan ~ebel, je posledica razmi{ljanja, da je na globalni ravni pomembno, da se ljudje ~im bolj zavedamo pomena ~ebel in okolja, v katerem `ivimo in da ga posku{amo vsi skupaj na razli~ne na~ine izbolj{ati. Veseli dejstvo, da je bil predlog do sedaj vsepovsod soglasno sprejet in potrjen in da bodo Zdru`eni narodi verjetno `e v leto{njem letu pobudo potrdili. S tem se bomo Slovenci zapisali v zgodovino kot narod, ki si prizadevamo za ohranitev narave, ~ebel in ostalih opra{evalcev ne le doma, ampak na celem svetu. Ve~ o pobudi si lahko preberete na novi spletni strani: Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko ~ebelo 23

24 Dru{tva Pohod na Mali vrh in v Titovo vas Zveza borcev za vrednote v sodelovanju z TVD in Barom Zavrh vabi vse ob~ane na tretji pohod na Mali vrh in v Titovo vas. Pohod bo v soboto, 27. maja 2017, s pri~etkom ob 8. uri. [tart in cilj pohoda sta pri Baru Zavrh. Ob 11. uri bo v Titovi vasi kraj{a slovesnost s polaganjem venca k spominski plo{~i. Od 13. ure dalje bo pri Baru Zavrh prijateljsko sre~anje ob Zavrhovem partizanskem gola`u in harmoniki. traktorjev na Breznici Lastniki traktorjev so se priporo~ili sv. Izidorju, da bi jih pri delu varoval pred traktorjev je 30. aprila priredil Konjeni{ki klub Stol. Konjeniki na izletu v Srbiji Vsako leto je v programu Konjeni{kega kluba Stol tudi strokovna ekskurzija, ki se je ~lani z veseljem udele`imo. Tokrat nas je pot vodila v Srbijo. Obiskali smo leta 2015 zgrajen Konjeni{ki center Horseland v [imanovcih, najmodernej{i jahalni center v regiji, ki se lahko pohvali z zaprto jahalnico, veliko mane`o na prostem in hlevom z devetimi boksi, opremljenimi z nadzornimi kamerami. Konji imajo dostop do sve`e vode, hrano pa poleg ovsa in sena lahko izbere vsak lastnik sam. Nudijo jim izpust in pa{o, v na~rtu imajo celo izgradnjo bazena za konje. V centru se u~ijo jahanja otroci in odrasli, prirejajo tudi treninge v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir. V Beogradu smo si ogledali v zelenje odeto Hi{o cvetja na Dedinju, kjer sta pokopana Josip Broz Tito in Jovanka Broz. Razstava palic {tafete mladosti je v marsikomu od nas zbudila spomine na mladost in neke druge ~ase. Ogledali smo si najve~jo pravoslavno cerkev na svetu Hram sv. Save, ki je oblo`ena z m 2 slovenskega marmorja iz Hotavelj in lahko sprejme do vernikov. Sprehodili smo se tudi po ulici Kneza Mihajlova, ki slovi kot najstarej{i in najlep{i del mesta, in si tam privo{~ili pravo beograjsko kavo. Dan smo zaklju~ili z nepozabno kulinari~no izku{njo ve~erjo na splavu na Donavi z izvrstnimi glasbeniki. V nedeljo smo se na Avali pomudili ob spomeniku neznanemu junaku Ivana Me{trovi}a in se povzpeli na 204,5 m visok televizijski stolp. Na vi{ini 120 m je restavracija in {e 4 m vi{je zastekljena razgledna plo{~ad. Res lepo do`ivetje za vse, ki jih ni strah vi{ine. Deutz, Fendt, IMT, Zetor, Steyr, Lindner, Ursus, New Holland, Tomo Vinkovi~, [tore, Ferguson, Univerzal, Lamborghini so imena, ki se ponosno vozijo po na{ih poljih in gozdovih `e vrsto let. Najstarej{i traktor v Ka{ariji uspe{no slu`i od leta 1970, nekateri pa so opravili `e toliko ur dela, da so se jim merilniki `e pokvarili. No, stare primerke tovrstnih strojev si lahko ogledate v Tehni{kem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, malo novej{e, obnovljene, popravljene, prirejene razli~nim opravilom, pa ste lahko videli na 3. `egnanju traktorjev na prireditvenem prostoru Konjeni{kega kluba Stol, ko so njihovi lastniki naprosili svetega Izidorja, za{~itnika traktoristov, poljedelcev in kmetov, za za{~ito in varnost pri delu s traktorji. Blagoslov 29 traktoristom, traktoristkam in traktorjem je podelil `upnik Marjan Lampret, blagoslovljeni traktorji pa so dobili v dar spominsko nalepko organizatorja `egnanja Konjeni{kega kluba Stol ter Breznica. Z veseljem lahko ugotovimo, da je blagoslov do sedaj dobro dr`al, saj v preteklem letu ni bilo nesre~. O, sv. Izidor, naj bo tako tudi vnaprej. Meta Zupan Pri spomeniku neznanemu junaku Ivana Me{trovi}a na Avali Pot nas je nato vodila proti Sremski Mitrovici, kjer smo si ogledali arheolo{ke najdbe rimskega mesta Sirmium, na{ naslednji in obenem zadnji postanek pa je bil v Ma~vanski Mitrovici, kjer nas je na etno kmetiji»zmaj od No~aja«s harmoniko pri~akal gospodar. Dru`ina ^upi} se ukvarja s kme~kim turizmom in na svoji, v tradicionalnem duhu urejeni doma~iji, obiskovalcem na ogled ponudi zbirko predmetov in fotografij zgodovinskega pomena in jih pogosti z lokalno hrano iz doma~e kuhinje. Kljub temu da je za mnoge povratek domov najlep{i del poti, zagotovo to ni bil na{ zadnji izlet, saj vsi vemo, da se na teh poteh krepijo vezi in prijateljstva med nami in tako zlahka zdr`ijo tudi takrat, kadar so na preizku{nji. Majda Knez 24

25 [port Olimpijski kros za svetovni pokal v Zavr{nici V soboto, 29. aprila, je v dolini Zavr{nice potekala tekma v gorskem kolesarstvu v disciplini olimpijski kros. Kolesarski klub Zavr{nica je tekmo tokrat prvi~ organiziral pod okriljem Mednarodne kolesarske zveza (UCI). Zavr{nica je ta dan gostila preko 200 tekmovalcev. Kaj pomeni sodelovanje UCI na Blatnik, predsednik KK Zavr{nica:»Na tak{nem tekmovanju kolesarji nabirajo to~ke za uvrstitev v svetovni pokal. V Zavr{nici so morali prevoziti 5 oz. 6 krogov po gozdno-travnatem terenu, krog je meril 4,5 km z vi{insko razliko 142 m. Na tekmi so seveda prisotni sodniki, in sicer 4 iz doma~ih vrst ter glavni komisar, ki je vedno tujec.«kak{na je bila udele`ba v Zavr{nici? Tekma je privabila ~ez 200 tekmovalcev iz Evrope, od najmlaj{ih pod 7 let pa vse do elitne kategorije. Pomerili so se kolesarji iz Italije, Hrva{ke, Ukrajine, Tur~ije, Avstrije, Poljske, ^e{ke in celo z Nizozemske. Najbolj {tevil~ni so bili seveda Slovenci.«Prvouvr{~eni v kategoriji amaterji Matija Rimahazi, na 4. mestu Matej Razingar in na 5. Blatnik, vsi trije ~lani KK Zavr{nica Matija Rimahazi, saj je brez konkurence zmagal med amaterji, kjer je Matej Razingar osvojil 4. mesto Blatnik 5. Najve~jo pohvalo pa si zaslu`i mladi Jaka Marolt, ki je v kategoriji do 13 let dr`al odli~no drugo mesto, v zadnjem krogu pa je `al kar grdo padel. Kot pravi borec se je pobral in zasedel odli~no 4. mesto. Ponosen sem na vse na{e tekmovalce, `elim pa si predvsem na doma~i tekmi bolj{e rezultate. [epamo {e posebej pri mladinskih kategorijah, vendar sem optimist in vem, da bodo rezultati v prihodnje bolj{i.«polona Kus Foto: Matej Dolen{ek [tart v kategoriji do 15 let Organizacija mednarodne tekme je bila verjetno zahtevna?»na{ organizacijski tim je `e zelo dobro vpeljan, tako da stvari iz leta v leto te~ejo bolje. V upravnem odboru je bil eden zadol`en za papirje, drugi za prijavno slu`bo, tretji za redarje, ostali pa smo iskali sponzorje ter predvsem veliko ur prebili na progi. Glede na mednarodni nivo dirke je bilo potrebno bolj paziti na brezhibno ozna~itev proge, natan~no postavitev feed con, poskrbeti je bilo treba za akreditacije... Naj pa povem, da nam je najve~ te`av, kot vedno, prineslo urejanje vseh potrebnih papirjev.«kako je potekala tekma, kak{ni so bili odzivi sodelujo~ih?»vse se je odvilo brez te`av, predvsem pa brez po{kodb. Tekmo bi ocenil kot zelo uspe{no, odzivi tekmovalcev in obiskovalcev so bili zelo pozitivni. Mislim, da smo napredovali v nivoju si, da gre klub v tej smeri naprej, zato pa bo dolo~ene malenkosti potrebno {e izbolj{ati. Tekmovalci so zelo pohvalili urejenost doline Zavr{nice in progo. Ob tej prilo`nosti bi se rad {e posebej zahvalil ki nam stoji ob strani, kot tudi vsem sponzorjem ter lastnikom parcel in agrarnim skupnostim. Seveda pa ne bi zmogli brez mnogih prostovoljcev. Vsem najlep{a hvala. [e posebej hvala pa ~lanom upravnega odbora KK Zavr{nica. Med takimi ljudmi je lepo biti predsednik.«[e nekaj najpomembnej{ih rezultatov»v elitni kategoriji je zmagal Nizozemec Marca Bouweestra, sledila sta mu Italijana Denis Fumarila in Alessandro Naspi. Za Slovenijo sta bila najvi{je uvr{~ena ~lana Calcita Bike Teama Rok Nagli~ na 4. mestu ter Bo{tjan Hribov{ek na 5. Predstavnik KK Zavr{nica Luka Lakota se je moral zadovoljiti s 24. mestom. V `enski elitni kategoriji je zaslu`eno slavila (Rajd Trek/Unior Tools Team) pred Ukrajinko Iryno Popovo in Giulio Gaspardino iz Italije. Barve KK Zav{nica je branilo kar 20 ~lanov. Najbolje se je odrezal V mesecu maju ponovno odpiramo vrata prenovljene kuhinje Poiskusili boste lahko jedi iz pravega žara, malice, sladice, solatne krožnike... Telefonska {t.: Po novem bo odprto že od 10h dalje Vabljeni 25

26 [port [li smo stopni~ko vi{je Od 9. februarja do 26. marca 2017 je potekala Mercatorjeva nagradna igra Sko~ite v Mercator, podprite skakalce, v kateri je sodeloval tudi skakalni klub SSD Na{a prizadevanja so obrodila sadove. ^lani SSD Stol na zaklju~ni prireditvi v Narodni galeriji Trenerji in star{i se zavedamo, kako pomembno je, da imajo otroci, bodo~i slovenski orli, ustrezne pogoje in opremo za treninge, zato smo stopili skupaj, se organizirali in s skupnimi mo~mi na razli~ne na~ine pripomogli k dose`enemu rezultatu zbranih glasov nas je poneslo na drugo mesto in prineslo evrov. Del zbranega denarja bomo namenili za obnovo skakalnic v Glenci, del pa za nakup trenirk in majic za mlade skakalce in skakalke. V leto{nji akciji so si kupci unikatno kodo za glasovanje pridobili z nakupi izdelkov Radi imamo doma~e in nakupi nad 20 EUR. Glas je bilo mogo~e pridobiti tudi s sodelovanjem v kvizu»povej in poleti«. Zbiranja glasov smo se lotili na razli~ne na~ine. V Mercatorjeve trgovine smo odnesli {katle s slikami na{ih mladih skakalcev in skakalk ter prosili poslovodje trgovin, ~e lahko skupaj s svojimi prodajalci zbirajo kupon~ke z glasovi za na{ klub. Ob vikendih smo star{i in otroci obiskali trgovske centre v Lescah, na Jesenicah, v Kranju, tam postavili»stojnico«s skakalno opremo, se pogovarjali z mimoido~imi in jih prosili za kupone z glasovi. Odziv obiskovalcev je bil zelo dober. Na ta na~in smo pridobili kar nekaj»stalnih strank«, ki so zbirale kupone, jih metale v na{e {katle ali pa preko tedna zbirale kupon~ke in jih potem naslednji vikend prinesle nam. Zbrane kupon~ke smo star{i vnesli v Mercatorjevo bazo in upali na ~im ve~je {tevilo zbranih glasov. Vlo`eni trud in ~as se je obrestoval, {li smo stopni~ko vi{je, kot so na{i mladi skakalci in skakalke obljubili v Mercatorjevem reklamnem spotu, in z zbranimi glasovi osvojili 2. mesto. Nagrade smo bili zelo veseli. Zaklju~na prireditev s podelitvijo nagrad najbolj{im klubom, je bila 28. marca 2017 v Narodni galeriji v Ljubljani. Otroci so bili na zaklju~ni prireditvi poleg nagrade zelo navdu{eni tudi nad sre~anjem s slovenskimi orli, njihovimi vzorniki, z njimi so se lahko tudi slikali in jih prosili za avtogram. Hvala vsem, ki ste nam pomagali dose~i zastavljeni cilj z zbiranjem kupon~kov, deljenjem na{ih objav, fotografij in kako druga~e. Na{i mladi skakalci so vam hvale`ni in vas vabijo k sodelovanju prihodnje leto, ko bodo na{e sanje in hkrati cilj, stopiti {e stopni~ko vi{je.»klju~ do sre~e so sanje... klju~ do uspeha je uresni~evanje sanj.«(neznani avtor) Ur{ka [imnic Novak, SSD Uspeh {olskih {portnih plezalcev [portni plezalci so na osnovno{olskem prvenstvo v {portnem plezanju odli~no zastopali barve svoje {ole. Po lo~enih tekmovanjih za vzhodni in zahodni del Slovenije v marcu je 8. aprila potekalo finalno tekmovanje, na katerem se je pomerilo po 15 najbolj{ih v posameznih kategorijah. Na tekmovanju za zahodni del Slovenije, 29. marca v [en~urju, je za `irovni{ko {olo nastopilo 22 plezalcev oz. plezalk. Za nekatere je bila to prva tekma v te`avnosti. Najmlaj{i u~enci in u~enke v kategoriji od 1. do 5. razreda so tekmovanje zaklju~ili na podro~ni ravni. Med dekleti sta se posebej izkazali prvo{olki [pela Flisar in Liza Babi~. Lara Re{ (5. razred) je priplezala do vrha smeri, vendar zaradi neizku{enosti vrha ni prijela z obema rokama, kar je na koncu zadostovalo za 8. mesto. Med u~enci so odli~no nastopili Tadej Pavlin, Lukas Kalan (oba 5. razred) in Jaka Re{ (3. razred), ki so zasedli 11., 12. in 13. mesto. Med vsemi nastopajo~imi pa so najve~krat stopili na zmagovalni oder. Na stopni~ke so se uvrstili: Ana Koselj (4. razred) s 3. mestom in Maj Savorgnani (5. razred) z 2. mestom v kategoriji najmlaj{i ter Ne`a Babi~ (7. razred) s 1. mestom in An`e Koselj (6. razred) s 3. mestom v kategoriji mlaj{i (6. do 7. razred). Ne`a in An`e sta si tako priplezala uvrstitev v finale prvenstva, 8. aprila v Vojniku, kjer se je 147 tekmovalcev pomerilo v {tirih kategorijah. Vsi so plezali po dve smeri. Ne`a je obakrat dosegla vrh in si delila 1. mesto s Pio Mavec iz O[ ji je do zmage pri plezanju dodatne smeri v superfinalu zmanjkal le en oprimek in zasedla je odli~no 2. mesto. An`e je An`e Koselj in Ne`a Babi~ imel smolo v prvi smeri in na koncu mu je zmanjkalo le malo mo~i, da bi dosegel vrh. V skupni razvrstitvi je dosegel prav tako odli~no 4. mesto. Jani Koselj Deklice zmagovalke 10. marca je bilo v Dobrovi polfinalno dr`avno tekmovanje osnovnih {ol v skokih z male pro`ne ponjave. je nastopila z dvema ekipama in osvojila prvo mesto. Prva ekipa je z desetinko prednosti zmagala pred ekipo O[ Riharda Jakopi~a iz Ljubljane, ki obi~ajno zaseda najvi{jo stopni~ko. Vseh pet deklic, Rebeka Modrijan, Julija Krajnc, Kaja Bohinec, Sa{a Kos in Ne`a Ri`mari~ Hladnik, je tekmovalo izredno zbrano in brez spodrsljajev. V konkurenci 18 ekip s 96 posameznicami je bila zmaga res lep uspeh, ki ga je dopolnila {e Rebeka Modrijan s 3. mestom med posameznicami. Leon Mesari~ 26

27 v Plezalnem Od ustanovitve Plezalnega je minilo `e nekaj ve~ kot pol leta. V tem ~asu smo veliko plezali, se udele`ili prvih tekem, izvedli nekaj treningov na boulder stenci, {li prvi~ na plezanje v naravo in se udele`ili tudi plezalnih izobra`evanj. Dobili smo novo steno v Dvorani pod Stolom in izvedli te`avnostno tekmo za Zahodno ligo. drugim smo spoznali tudi, kaj pomeni tekmovalna trema, kar pa je najbolj pomembno je to, da smo se na tekmi zabavali. Poleg rednih treningov se je del starej{e skupine spoznal tudi s skalnim plezanjem. V aprilu smo na lep son~en vikend obiskali plezali{~e Iglica na Bohinjski Beli. Krstno plezalno preizku{njo v naravni steni so vsi plezalci prestali odli~no, tako `e nestrpno pri~akujemo izbolj{anje vremena, ki nam bo omogo~ilo nove plezalne izlete.»lenivci«po treningu v Dvorani pod Stolom Vadbe potekajo v Dvorani pod Stolom v treh starostno lo~enih skupinah. Plezanje za mlaj{e otroke (1. 4. razred) poteka v dveh skupinah enkrat tedensko, plezanje za starej{e otroke (5. 9. razred) pa v eni skupini, ki trenira dvakrat tedensko. Zanimanje za plezanje je {e vedno precej veliko, saj smo od za~etka leta pridobili {e nekaj novih ~lanov. Vsi, ki so bili v septembru {e popolni plezalni za~etniki, se po~asi razvijajo v prave plezalce. Z vsakim treningom pridobivajo nova znanja in plezalne ve{~ine ter izbolj{ujejo mo~ in tehniko plezanja. Plezalci po~asi pridobivajo tudi prve tekmovalne izku{nje na tekmovanjih za Zahodno ligo. Gre za tekmovanja»ni`jega ranga«, na katerih sodelujejo {portnoplezalni klubi iz zahodne Slovenije. Tekmovalci so razdeljeni v starostne kategorije od mlaj{ih cicibanov in cicibank do starej{ih de~kov in deklic, ki plezajo lo~eno. 11. februarja so se na{i plezalci na Jesenicah pomerili v hitrostnem plezanju. Cilj tekmovanja je po zelo lahki smeri ~im hitreje priplezati do vrha in zaustaviti ~as. Plezalci se najprej pomerijo v kvalifikacijah, nato pa preko izlo~ilnih bojev napredujejo do finala. Le mesec dni kasneje, 11. marca, smo bili `e na drugi tekmi v Radovljici. Tokrat balvanski, kjer se ne meri ~as vzpona, temve~ tekmovalci plezajo na nizkih objektih, pred padcem pa jih {~itijo varovalne blazine. Cilj je do vrha preplezati vse balvane. Podobno tekmovanje je bilo 1. aprila {e v Kamniku. Za ve~ino na{ih tekmovalcev so bila to prva tekmovanja v {portnem plezanju, zato so svoje delo, ne glede na rezultate, opravili ve~ kot odli~no. Med Trening v naravnem plezali{~u Iglica na Bohinjski Beli V mesecu aprilu se je dogajalo tudi na podro~ju izobra`evanj. Trije na{i vaditelji so opravili izpit pri Komisiji za {portno plezanje in pridobili naziv {portni plezalec. V za~etku maja smo v Dvorani pod Stolom zgradili povsem novo plezalno steno. Nizka plezalna stena, ki meri 3 m v vi{ino in 10 m v dol`ino bo na tekmah slu`ila kot odli~na ogrevalka, kasneje na treningih pa kot nepogre{ljiv objekt za u~enje za~etne plezalne tehnike otrok in odraslih. Do konca maja se bomo udele`ili {e dveh tekmovanj, v Ljubljani in [en~urju. Ko bo vreme omogo~alo plezanje v naravi, se bomo odpravili po nove dogodiv{~ine v razli~na slovenska plezali{~a, v igri je prvi plezalni tabor Ve~ o tem in tekmi za Zahodno ligo, ki smo jo 6. maja organizirali v Dvorani pod Stolom, pa v prihodnji {tevilki Novic. Za Timotej Rajgelj TVD vabi na Dan {porta in zabave Rekreacijski park Zavr{nica, 3. junij 2017 ob 11. uri Program: nogomet, tenis na mivki, plezanja na umetnem stolpu, vadba aerobike, test hoje na 2 km, zabave za najmlaj{e z animacijo. Za hrano in pija~o bo poskrbljeno. Vidimo se 3. junija v Zavr{nici! 27

28 [port Tenis vabilo Leto je naokoli in TVD vabi vse ljubitelje tenisa v novo poletno sezono na dve lepo urejeni igri{~i. Najem igri{~a za odrasle ~lane je `e od 3 evra za uro in za otroke 2 evra za uro. Rezervacije lahko uredite v Sporty baru ali na tel: urni te~aj tenisa za otroke TVD vam pripravlja 10-urni te~aj tenisa za otroke stare od 6 do 10 let. Glavni cilj te~aja je pribli`ati tenis otrokom, omogo~iti mladim gibanje na sve`em zraku in napredovati v elementih teni{ke igre. Na vadbi bodo otroci spoznali vse osnove teni{kih udarcev (forehand, backhand, volley, servis, smash) in osnove teni{ke igre. Te~aj bo potekal od do , dvakrat tedensko po eno uro, na teni{kih igri{~ih TVD Partizan. Super bo. TERMIN: 1. skupina (za~etniki): ponedeljek in sreda od 15h do 16h, 2. skupina (nadaljevalci): ponedeljek in sreda od 16h do 17h V skupini bo najve~ 6 otrok. Cena te~aja je 35 evrov. Lopar si bodo otroci lahko izposodili in je v{tet v ceno te~aja. Te~aj bo vodil Nik Peternel. Prijave in dodatne informacije na e-naslovu: nik_peternelahotmail.com ali telefonu do oziroma do zapolnitve mest. Vabljeni in se vidimo! Ob~ni zbor ~lanov je pozdravil tudi `upan Leopold Poga~ar. Veseli smo, da se na{ega ob~nega zbora udele`ujejo predstavniki drugih dru{tev, s katerimi dobro sodelujemo. S strani je ob~ni zbor pozdravil predsednik Zdravko Malnar in iz Boris Madon. V tem letu bomo v TVD organizirali ve~ rekreativnih tekmovanj. Da jih ne boste zamudili, spremljajte mese~ni ob~inski informator in spletno stran TVD Jani Koselj Aktivne po~itnice v Zavr{nici TVD leto{nje poletje zopet organizira dva {portno-rekreativna tabora za otroke od 1. do 6. razreda. Na na{ih taborih poleg igranja in u`ivanja na soncu, otroci spoznajo tudi veliko novega o naravi ter nekaj novega o dolo~enih {portih. S tabora odidejo bogatej{i v znanju, z novimi prijatelji ter z neprecenljivimi spomini. Ob~ni zbor TVD Zadnji petek v marcu je potekal ob~ni zbor TVD na katerem se je zbralo blizu 80 ~lanov dru{tva. Na zboru so bila podeljena priznanja najbolj zmiganim Ka{arjem v letu Za skupni rezultat v akciji Najbolj zmigan Ka{ar so bila upo{tevana tekmovanja v krosu, balinanju, gorskem teku na Smolnik, namiznem tenisu, plavanju in kolesarskem vzponu na Valvazor. Med otroci sta slavila Hana Vov~ak (445 to~k) in An`e Koselj (615 to~k), med odraslimi pa sta bila najbolj{a Mateja Pre{ern (300 to~k) in Jo`ef Marolt (275 to~k). V zadnjem letu smo v dru{tvu poslovali bolje kot pretekla leta, saj smo popla~ali ve~ino dolgov, sre~ujemo pa se s problemi pri pla~ilu vadnin po posameznih sekcijah. Na{a `elja je, da bi bilo finan~nih problemov ~im manj in bi se lahko osredoto~ili na {port in rekreacijo, kar je na{e osnovno poslanstvo. Kljub prej napisanemu pa v dru{tvu ne po~ivamo. Veliko sodelujemo s [portno unijo Slovenije in smo z leto{njim letom postali tudi koordinator [US za gorenjsko regijo. Vlogo koordinatorja opravlja sekretar dru{tva Ale{ O{ljak. Vse na{e vadbe potekajo po zadanih planih. ^eprav smo `e razmi{ljali, da bi nekatera tekmovanja na ob~inski ravni ukinili zaradi pomanjkanja sredstev, se je UO odlo~il, da jih ohranimo, saj je njihov namen dose`en, ~e le za nekaj ur otroke in odrasle odvrnemo od vsakdanjih rutin in jim ponudimo, da se rekreirajo in tekmujejo v razli~nih panogah. Sredstva za ta tekmovanja v ve~ini ~rpamo iz na{e pridobitne dejavnosti in nekaj iz naslova LP[ v ob~ini. Vse aktivnosti izvajamo v Rekreacijskem parku v Zavr{nici, dejavnosti pa prilagodimo starostni stopnji otrok ter dodatno poskrbimo za varnost. Otroci bodo spoznavali razli~ne {porte, naravo ter vodno zajetje Zavr{nica, od{li na pohod do prav posebne to~ke, se igrali, ustvarjali in se zabavali. Poleg tega pa Va{e otroke ~aka tudi prav posebno presene~enje. Dnevni urnik: prihod otrok malica dopoldanske {portne aktivnosti igre po izbiri kosilo ustvarjalne delavnice/{portne igre odhod domov Termini: in Otroci naj s seboj prinesejo ustrezno {portno opremo, vsak dan bodo dobili malico, kosilo in pija~o. Tabor poteka v vsakem vremenu. Cena je 90 evrov, poravna se preko polo`nice pred pri~etkom tabora. Prijave sprejemamo na petra.boksaagmail. com ali na (Nik) do tedena dni pred pri~etkom, ve~ informacij na zgoraj omenjenem kontaktu ali na spletni strani Pri prijavi navedite ime in priimek otroka, leto rojstva, ime in priimek star{ev, telefonsko {tevilko, na katero ste star{i dosegljivi v ~asu izvajanja programa in termin, v katerega prijavljate otroka. Jani Koselj, predsednik TVD 28

29 [port Najbolj{e so prihranili za konec Igralci mini odbojke so na turnirju v Kanalu poskrbeli za najbolj{i rezultat v tej sezoni. Varovanci Eme Vratari~ so si z borbeno igro na polfinalnem turnirju zagotovili nastop med najbolj{o ~etverico. S tem so izbolj{ali dose`ek mladincev, ki so sezono zaklju~ili na {estem mestu. Finalni turnir mini odbojke bo potekal 7. maja. Omeniti velja, da se bosta najbolj{i ekipi s turnirja za dr`avni naslov pomerili in predstavili na vseslovenskem dnevu odbojke v [o{tanju. Ni kaj, lepa nagrada za nadobudne igralce. Odbojkarji so tekmovalno sezono kon~ali na {estem mestu. V izena~eni konkurenci jim je na koncu malce po{la sapa, vseeno pa je rezultat dobra vzpodbuda za naprej. Kljub temu da se je leto{nja sezona {ele zaklju~ila, pa `e potekajo pogovori z igralci. Obeta se veliko sprememb v igralskem kadru, zelo verjeten je povratek kak{nega staroselca. ^lanice ekipe so v sezoni zbrale le 3 zmage, vendar so vseeno zadr`ale status drugoliga{ic. Za izbolj{anje rezultata v prihodnji sezoni bodo morale biti predvsem bolj predrzne in pogumne, zagotovo pa jim bodo prav pri{le tudi izku{nje, ki so si jih nabrale v tej sezoni. V sodelovanju z OK Mladi Jesenice bo TVD tudi letos organiziral odbojkarski kamp v Pineti, ki bo potekal konec avgusta. Poleg treningov, ki bodo potekali dvakrat dnevno, si bomo ~as kraj{ali tudi z raznimi dru`abnimi igrami, seveda pa bo tudi dovolj ~asa za kopanje. V dvoranah se temperatura stopnjuje zaradi zaklju~nih bojev, zunaj pa tudi sonce postaja vse bolj mo~no in nas vabi v svoj objem. Izkoristite lepe pomladanske dneve za rekreacijo na prostem, saj {e vedno dr`i rek»zdrav duh v zdravem telesu«. Sre~no in se vidimo jeseni. Rok Dolenc, predsednik odličen servis z garancijo dodatna oprema za kolesa in oblačila kolo za vsakogar: cestna, gorska, ženska, otroška menjava: staro za novo RAZPRODAJA KOLES LETNIK 2016 do -25% Sportpoint, Cesta železarjev 22 M: Najboljša kolesarska trgovina in servis v mestu Zastavljeni cilj dose`en, bo {lo v prihodnje vi{je? Odbojkarice Zgornje Gorenjske so sezono v 1. ligi sklenile na osmem mestu. Ko je po sezoni 2015/16 igralske vrste Zgornje Gorenjske zapustilo nekaj odli~nih igralk in je ekipa postala {e mlaj{a, so bili zastavljeni cilji pred naslednjo sezono na videz te`ko uresni~ljivi. Toda dobro delo, predvsem pa prizadevnost igralk, se je na koncu obrestovala in Zgornja Gorenjska je sezono zaklju~ila na 8. mestu, za kar si igralke s trenerjem Iztokom K{elo zaslu`ijo vse ~estitke. Ob pogledu na ostale ekipe v 1. ligi, je bilo bolj ali manj jasno, da bodo Gorenjke bile ogor~en boj za obstanek v ligi, toda po zmagah proti odbojkaricam iz Kopra in Mislinje, so si priigrale odli~no izhodi{~e pred odlo~ilnimi boji. In tudi v zeleni skupini, kamor so se uvrstile {tiri ekipe, ki so imele po rednem delu slab{i izkupi~ek, so punce svoje delo opravile brezhibno in se zaslu`eno obdr`ale v dru`bi prvokategornic. Zavoljo {tudijskih obveznosti se je ekipa tekom sezone nekoliko spremenila. Igralsko pot sta sklenili izku{eni Nina ^uk in Manca Rotar in nato {e Mojca Klinar, tako da je ekipa ostala z desetimi igralkami, ki pa so uspele dose~i zastavljeni cilj oz. so ga celo presegle. Z dose`enim 8. mestom so namre~ dokazale, da so ravno tako kot {tevilne igralke, ki so v preteklosti igrale za Zgornjo Gorenjske in danes igrajo vidne vloge v drugih klubih (Meta in Alja Jerala, Ela Pintar, Darja Er`en, Nika Blagne, Pia Bla`i~) iz pravega testa in na dobri poti, da se razvijejo v odli~ne odbojkarice, ki bodo neko~ morda posegle tudi po najvi{jih lovorikah.»s sezono smo lahko povsem zadovoljni. 8. mesta od te mlade ekipe nisem pri~akoval, vedel pa sem, da se iz deklet lahko potegne veliko. Predvsem sem bil navdu{en, ker smo skozi celotno sezono, z izjemo zadnje tekme, premagovali Koper, ki ima imensko precej mo~nej{o ekipo kot mi. Toda tekme ne dobivajo imena, tekme se zmagujejo na parketu, na njem pa so dekleta dokazala, da znajo igrati odbojko in da si lahko zagotovijo {e lepo odbojkarsko prihodnost. Dekletom je za vse uspehe potrebno le ~estitati, njihov napredek je bil viden iz tekme v tekmo,«je sezono ocenil trener Iztok K{ela, ki ga z ve~ino deklet ~aka {e zaklju~ek kadetskega tekmovanja, kjer so Gorenjke uvr{~ene med najbolj{e {tiri slovenske ekipe. Ko potegnemo ~rto, je ugotovitev preprosta sezona je kon~ana uspe{no pa je, da bi bila morda v prihodnje sestavljena tak{na ekipa, ki se bo lahko potegovala tudi za mesta pod vrhom. Za dose`en uspeh sta»odgovorna«glavni trener Iztok K{ela in njegov pomo~nik Valentin Avsenik, da pa so bile njune zamisli uresni~ene na parketu, so poskrbele Meta Avsenik, Taja Tu~en, Eva Poga~ar, [pela Lu`ovec, Ema Burja, Zala Ko{ak, Anja Zorman, Zoja Humerca, Hana Marzidov{ek in Hana Langus. Zoran Ra~i~ 29

30 Kri`anka SESTAVIL: BOŠTJAN OVSENEK POLOTOK MED ČRNIM IN SREDO- ZEMSKIM MORJEM GORA NA ŠVICARSKO- ITALIJANSKI MEJI (4478 m) NASLOV- LJENEC PISMA NAJSTA- REJŠI ODDELEK JURE VZHODNO PRED- MESTJE DUNAJA ARTHUR MILLER IZRASTEK V USTIH DAN VSTAJE MAKEDON- CEV PROTI TURKOM RADIJSKA IN TV MODERA- TORKA MORELJ JAZONOVA LADJA SLOVENSKI KANT- AVTOR NOREC OZKA REČNA DOLINA, SOTESKA EERO SAARINEN TEŽA OVOJNINE DOLG LETALSKI NAPAD LJUDSKI OBIČAJ AM. PEVEC CROSBY AVSTRAL. IGRALKA WATTS RT V V. ŠPANIJI NEKD. SL. PLAVALKA (SARA) NEVARNOST ZA VOZNIKE IN MOR- NARJE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC HAWKE AMERIŠKO HAVAJSKO POMORSKO OPORIŠČE KELTSKI BOJEVNIK IN BARD LEV TOLSTOJ SLOVENSKI HOKEJIST PANCE STAROBABILONSKO MESTO OB EVFRATU, GLAVNO MESTO SEMIT- SKIH AKADCEV DUMASOV MUŠKETIR PREKOP NAROČNIK NA KAJ PRITRDIL- NICA NOVICE LETOVIŠČE ISTRSKE UMAŠKE RIVIERE ESTONCI UREJEVA- LEC VRTOV UPORABA NAČIN KONJSKEGA TEKA IZTREBKI MORSKIH PTIC INKOVSKI VLADAR ARISTO- TELES (KRAJŠE) 14. GRŠKA ČRKA IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) RAZKOŠNA ZASEBNA LADJA PRITISK HURIKAN SLOVENSKI HUMORIST ARTAČ OKRASNA PTICA DVORIŠČ NORIAKI KASAI REKA SKOZI SANKT PETERBURG RIM. BOGI- NJA JEZE IZKUŠEN VOJSKO- VODJA DOLENJSKA REKA OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVALI EGIPČAN. BOŽANSTVO TRNAT GRM Z BELIMI CVETI, ČRNI TRN HRVAŠKI OTOK NA ODPRTEM MORJU SPOJ, KONTAKT DRUGA GRŠKA ČRKA VODNI VRTINEC MESTO V ZAHODNI UKRAJINI LUKA NA JUGU NORVEŠKE LUDOLFOVO ŠTEVILO FR. SLIKAR (EDOUARD) OZEK, PO- DOLGOVAT KOS BLAGA NAOČNIKI KNJIGA ZEMLJE- VIDOV ZEMLJA VRANJI SAMEC SLOVENSKI PISATELJ (IGOR) SESTAVINA NAFTE IZ MORJA ŠTRLEČA SKALA FOTOGRAF HODALIČ GEORGE HARRISON MOŠKI Z VELIKIMI BRKI VICTORIA AZARENKA VIJAK PRI SADNI STI- SKALNICI LEVA ROKA POKRAJINA NA ZAHODU MJANMARA JAHTA: razkošna zasebna ladja, OSSIAN: keltski bojevnik in bard, ASPERN: predmestje Dunaja, LARVIK: norveška luka, NAOMI: igralka Watts Geslo prej{nje kri`anke: CVETLI^ARNA ZVON^EK Nagrade prejmejo: Marija Bergelj, Moste 30 Barbi 62a Miha Ambro`i~, Smoku~ 93 Nagrade prejmete v Cvetli~arni Zvon~ek NAGRADNA Geslo kri`anke po{ljite do 15. junija 2017 na naslov 60c, Nagrade prispeva Ab, trgovina in storitve, d.o.o., Breznica 1. nagrada: 1 kg travnega semena Johnsons za suhe lege 2. nagrada: 1 kg travnega semena Johnsons za {portne zelenice 3. nagrada: 1 kg travnega semena Johnsons za vrtne trate 30

31 Novo v čebelarstvu NOČ Povečuje se povpraševanje po medu iz sheme višje kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO). Ravno tako tudi po medu iz točno določenega kraja pridelave. V čebelarstvu NOČ smo prepoznali želje naših strank in zato je na voljo med višje kakovosti, SMGO iz Slovenije in med označen po točno določenem kraju pridelave in sicer iz Žirovnice in z Bleda,... vse pod lastno znamko Premium. Naročila: Med lahko dobite v BISTRO NOČ. V čebelarstvu NOČ želimo svojim strankam ponuditi kar največ in to je Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kontrolirane višje kakovosti pod lastno znamko»premium«. Rožna dolina 50, 4248 Lesce T: 04/ , F: 04/ E: Okrasne rastline za balkone, okna in pokopališča Sezonske zelenjavne sadike in začimbe Trajnice in pokrovnice Velik izbor gnojil za lepe in cvetoče rastline Profesionalni substrati, korita in lonci Zalivalni sistemi, profesionalno travno seme Vrtne kosilnice in mulčerji Dnevno sveže kravje mleko iz lastne proizvodnje Jabolčni sok, kis, jabolčni krhlji in ajdova moka iz lastne proizvodnje Zastopstvo za mehanizacijo vitli Krpan Odkup živine Trgovina 04/ , 04/ Komerciala 04/ Odkup, prodaja mehanizacije 04/ Vabljeni v Gosti{~e Osvald na izbor raznovrstnih doma~ih jedi. NUDIMO TELE^JO KRA^O PO PREDHODNJEM NARO^ILU Selo 17, 4274 Žirovnica T: M: Delovni ~as: od torka do nedelje 10 22h Vabljeni! Nudimo tudi malice in dnevna kosila. Sprejemamo naro~ila za zaklju~ene družbe. ^lani Dru{tva imajo od torka do petka 10 % popusta na hrano razen malic ob predložitvi ~lanske izkaznice.

32 NE VOZI, POTUJ. PEUGEOT * peugeot.si PROSTOROČNO TELEFONIRANJE TEMPOMAT Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 l/100 km. Izpuh CO 2 : od 90 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. * Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82) mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih EUR popusta v primeru financiranja Peugeot MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je EUR; mesečni obrok je 141 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost EUR; skupni znesek za plačilo EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. PEUGEOT 2008 AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel JESENICE - LESCE Imate v kratkem obletnico, rojstni dan, poro~no slavje, predstavitev v podjetju in bi radi pripravili odli~no pogostitev? Restavracija Ejga vam z veseljem prisko~i na pomo~. Za vas organiziramo in pripravimo pogostitev na va{i željeni lokaciji ali v Restavraciji Ejga, kjer se nahaja tudi lo~eni prostor za zaklju~ene družbe do 70 oseb. Jesenice, T: Lesce, T: SON^NA O^ALA Z DIOPTRIJO