LGBTI migranti_ke. Napisano na osnovi poglavja o vprašanjih glede LGBTI iz IOM Priročnika za usposabljanje izvajalk_cev usposabljanj

Transkripcija

1 enakost in državljanstvo ( ) Evropske LGBTI migranti_ke Napisano na osnovi poglavja o vprašanjih glede LGBTI iz IOM Priročnika za usposabljanje izvajalk_cev usposabljanj

2 LGBTI migranti_ke Napisano na osnovi poglavja o vprašanjih glede LGBTI iz IOM Priročnika za usposabljanje izvajalk_cev usposabljanj

3 Kdo ima izkušnje pri delu z LGBTI migranti_kami?

4 Struktura usposabljanja Razdeljeno je na tri dele: Osnovni jezik in terminologija (Prisilno) razseljene LGBTI osebe LGBTI osebe, izpostavljene tveganju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ali žrtve le-tega

5 Osnovni jezik in terminologija

6 Osnovni jezik in terminologija Družbena raven: primerna uporaba jezika spodbuja enakost spolov in razolikosti spolov ter prispeva k izkoreninjenju spolne pristranskosti. Medosebna raven: oblikovanje zaupanja vrednih odnosov na osnovi spoštovanja. Terminologija, ki opisuje različno spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz in spolne značilnosti (SOGIESC), se spreminja in ni standardizirana. V maternem jeziku veliko migrantk_ov in prisilno razseljenih oseb enotna terminologija ne obstaja. Pogosto je omejena in neraznolika.

7 Osnovni jezik in terminologija LGBTI: kratica za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interseksualne osebe. SOGIESC: angleška kratica, ki pomeni spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz in spolne značilnosti.

8 Osnovni jezik in terminologija Spolna usmerjenost se nanaša na posameznikovo trajno zmožnost, da goji globoka romantična, čustvena in/ali fizična čustva ali privlačnost do posameznic_kov drugega ali enakega spola ali več kot enega spola.

9 Osnovni jezik in terminologija Spolna identiteta se nanaša na globoko občuteno notranjo ali individualno izkušnjo spola, ki lahko ustreza ali ne ustreza spolu, pripisanem ob rojstvu, ali družbeno pripisanemu spolu, vključno z osebnim občutenjem telesa (kar lahko po svobodni izbiri vključuje zdravstveno, kirurško, ali drugo spremembo videza ali delovanja), ter druge vrste izraza družbenega spola, vključno z oblačenjem, govorjenjem in navadami. Spolna identiteta nekaterih oseb ne spada v spolni binarizem in podobne norme.

10 Osnovni jezik in terminologija Spolni izraz se nanaša na manifestacijo družbenega spola, kot ga posameznik_ca prikaže drugim, recimo z imenom, zaimki, obleko, govorom ali navadami. Izraz posamezničinega_kovega spola je lahko skladen ali neskladen z njegovo spolno identiteto ali biološkim spolom ter temu ustreznim družbenim spolom, ki mu je bil pripisan ob rojstvu. Pomembno je upoštevati, da je naše prevladujoče razumevanje izražanja spola skladno z dejstvom, da sta spolna identiteta in/ali družbeni spol družbeni konstrukciji.

11 Osnovni jezik in terminologija Zaimki so besede, ki se nanašajo na govorko_ca (jaz ali ti/vi) ali na nekoga ali nekaj, o čemer govorimo (ona, on, ono, onidve, onadva, oni ali to). Da bi lahko o nekom govorili spoštljivo, moramo poznati zaimke, ki jih uporablja. NIKDAR NE DOMNEVAJTE. POSLUŠAJTE, KAKO SE NEKDO OPREDELJUJE, ALI VPRAŠAJTE.

12 Osnovni jezik in terminologija Biološki spol: Posameznikov biološki spol je kombinacija različnih telesnih značilnosti, kot so: kromosomi, ki poleg pogostejših variacij XX in XY vključujejo tudi variacije, kot so XXX, XXY, XYY ali X0; hormoni; notranji reproduktivni organi (kot so jajčniki in testisi); zunanji spolni organi (kot so vulve in penisi) ter sekundarne spolne značilnosti (kot so prsi, adamovo jabolko, lasje ali pomanjkanje las na določenih delih telesa).

13 Osnovni jezik in terminologija Kako določimo biološki spol? Biološki spol dojenčka običajno določimo na podlagi videza zunanjih spolnih organov in binarnih predstav o spolu (moški-ženski). Ta postopek velikokrat ne vključuje ali diskriminira interspolne osebe. Biološki spol je po navadi naveden na rojstnem listu in drugih osebnih dokumentih, zaradi česar je spol pravna kategorija. Biološki spol vpliva na socializacijo posameznic_kov.

14 Osnovni jezik in terminologija Interspolne osebe je krovni izraz, s katerim opisujemo široko paleto naravnih telesnih variacij. Interspolne osebe se rodijo s spolnimi značilnostmi, ki so obenem ženske in moške, ki niso niti povsem ženske niti povsem moške ali niso niti ženske niti moške. Spolne značilnosti in telesa interspolnih oseb so zdrave variacije človeških spolov. Pri nekaterih interspolnih osebah je njihovo interspolno telo očitno ob rojstvu, pri drugih se znaki pojavijo v otroštvu in spet pri drugih se telo pokaže kot interspolno med adolescenco ali celo v odraslosti. Pri nekaterih so razlike tako majhne, da morda nikdar ne bodo vedele_i, da so interspolne osebe.

15 Vaja I Razprava o definicijah osnovne terminologije

16 Terminologija glede spolne usmerjenosti Gej pomeni moške, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe istega spola. (Običajno se uporablja za moške, toda tudi druge osebe, ki jih privlačijo osebe istega spola ali spolov, se prav tako lahko samoopredelijo kot gej. Izraz se lahko uporabi tako za gej moške in lezbijke.) Lezbijka je ženska, ki jo trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo druge ženske. Homoseksualne osebe so tiste osebe, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe istega biološkega ali družbenega spola (tudi»gej«). Upoštevajte, da v angleščini veliko ljudi meni, da je homoseksualna oseba zastarel klinični izraz, ki bi se mu morale_i izogibati.

17 Terminologija glede spolne usmerjenosti Biseksualne osebe so osebe, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe istega biološkega ali družbenega spola, pa tudi osebe drugega biološkega ali družbenega spola, toda ne nujno hkrati ali enakovredno porazdeljeno med osebami različnih spolov, do katerih čutijo privlačnost. Panseksualne osebe so osebe, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe vseh spolov ali ne glede na njihov spol.

18 Terminologija glede spolne identitete in spolnega izraza Transspolne (ali trans osebe) je vključujoč krovni izraz za vse osebe, katerih spolna identiteta, in v nekaterih primerih spolni izraz, se razlikuje od tiste, ki je običajno povezana z biološkim spolom, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu. Lahko vključuje, toda ni omejeno na: transspolne, nebinarne ali androgine osebe, večspolne, brezspolne ali»genderqueer«osebe, spolno variabilne ali nenormativne osebe ter vse druge spolne identitete in vrste spolnega izraza, ki niso v skladu z družbenimi in kulturnimi pričakovanji in normami spolne identitete.

19 Terminologija glede spolne identitete in spolnega izraza Tranzicija je proces spreminjanja posamezničinih_kovih zunanjih spolnih organov, da bi ti bili bolj v skladu s spolno identiteto te osebe. Je zapleten proces, ki večinoma poteka v daljšem časovnem obdobju. Tranzicija vključuje nekatere ali vse naslednje osebne, zdravstvene in pravne korake: razkriti se družini, prijateljicam_em in sodelavkam_cem, uporaba drugačnega imena in novih zaimkov, drugačno oblačenje, sprememba imena in/ali spola na pravnih dokumentih, hormonska terapija in morda (toda ne vedno) ena ali več vrst operacij. Koraki, ki so del tranzicije, se med osebami razlikujejo.

20 Terminologija glede spolne identitete in spolnega izraza Priznanje spola je proces, po katerem se pravno prizna spol osebe, ki je drugačen od spola, pripisanega ob rojstvu, ali uspešno izvajanje tega procesa.

21 Terminologija glede osebnega razvoja in predsodkov Proces razkritja je vseživljenjski proces samosprejemanja lastne spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, ki lahko vključuje izmenjavo informacij z drugimi. Na posamezničino_kovo odločitev, da javno razkrije svojo identiteto, lahko vplivajo ponotranjena in/ali strukturna ali trdovratna homofobija, bifobija in/ali transfobija v družbi. Varnejši prostori so prostori, v katerih so na voljo pozitivne informacije o človeškem spolu in spolni raznolikosti. V teh prostorih so na voljo osebe, ki lahko spremljajo in podpirajo posameznico_ka pri njenjem_govem iskanju lastne spolne usmerjenosti ali identitete.

22 Terminologija glede osebnega razvoja in predsodkov Homofobija, bifobija ali transfobija: Strah pred geji, lezbijkami, biseksualnimi in/ali transspolnimi osebami ali sovraštvo do njih. Izrazi se lahko kot socialna izključenost, diskriminacija in nasilje nad LGBT osebami. Neprostovoljno razkritje / javno razkritje Pomeni, da so bili posamezničin_kov spol, spolna usmerjenost ali spolna identiteta javno razkriti brez njihove privolitve ali vedenja, pogosto zlonamerno. Neprostovoljno razkritje je oblika nasilja, ki izvira iz homofobije, bifobije in/ali transfobije.

23 Druga terminologija Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) je izraz, ki se nanaša na spolno vedenje in vključuje moške različnih spolnih usmerjenosti. Izraz se pogosto uporablja na področju hiva ali drugih spolno prenosljivih okužb, tudi pri strokovnjakih_njah, aktivistkah_ih in oblikovalkah_cih politik. Ženske, ki imajo spolne odnose z ženskami (ŽSŽ)je izraz, ki se nanaša na spolno vedenje in vključuje ženske različnih spolnih usmerjenosti.

24 Druga terminologija Kvir/queer je bil v angleškem jeziku nekoč v rabi kot slabšalni izraz za LGBTI osebe. Izraz so zdaj ponovno prisvojile osebe, katerih identiteta presega tradicionalne kategorije za spole in heteronormativne družbene norme. Toda odvisno od konteksta nekatere_i še zmeraj menijo, da je izraz žaljiv. Nanaša se tudi na queer teorijo, akademsko področje, ki izziva heteronormativne družbene norme glede spola in spolnosti.»questioning«: Osebe, ki niso prepričane o svojem spolu, spolni usmerjenosti ali spolni identiteti.

25 Norme glede spola in spolne usmerjenosti Večina družb je sestavljena predvsem okrog naslednjih norm: heteronormativnost, cisnormativnost, binarnost spolov.

26 Heteronormativnost Sklop družbenih norm in vsakodnevnih življenjskih praks, ki so se razvile skozi zgodovino okrog heteroseksualnosti ter temeljijo na binarni opoziciji ženskega in moškega.

27 Cisnormativnost Medtem ko je heteronormativnost povezana s spolno usmerjenostjo, je cisnormativnost povezana s spolno identiteto. Če je posamezničina_kova spolna identiteta enaka spolu, ki ji_mu je bil pripisan ob rojstvu, je ta oseba cisspolna. Latinska predpona cis pomeni»na isti strani«.

28 Binarnost spolov Binarnost spolov je družbeni konstrukt, ki ločuje človeštvo na dve različni skupini: ženske in moške. Binarnost spolov je neločljivo povezana s spolnimi značilnostmi, kar vključuje notranjo anatomijo, spolne organe in kromosome. Veliko ljudi predvideva, da spolne značilnosti opredeljujejo spolno identiteto, spolni izraz in spolne vloge. Toda obstaja več spolov kot le moški in ženski ter spolna identiteta osebe ne ustreza zmeraj njihovim spolnim značilnostim. Obstaja na stotine družb, ki so razvile tradicije, ki prepoznajo več spolov.

29 Povzetek Ne obstaja le en način, na katerega je lahko nekdo lezbijka, gej ali biseksualna, transspolna ali interspolna oseba. LGBTI osebe niso homogena skupina. Svojo spolno usmerjenost in spolno identiteto opredeljujejo na različne načine, prav tako različno izrazijo svoj spol in imajo različne spolne značilnosti. Prav tako se razlikujejo po starosti, rasi, narodni pripadnosti, političnih prepričanjih, družbeno-ekonomskem statusu, izobrazbi in drugih dejavnikih. Ko izdelujemo načrt podpore za posamezno osebo, moramo upoštevati vse njene_gove osebne okoliščine.

30 LGBTI migranti_ke

31 Uvod Prostovoljne migracije Nekateri se izselijo zaradi izobrazbe ali dela. Prisilne migracije Nekateri bežijo pred pregonom, ki ni povezan z njihovimi SOGIESC. Drugi so preganjani ali jim grozi pregon zaradi njihovih SOGIESC.

32 Tveganja, s katerimi se srečujejo prisilno razseljene LGBTI osebe Prisilno razseljene LGBTI osebe se pogosto srečujejo s tveganjem dodatne nevarnosti: med potjo in ob prihodu v tranzitno ali ciljno državo. Na primer: nadlegovanje in diskriminacija, izključenost, spolno nasilje ali druge vrste nasilja.

33 Tveganja, s katerimi se srečujejo prisilno razseljene LGBTI osebe Lahko so obravnavane kot ranljive osebe s posebnimi potrebami v smislu: pravne pomoči, sprejemnih pogojev, prejema neprehrambnih izdelkov, dostopa do zdravstvenih storitev, dostopa do pravosodja.

34 Perspektiva EU: Prisilno razseljene LGBTI osebe Še zmeraj obstajajo velike razlike pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito LGBTI oseb v različnih državah članicah EU in kar se tiče sprejemnih pogojev. To je potrdilo Sodišče EU decembra 2014, v primerih A, B in C.

35 Perspektiva EU: Prisilno razseljene LGBTI osebe Združenje ILGA-Europe je opredelilo naslednje glavne izzive, s katerimi se soočajo prisilno razseljene LGBTI osebe: pomembnost zakonov v državi izvora, po katerih so istospolni spolni odnosi ali izraz nestandardnih seksualnih in spolnih identitet kaznivi; zahteve za LGBTI prosilke_ce, da prikrijejo svojo spolno usmerjenost ali spolno identiteto po vrnitvi v državo izvora, da ne bi»povzročile_i«nasilja in diskriminacije; zahteve, da zaprosijo za zaščito homo- ali trasfobične državne organe v državi izvora.

36 Perspektiva EU: Prisilno razseljene LGBTI osebe: rastoč trend zavrnitev, ki izhajajo iz neverodostojnosti spolne usmerjenosti ali spolne identitete same, kar v veliko primerih izvira iz stereotipov; problem poznega razkritja (coming out) migracijskim organom, kar povzroči večje nezaupanje v nenormativno spolno usmerjenost neke osebe, njeno spolno identiteto in/ali spolne značilnosti. Tabuji in stigmatizacija v državah izvora se le malo upoštevajo, kar lahko pomeni, da prosilci_ke za mednarodno zaščiti ne razkrijejo svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnih značilnosti od vsega začetka postopka mednarodne zaščite; diskriminacija in nasilje, s katerim se soočajo LGBTI prosilke_ci v sprejemnih centrih.

37 Vaja II Razpravljajte, zakaj bi se LGBTI osebe lahko odločile, da migracijskim organom ne razkrijejo nekaterih osebnih informacij. Primer: Moški, ki je gej, je v eni izmed držav članic EU zaprosil za mednarodno zaščito na podlagi pregona zaradi njegove spolne usmerjenosti v eni izmed držav svetovnega Juga. Ker se je bal, da njegova prošnja ne bo veljavna, se je odločil, da azilnim organom ne bo razkril, da je poročen z žensko, v kar je bil prisiljen v državi izvora. Dodeljen mu je bil status begunca. Pozneje so azilni organi izvedeli, da je poročen, in ponovno odprli njegov primer.

38 Vaja III Razpravljajte, kaj bi se dalo narediti v naslednjem primeru: Transspolna ženska je v eni izmed držav članic EU zaprosila za mednarodno zaščito. Njeni uradni dokumenti ne sovpadajo z njeno dejansko spolno identiteto, zaradi česar je izrazila potrebo po pravnem priznanju spola v omenjeni državi EU. Ker ta država nima pravnih določb, ki bi urejale pravno priznanje spola za nedržavljane in osebe, ki niso bile tam rojene, se je ženska odločila potovati v drugo državo članico EU kljub omejitvam iz Dublinske konvencije.

39 Povzetek Prisilno razseljene LGBTI osebe so izpostavljene tveganju ali izkusijo vrsto specifičnih in dodatnih ovir zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti na vseh stopnjah svoje razselitve.

40 Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, s katerim se srečujejo prisilno razseljene LGBTI osebe

41 Uvod LGBTI osebe lahko doživijo spolno nasilje in nasilje na podlagi spola na vseh stopnjah in vseh področjih, povezanih s prisilnimi migracijami, med drugim: na poti do druge države; med bivanjem (v azilnih domovih, taboriščih in taborišču podobnih okoljih ter centrih za pridržanje); pri iskanju zdravstvene oskrbe (na primer: hormonsko nadomestno zdravljenje za transspolne osebe, protiretrovirusno zdravljenje za osebe, ki živijo z virusom hiv, storitve na področju duševnega zdravja, pomoč pri stanjih v povezavi s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola ali stanjih v povezavi s spolnimi odnosi za preživetje); pri iskanju nacionalnih, deželnih ali občinskih mehanizmov pravosodja, vključno z mehanizmi organov pregona in sodnimi mehanizmi za pritožbe v zvezi s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; pri iskanju drugih oblik podpore.

42 Uvod Storilci spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola so lahko: družinske_i člani_ce, pripadnice_ki skupnosti, druge razseljene osebe, policijsko osebje, vojaško osebje, migracijski organi, osebje in drugi ponudniki storitev v nastanitvenih kapacitetah ter drugi.

43 Vaja IV Razpravljajte o raznih mogočih manifestacijah spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ki jih doživljajo prisilno razseljene LGBTI osebe. Ne pozabite, da LGBTI osebe niso homogena skupina. Svojo spolno usmerjenost in spolno identiteto opredeljujejo na različne načine, prav tako različno izrazijo svoj spol in imajo različne spolne značilnosti. Prav tako se razlikujejo po starosti, rasi, narodni pripadnosti, političnih prepričanjih, družbeno-ekonomskem statusu, izobrazbi in drugih značilnostih. Vse te različne osebne okoliščine in značilnosti vplivajo na ranljivost vsake_ga posameznice_ka, vključno v povezavi s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola.

44 Lezbijke Se lahko soočajo s pregonom zaradi svojega spola in spolne usmerjenosti. So lahko pogosteje izpostavljene zločinom iz časti ter posilstvu s strani zasebnih akterk_jev, vključno z družinskimi člani_cami in pripadnicami_ki skupnosti; storilke_ci so lahko moški ali ženske, pri čemer ženske nezadostno poročajo o zločinih, pri katerih je storilka ženska. So lahko žrtve»popravljano posilstvo«, ki je storjeno kot poskus»zdravljenja«posamezničine_kove spolne usmerjenosti. Lahko imajo omejen dostop do postopkov mednarodne zaščite, policije ter drugih oblik varstva in podpore v drugih državah. Se lahko soočajo tudi z drugimi dejavniki, kot so invalidnost, ki poveča njihovo odvisnost od drugih ljudi ter tako poveča tveganje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.

45 Istospolni pari Oblasti v državi pribežališča ali bivanja jih morda ne prepoznavajo kot družinske člane_ice, zaradi česar se soočajo s tveganjem, da bodo nastanjene_i v različnih nastanitvenih kapacitetah. So lahko ovirani pri uveljavljanju pravice do enotnosti družine in do združitve s svojimi družinskimi člani_cami. Lahko jih prisilno ločijo, kar negativno učinkuje na njihovo duševno zdravje in družbeno-ekonomski status, kar povečuje tveganje za spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. Upoštevajte, da je nepriznavanje istospolnih parov še bolj zapleteno, če ima ta par otroke.

46 Geji So velikokrat podvrženi neposredni nevarnosti, še posebej s strani državnih akterjev v državah, kjer je moško istospolno vedenje kaznivo dejanje. Zaradi groženj, stigme ali občutkov sramu organom ali ponudnicam_kom storitev pogosto neradi razkrijejo, da so izkusili spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. So običajno socializirani tako, da mislijo, da moški ne morejo doživeti spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter so lahko le storilci. So lahko prisiljeni v storitev spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.

47 Biseksualne osebe Biseksualnost v veliko državah ni dobro razumljena. Čeprav biseksualne osebe privlačijo osebe več kot enega spola, doživljajo pregon zaradi istospolnega vedenja. Izkušnje biseksualnih žensk so lahko podobne izkušnjam lezbijk. Izkušnje biseksualnih moških so lahko podobne izkušnjam gej moških.

48 Transspolne osebe Se lahko soočajo s še posebej hudim pregonom zaradi svojega družbenega spola, spolne identitete in spolne usmerjenosti. So velikokrat podvržene pregonu v skladu z zakoni, pod katerimi je istospolno vedenje kaznivo dejanje. Odvisno od njihove vidnosti so lahko pogosteje izpostavljene zločinom iz časti in posilstvu. Njihov družbeno-ekonomski status je lahko ovira pri dostopu do postopkov mednarodne zaščite.

49 Interspolne osebe So zaradi svojih spolnih značilnosti lahko žrtve pregona. Pregon v obliki izključitve, nadlegovanja in nasilja se lahko začne, ko je posameznik_ca dojenčica_ek ali otrok, zaradi tradicionalnih pogledov v nekaterih družbah, kjer so interspolne osebe»nenaravne«ali celo zlobne. Humanitarne_i delavke_ci, zdravstvene_i delavke_ci in druge_i morda niso seznanjene_i z variacijami interspolnosti ter z nepoučeno ali neprimerno nego, zdravstveno zlorabo ali z neprostovoljnim razkritjem posameznice_ka drugim še bolj prizadenejo posameznice_ke, ki doživljajo zlorabo. Prizadeta je lahko celotna družina interspolne_ga posameznice_ka.

50 Ukrepi za izpolnjevanje potreb LGBTI žrtev spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter LGBTI osebe, ki so izpostavljene tovrstnemu tveganju Pri nastanitvi Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Usposabljanje o LGBTI tematikah in prisilnih migracijah Varnejši prostori za prisilno razseljene LGBTI osebe Delo z lokalnimi LGBTI nevladnimi organizacijami

51 Nastanitev V nekaterih državah obstajajo posebne nastanitvene kapacitete za prisilno razseljene LGBTI osebe. V veliko državah vzpostavitev tovrstnih nastanitvenih kapacitet (še) ni mogoča ali ni priporočljiva zaradi razlogov, povezanih z varnostjo, zaščito in blaginjo. Druge rešitve so lahko: zasebne nastanitvne kapacitete, nastanitvene kapacitete, ki jih ponujajo LGBTI nevladne organizacije ali druge nevladne organizacije, nastanitev LGBTI oseb v objektih za prisilno razseljene družine.

52 Zaščita LGBTI oseb v taboriščih in taboriščem podobnih okoljih V taboriščnih okoljih ranljivosti, ki so obstajala pred krizo ali so se razvila kot posledica krize, vplivajo na potrebe tistih, ki tam bivajo. LGBTI osebe velikokrat ne prejemajo pomoči ter nimajo varnega in dostojanstvenega dostopa do storitev. Agencije in organizacije, ki vodijo taborišče in zagotavljajo pomoč njegovim prebivalkam_cem, bi si morale prizadevati za povečanje ozaveščenosti vseh deležnikov o problemih varnosti, s katerimi se soočajo LGBTI osebe. Poiščite lokalne nevladne organizacije, ki imajo izkušnje z delom z LGBTI osebami.

53 Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola Preverite, ali SOP vključujejo različne potrebe LGBTI oseb; poskusite vključiti določbo, ki LGBTI osebam omogoča dostop do varne nastanitve; vključite LGBTI nevladne organizacije v seznam ponudnikov pomoči in drugih organov, ki jih zajemajo SOP; če pregleda SOP ni mogoče opraviti, razvijte neformalne operativne smernice z zadevnimi deležniki, namenjene LGBTI žrtvam spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.

54 Usposabljanje o LGBTI tematikah in prisilnih migracijah Premislite o uporabi ali razvoju gradiv za usposabljanje in standardnih gradivih za pomoč. V postopek poskusite vključiti LGBTI nevladne organizacije.

55 Varnejši prostori za prisilno razseljene LGBTI osebe Oblikovanje podpornih skupin za LGBTI žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter skupin za LGBTI osebe, izpostavljene tveganju tovrstnega nasilja. Oblikovanje vizualnih informativnih gradiv, kot so posterji, ki jasno navajajo, da so v nekem prostoru dobrodošli in spoštovani vsi ljudje. Izobešena mavrična zastava ali drugi družbeno prepoznani znaki in simboli. Anonimna škatla za pripombe in pritožbe v nastanitvenih kapacitetah. Organizacija obiskov osebja, ki nudi storitve, krajev, kjer se domneva, da se zdaržuje večje število LGBTI oseb.

56 Delo z lokalnimi LGBTI nevladnimi organizacijami Vključevanje LGBTI nevladnih organizacij v različne postopke in ukrepe šteje kot dobra praksa. Vzdrževanje odprtega sporazumevanja z LGBT nevladnimi organizacijami in/ali (ne)formalnimi skupinami, da pridobite čim več informacij.

57 NVO v Evropi, ki delajo z LGBTI osebami in/ali LGBTI migranti_kami Število NVO v neki lokalni skupnosti je zelo odvisno od stopnje družbene sprejemljivosti različnih SOGIESC izkušenj in stopnje razvoja sektorja nevladnih organizacij. Seznam članov združenja ILGA-Europe je dragocen vir informacij o LGBTI nevladnih organizacijah, dostopen na:

58 Povzetek Opredelite posebne potrebe prisilno razseljenih LGBT oseb, ki so doživele spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ali so izpostavljene tveganju tovrstnega nasilja. Oblikujte ukrepe, ki upoštevajo te posebne potrebe in razpoložljiva sredstva. Oblikujte zavezništva z LGBTI nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

59 Zaključna vprašanja in predlogi